Dragi prijatelj - Jože in ostali soborci,
Jaz sem na tem forumu dokaj nova in mi še ni uspelo brebrskati po vseh temah in postih. Malo sem se seznanila s posti, na katere me napotuješ, vendar še zdaleč nisem prebrala vsega. Aktivneje sem začela obiskovati forum in na njemu zaupati svojo zgodbo zato, ker že ves čas, od ko vem za diagnozo MM, iščem pričevanje bolnika z MM, ki bi imel vsaj približno podobno zgodbo moji. Sedaj sem skoraj prepričana, da je oznaka mojega primera kot »izvenserijskega« kar taprava, ker podobnega primera očitno NI. Prijatelj - Jože, sem pa zelo vesela, da se za moj primer zanimaš in da si tisto, kar je na forumu napisano kar podrobno »seciral«. Še pred tremi leti, ko me je kot strela z jasnega udarila novica, da imam metastaze , verjetno adenokarcinoma, nato med diagnostiko še sum na limfom in na koncu odkritje in z revizijo potrditev, da gre za MM, sem večkrat prebirala tvoje prispevke na forumu in občudovala tvoje poznavanje tega področja ter se marsikaj tudi sama naučila iz tistega, kar si ti prispeval na tem forumu. Sama pa sem nisem aktivneje vključevala na forum, vse do sedaj.
No, preden podam še nekaj pojasnil glede »mojega MM«, se dotaknem tudi odgovornosti pacientov za izvide. Vsekakor je pacient sam odgovoren (njegovi svojci, če sam telesno in psihično ni sposoben), da izvide prejme in tudi da zahteva ustrezna pojasnila izvidov (da vpraša, če mu kaj ni jasno). V mojem primeru ni šlo za nepravilnosti pri vročanju izvidov. Tudi ni šlo za nobeno zamudo. Znamenje je izrezal kirurg plastik 30. 1. 2003, patolog je izdal izvid 5. 2. 2003, kirurg plastik pa je izbrano zdravnico obvestil 13. 2. 2003 in k obvestilu priložil izvid patohistološke preiskave. Osebna zdravnica mi je zaključila bolniško 14. 2. 2003. Nihče takrat niti v sanjah ni mogel posumiti, da je izvid lažno negativen. Izvidi so bili rekordno hitro narejeni in z njimi seznanjena moja zdravnica, preko nje pa tudi jaz. Namesto v proces zdravljenja od 14. 2. 2003 grem skozi negotovost in pekel in po naključju preživim. Metastaze MM v bezgavkah, odkrite po več kot treh letih od odstranitve materinega znamenja (primarnega MM) pojasnjujejo, da se je zaradi razvoja bolezni in širitve metastaz imunski sistem tako burno odzval in po treh letih skoraj popolnoma razpadel.
Sedaj pa odgovor na vprašanja, ki mi jih zastavljaš, čeprav ne po vrstnem redu.
Na OI me ne zdravi nobeden zdravnik. Temu rečem, da me na OI spremlja dr. Rudolf, ki mu sam enem prispevku praviš »vrhunski strokovnjak s tega področja«. K njemu v obravnavo sem prišla po zaslugi šlampastega kirurga, h kateremu sem bila dodeljena v nadaljnjo obravnavo na konziliju za MM, ki je bil 7. 3. 2006. O moji nadaljnji usodi je tega dne (7.3.2006) odločal konzilij v sestavi moje takratne klinične onkologinje dr. Ocvirkove, ki je vodila in usmerjala mojo diagnostiko (iskanje primarnega »karcinoma«), ki pa je trajala od 13. 1. 2006 do 6. 3. 2006, radiologa dr. Strojan in kirurga dr. xxx. Imen tistih zdravnikov, ki so v mojem primeru storili karkoli narobe, ne navajam iz principa, ker sem si sama zaobljubila, da jih javno ne eksponiram. Tudi imen ustanov, v katerih so se nepravilnosti v zvezi z mojim zdravljenjem dogajale. Ni moj namen gonja proti zdravnikom, saj so tudi oni samo ljudje. Med njimi so, tako kot med vsemi ostalimi ljudmi tisti, ki so bolj in tisti, ki so manj strokovni, z več ali manj znanja, bolj ali manj odgovorni, … Prepričana sem, da noben javni škandal, zlasti proti zdravnikom, ne prispeva k resničnem izboljšanju položaja bolnikov. Sem pa zato, da se javno govori o vsem, zlasti je pomemben glas bolnikov, zdravniki pa se bodo gotovo prepoznali v teh zgodbah, tudi če jih ne imenujemo.
Živo se spomnim, kako je ta zdravnik (kirurg) med tem, ko je na konziliju pregledoval moje bezgavke, ponavljal le, da je to potrebno odstraniti v 14.h dneh, sicer bo to šlo naprej. Jaz pa sem bila čisto sesuta, fizično in psihično izčrpana. Zapis konzilija mi je poslala prijazna medicinska sestra na dom in na njem napisala na sporočilnem samolepilnem »kocka« listku, da ve da ga nujno potrebujem in mi ga zato pošilja na dom. Poslali so ga tudi moji lečeči zdravnici. V njem je navedeno, da me bodo poklicali, ko bo prostor, čeprav je kirurg ustno navajal, da je potrebno operirati v 14.h dneh. Pred tem pa moram opraviti EKG in pregled pri anesteziologu. Na EKG me napoti moja zdravnica in ga opravim 9. 3. 2006, anesteziologinja pa me pregleda 14. 3. 2009. Od takrat dalje doma čakam, da operacijo, vendar me ne pokličejo. Čeprav sem v zelo slabem stanju in kondiciji, vztrajno sama kličem kirurga na OI, ampak zaman. Ker sem imela raznorazna vprašanja glede drugih pojavov (razne pigmentacije in poškodbe kože in podobno, moje splošno zdravstveno stanje in počutje, …) sem klicala tudi mojo (bivšo) klinično zdravnico, dr. Ocvirkovo. Dejala mi je, da nisem več njen pacient, da se naj obrnem na kirurga, dr…., in naj njemu vse povem. Vendar mojega kirurga mi nikoli ni uspelo priklicati. In ko sem ponovno poizkusila 13. 6. 2006, pri čemer sem se zmotila v zadnjih treh številkah, mi je uspelo, ker so moj klic preusmerili na njegov mobilni. Zdravniku (kirurgu) takrat razložim, da sem njegov pacient, čakam na operacijo, vendar me ne pokličejo. Imam pa tudi številne druge probleme, ki bi mu jih rada zaupala ….Pove mi, da je na cesti, naj ga pokličem čez 15 min, šel bo v ordinacijo in pogledal v računalnik po moji letnici rojstva in imenu in priimku. Še ne mine 15 min me panično kliče sestra Slavica z IO, da naj do zvečer pridem na OI, jutri bom operirana, naročil je dr. … , sestri Slavici povem, da je v mojem primeru to neizvedljivo, ker sem vezana na izredno omejevalen prehranski režim, imam namreč številne zdravstvene težave, … Tri mesece čakam, da me pokličejo, oni pa nič. Za prihod na OI na operacijo se moram posebej pripraviti, moram pa pred tem govoriti z zdravnikom, seznaniti ga z mojimi zadevami in mu zastaviti številna vprašanja, vezano za mojo bolezen in splošno počutje, kako bom v takem stanju prestala operacijo, kakšna je napoved, …. Takrat mi sestra da še zdravnika na telefon, ki me po telefonu seznani, da je prišlo do nekaterih težav, moje podatke so nekje založili in me sploh niso dali na program operacij, »vidite v kakšnih pogojih delamo, polni so časopisi.« Nekako tako mi je dejal, bilo pa je to slaba dva meseca po tem, ko je dr. Brecelj poslal tisto dramatično pismo o razmerah na OI v javnost. Po telefonu se z zdravnikom (kirurgom dr. … ) dogovoriva, da jutri pridem v njegovo ordinacijo »v spodnji ambulanti, nekako ob 9. uri«. Tako 14. 6. 2006, po več kot treh mesecih po konziliju, pridem prvič na OI samoiniciativno na razgovor v zvezi z operacijo desne pazduhe (izpraznitev pazdušne lože) in drugimi s tem povezanimi spremljajočimi težavami. Dr. xxx, kirurg mi najprej razloži, da je pri njih prišlo do neljube napake, ker me niso prej poklicali, za kar se mi opravičuje. Zato »mi sedaj delajo uslugo« in bi radi, da me čimprej operirajo.
Tukaj (forumovcem) pojasnim, da sem kmalu po odkritju metastaz »karcinoma« v bezgavkah in v času diagnostike (takrat iskanja izvora/primarnega adenoca) začela s samoozdravitvenimi postopki, ki sem jih začela (selektivno in svojim potrebam prilagojeno) prakticirati na podlagi informacij, nasvetov in priporočil iz literature (številne knjige, internet, članki v raznih revijah, komplementarna obravnava pri dr. Papugi, …). Z izvidom, da so v bezgavkah metastaze karcinoma neznanega izvora, me je namreč seznanila osebna zdravnica 10. 1. 2006. En teden po tem sem bila totalno na tleh, videla sem samo smrt, zbirala osebno dokumentacijo in skoraj napisala oporoko, zbirala pogodbe o nakupu stanovanja, posojilne pogodbe, …., koliko neodplačanih posojil bo ostalo možu in otrokom. Začela sem hujšati, nisem spala cel teden, bila sem povsem brez moči, vse me je bolelo, telo in še prostor okoli telesa. Tedaj sem dejansko spoznala, da človek ni le telo, temveč je še nekaj okoli njega – energija (astralno telo, aura, .. karkoli že), saj sem na razdalji cca 30 cm okoli celega telesa, zlasti okoli glave, čutila bolečino. Bila pa sem fizično in psihično že pred tem popolnoma izčrpana, saj sem tri leta imela nenehne zdravstvene težave, opravili so mi »tisoč in eno« preiskavo (simptomatsko), ki pa niso odkrile vzroka mojemu popolnoma sesutemu zdravju. Vsi izvidi so bili v mejah normalnega, le pomanjkljivo delovanje ščitnice so mi odkrili že leta 2002 (avtoimunsko vnetje – Hashimoto), kar so spremljali do leta 2004. Tega leta mi uvedejo terapijo z Evtyroxom, kar je še posebna zgodba. V resnici pa se mi totalno sesuje imunski sistem, prizadeti so skoraj vsi telesni sistemi, funkcije in organi (najprej koža, prebavila, srce, …). Pojavi se mi RF, diagnosticirajo rektokelo, osteopenijo, zaradi anksiozno depresivnega stanja me obravnavata psihiater in klinični psiholog, ob substituciji ščitničnih hormonov z Eutyroxom se pojavi pregrevanje telesa, nespečnost in motnje srčnega ritma, … Sploh ne morem več funkcionirati, niti običajnih dnevnih opravil ne zmorem več. Zavedam se, da pri meni nič več ne funkcionira, kot bi moralo pri povprečno zdravemu človeku. Vendar sem ne močna, zdravnica pa mi pove, da me ne bo več napotovala na preiskave in preglede specialistom. »Nič več ne bomo, vse smo naredili, kar ste želeli« mi je dejala 19. 12. 2005, ko sem prinesla sliko mojih prebledelih prstov leve roke. Prebleditev, ki se je na mrazu pojavlja v zadnjih treh letih, je sprožil mraz 13. 12. 2005, hčerka pa je ta pojav z mobitelom fotografirala in natisnila na barvnem tiskalniku. Tega dne (19. 12. 2005) sem tudi prišla zdravnici pokazat povečane bezgavke v desni pazduhi, ki sem jih zatipala oktobra tega leta. Istega dne sem tudi šla na punkcijo bezgavk, so me pa še ponovno poklicali in mi bezgavke punktirali 27. 12. 2005, ker kao je bilo »v vzorcu preveč krvi«. V resnici so že takrat ugotovili metastaze, vendar so zaradi nejasnosti želeli poslati vzorec na OI v konzultacijo. Tudi na OI so se žal zmotili in v izvidu z dne 30. 12.2005 (verjetno so imeli novoletno fešto) ugotovili, da »gre za metastaze karcinoma (verjetno adeno), origa z opravljenimi imunocitološkimi preiskavami ni bilo možno potrditi.« S tako diagnozo se 13. 1. 2006 začne diagnostika, usmerjena v iskanje primarnega »adenoca«.
Po prvem šoku začnem se počasi pobirati, psihično in fizično. V pol leta prakticiranja »novega načina življenja« se trend v primerjavi s tistim iz oktobra 2005 (povečanje bezgavk), novembra in decembra 2005 (punkcija bezgavke) obrne, začnem pridobivati na teži in splošno počutje se mi izboljša. Kaj sem delala? Totalno sem spremenila prehrano (vključila sveže iztisnjene zelenjavne sokove, žitarice, stročnice, alge, zelenjavo, čim več širokolistnate, oreščke, sadje, …semena, kalčke, zeliščne čaje, od prehranskih dopolnil pa spirulini, MAP shape in Activ H ). Redna telovadba - vsak dan (vaje mi je določil dr .Papuga), yoga (dvakrat na teden – integralna yoga, ki jo vodi najboljši učitelj), vsak dan enourni sprehodi (po isti poti z glasnim izgovarjanjem pozitivnih afirmacij, kot jih opisuje dr. Godina – po livingstonski metodi), … sistematično izogibanje vsakršnemu stresu, …. in še kaj. Moje vsakdanje preživetje je postalo odvisno od rednega izvajanja tega kompleksnega režima, ki sem ga s časom izoblikovala. V vmesnem času (od januarja do junija 2006) pa sem pridobila še drugo mnenje (iz tujine – dopolnilno zavarovana pri Vzajemni, ki je delno takrat subvencionirala drugo mnenje). V drugem mnenju so začudeni, da je najprej v bezgavkah ugotovljen karcinom, nato pa maligni melanom. Sugerirajo še nekatere preiskave, ki naj bi potrdile povezavo (morfološko istovetnost celic tkiva v letu 2003 odstranjenega materinega znamenja in celic iz vzorca punkcije bezgavke), čudi jih tudi, da nisem obravnavana s strani dermatologa in endokrinologa (vezano na moje splošno slabo zdravje in počutje). Poleg tega sugerirajo preiskavo s PET, vse v cilju iskanja morebitnih zasevkov drugje, na drugih organih. Nič ne morejo konkretnega povedati, ker niso opravili razgovora s pacientom in ga niso pregledali (anamneza).
V razgovoru z dr. xxx, kirurgom, 14. 6. 2006 mu vse to razložim in povem, da sem že naročena na pregled pri dermatologu (v juliju 2006), in pri endokrinologu (v septembru 2006), da v bolnišnici nikakor ne bom mogla izvajati zelo specifičnega prehranskega režima in bi bilo tam moje dnevno funkcioniranje praktično onemogočeno. On pa mi na to pove »bomo vas pa čimprej odpustili domov«. Kakšen cinizem. Takrat se dogovoriva, da poskušam prestaviti navedene preglede na zgodnejši datum in da se naslednji teden slišiva. Če bi mi to res uspelo, bi se takrat tudi dogovorila za datum operacije. Nato me čez dva dni 16. 6. 2006 ponovno pokliče sestra Slavica, da mi sporoči, da mi je dr. …. določil termin za operacijo 22. 6. 2006. Ko povem, da sva z zdravnikom drugače dogovorjena, mi da še zdravnika na telefon. Z njim se dogovoriva, da se termin za operacijo okvirno določi po 15 avgustu 2006, ko se bova oba vrnila s počitnic (uskladiva najino odsotnost zaradi počitnic), do takrat pa bom že imela pregled vsaj pri dermatologu. Pregled pri endokrinologu, ki je septembra, pa naj bi v tem času poskušala prestaviti na zgodnejši datum. Celo ponudil se je, da bo on posredoval pri endokrinologu, če mi sami ne bi uspelo termina prestaviti.
Po počitnicah (po 15. avgustu 2006) še kar čakam, da me z OI pokličejo na operacijo, vendar se to ne zgodi. Moje splošno zdravstveno stanje se je počasi stabiliziralo. Okvar, nastalih v treh letih, ko sem dobesedno umirala, pa se v celoti ni dalo popraviti, sploh pa ne odpraviti. Ostale bodo verjetno zavedno: rektokela, kar pomeni da so mi oslabele mišice medeničnega dna (vhajanje vode, blata, vetrov, … in zelo oteženo iztrebljanje), Raynaudov fenomen – prebledovanje prstov, ki ga sprožita mraz in stres, avtoimunsko vnetje ščitnice – zvišan nivo TSH, pri čemer terapije z Evtyroxom ne prenašam, ker povzroči motnje srčnega ritma, v širšem smislu pa razgradnjo mišičevja, osteopenija (začetek osteoporoze), ….
Od prvega dne mojih samoozdravitvenih prizadevanj pa se z delodajalcem dogovorim, da mi spremenijo režim prisotnosti. Čeprav bi lahko bila na bolniški, se odločim, da bom hodila v službo. Mojim potrebam v službi prisluhnejo, tako da si v službi celo kuham kosilo zase, saj morajo biti obroki (pet na dan) pravilno sestavljeni in razporejeni ter sveže pripravljeni. Večno jim bom hvaležna, saj so mi pomagali na poti k zdravju. Takih delodajalcev je dandanes resnično malo, točneje jih skoraj sploh ni. V manj kot letu dni so rezultati mojih prizadevanj vidni. Imunski sistem se je okrepil, splošna kondicija pa se je izboljšala, da lahko skoraj normalno funkcioniram, pri čemer moram paziti na svoje omejitve in jih upoštevati. Med brskanjem po internetu (po spominu septembra 2006) naletim na intervju dr. Rudolfa in dr. Lešničarja, dveh prvih onkologov v Sloveniji.V njem na vprašanje novinarja Maladine: »Ali obstajajo znanstveno dokazani primeri čudežne ozdravitve brez uporabe uradne medicine?« dr. Rudolf med drugim odgovori naslednje: »Eno od zanimivih razmišljanj gre v to smer, da bi bilo najboljše, če bi telesu prepustili, da samo opravi s tumorjem, da ga zavrne kot tujek. Podobno kot človeško telo zavrne transplantat, če tkivo ni identično. Rakavih bolnikov naj torej ne bi zastrupljali s citostatiki, ampak naj bi se telo borilo proti tumorju tako, kot se bori proti virusom in bakterijam. O tem se je največ govorilo pri melanomu, zato je bil tarča vseh mogočih imunoterapevtskih posegov.« Pozabljena od mojega zdravnika kirurga se v tem odgovoru dr. Rudolfa nekako najdem in se odločim na vsak način prit k njemu v obravnavo. Tako sama po 15. avgustu (točneje šele koncem septembra 2006) pokličem po telefonu z željo po obravnavi pri dr. Rudolfu. Sestra na OI, s katero sem urejala naročanje po telefonu, me vpraša, če sem bila na OI obravnavana in pri katerem zdravniku. Ji razložim, da mi sami moj status ni jasen, najprej je bila moja zdravnica dr. Ocvirkova, po opravljeni diagnostiki pa naj bi bila pacient kirurga, dr. xxx (povem katerega), ki pa me je pozabil poklicati na operacijo, in tudi ji povem da sva nazadnje dogovorjena, da me pokliče po 15. avgustu po počitnicah, da pa me še ni poklical. Sestra, mi na to pove »tukaj drugače piše«, kar je verjetno brala iz kartona. Sestri pojasnim, da je lahko zdravnik zapisal kar je hotel, jaz pa imam priče, kako se je vse to odvijalo. Dejansko sem takrat 13. 6. 2006, ko sta me panično klicala dr. xxx kirurg in sestra Slavica, in to šele potem, ko sem zdravnika sama končno priklicala, bila v službi in je bila priča tega dramatičnega dogodka moja sodelavka v pisarni. Domnevam, da je dr. kirurg v karton zapisal, da odklanjam operacijo, čeprav je v resnici nikoli nisem odklonila. Nisem sicer bila takrat še pripravljena nanjo, niti fizično niti psihično, vendar izrecno nisem odklonila. Še vedno so pri meni take funkcionalne ovire, da bi lahko operacija in pooperativna rehabilitacija obrnile tok v drugo smer, saj sploh ne bi mogla izvajati tistih vaj in procedur, s katerimi vsakodnevno vplivam na prebavo.Sploh pa ne vem, kdo bi mi lahko zagotavljal vse tisto, od česar je postalo moje življenje vsak dan in vsak trenutek odvisno. Take kvalitete življenja, ki si jo sama zagotavljam z kompleksnim prehranskim režimom in načinom življenja nasploh, čeprav z metastazami inkapsuliranimi v dveh bezgavkah, mi ne zagotovi nobeden zdravnik. Zgolj leta preživetja mi ne pomenijo veliko, če je življenje samo neznosno in kvaliteta življenja nikakršna.
Tako sestra ni več komplicirala in je na moje vztrajanje, da želim biti obravnavana pri dr. Rudolfu, določila termin (če se pravo spomnim) v novembru 2007, ko prvič prišla v obravnavo k dr. Rudolfu. Povedala sem mu, da sem, da sem prebrala njegov intervju v Mladini in ker je bil njegov kolega (dr. Lešničar) nezaupljiv do čudežnih ozdravitev sem se prišla pokazat. Sedaj bo lahko dr. Lašničarju povedal, da ima primer pacienta, pri katerem imunski sistem uspešno nadzira v področne bezgavke metastaziran MM. Razložila sem mu, da želim biti v sigurnih rokah, da pa je sedaj moj imunski sitem toliko okrepljen, da nekako sam drži vso zadevo pod kontrolo.
Tako dr. Rudolf sedaj klinično spremlja moji bezgavki. Kontrole pri njem imam na pol leta, enako tudi kontrole pri dermatologu (Dermatologija Bartenjev). Tam mi opazujejo materina znamenja, dermatoskopsko in z EL. Zanimalo me je tudi, če je pri meni indicirana še kakšna bolj natančna preiskava zaradi ugotovitve morebitnih metastaz drugje v telesu, a mi dr. Rudolf pravi, da zaenkrat ni potrebno, saj »ne izgledam kot onkološki bolnik«. Čeprav sem v rokah najboljših zdravnikov, se zavedam da je moje zdravje in moje počutje zgolj in edino v mojih rokah. V preteklih več kot treh letih od odkritja metastaz v bezgavkah, se je moje splošno počutje in kondicija izboljšalo do take mere, da me sedaj tudi nekateri zdravniki obravnavajo kot medicinski fenomen. Vse sem dosegla s popolnoma naravnimi metodami, nobenih zdravil, nobene kemije, nobenih zdravilcev. Niti proti glavobolu ne vzamem tablata, celo las ne barvam, ne uporabljam nobene šminke, sama si delam ognjičevo mazilo, ki mi je stanje kože na obrazu neverjetno izboljšalo. Sem pa hendikepirana na celi črti, v celoti je moteno moje socialno uveljavljanje (druženje s prijatelji, potovanja, napredovanje v službi, … še bi se dalo naštevati). Kaj pa, ko je življenje le eno. Tako niti ne vem niti se ne obremenjujem s tem, kako uradno me klasificirajo (zazdravljivo, ali ???..), in tudi se nisem nikoli spraševala. Glede na to kako se je zadeva pri meni odvila, me tudi težko uvrstijo v kakršnokoli statistiko. Pomembno mi je le kako se počutim in kako kvalitetno živim vsak trenutek, vsak dan.
Še opis mojega odstranjenega materinega znamenja, kot izhaja iz izvidov.
____________________________
V izvidu kirurga plastika z dne 30. 1. 2003 piše naslednje:
DGN: D22.5 NAEVUS PIGM. DORSI
An: Nekaj mesecev se ji spreminja znamenje na hrbtu, pogosto jo srbi, spremenilo je barvo, krvavitve ni opazila.
St.: približno sredi hrbta nad hrbtenico ima pigmentni nevus premera pribl. 1,5 cm, ki je deloma depigm. deloma hiperpigmentiran, nekoliko vozličast, dermatoskopsko nesusp.
TH.: priporočam excizijo, ki jo opravimo danes in pošljemo na histološko preiskavo.
univ. asist. Xxxxx, dr. med.
spec. plast kirurg
____________________________________
V izvidu histološkega laboratorija, oddelek za patologijo in citologijo …. z dne 5. 2. 2003 piše naslednje:
KOŽA
Opis:
Pošilja:
Kirurška ambulanta SB ?? dr. ????
Obvestiti: ????
Napotna diagnoza: NEVUS PIGMENTOSUS DORSI.
03. 01. 2003 prevzela ????????? , dr. med (opomba yke: zmotili so se v zapisu datuma; pravilen datum je 30. 01. 2003 in ne 03. 01. 2003)
Izrez kože velik 20x15 mm z rjavo pigmentirano, deloma pa belkasto spremembo, ki v največjem premeru meri 13 mm. Na nekaterih mestih je minimalno dvignjena. (1x2)
05. 02. 2003 XXXXXX, dr. med.
Koža na hrbtu, exscizija: mešani (compound) pigmentni nevus. Ob robu je displastični Clarkov nevus. Kirurški robovi potekajo v zdravem.
(ime in priimek zdravnika), dr. med
specialist patologije
____________________________________________________
V obvestilu kirurga plastika napotnemu zdravniku: XXXXX, dr. med (navedena moja lečeča zdravnica), z dne 13. 2. 2003 piše naslednje:
DGN: D22.5. NAEVUS PIGM. DORSI
PREJELI SMO HISTOLOŠKI IZVID ODSTRANJENE SPREMEMBE.
NADALJNJE KONTROLE NISO VEČ POTREBNE
univ. asist. Xxxxx, dr. med.
spec. plast kirurg
_____________________________
V izvidu revizije, ki ga je izdal dr. Lamovec z Onkološkega inštituta Ljubljana, Oddelek za patologijo, piše naslednje:
Sprejeto: 9/3/2006
Klinični podatki in diagnoza: Naevus pigmentosus dorsi
Prejšnje biopsije:
Mikroskopski opis:
Tehnike: 2 hist.pr.št xxxx/03 (1xHE, 1x IHK) iz XXXXXX.
===================================================
Diagnoza: Pregled 2 par. Bl. Št. xxxx/03 (1xHE, 1xIHK) iz xxxxxxx
Koža hrbta, excizija –
- Maligni melanoma nevoidni tip, Clark IV, Breslow 1.1.
=====================================================
Odgovorjeno: 10/3/2006 ZDRAVNIK: DR. j. Lamovec (mt)
Na vsa vprašanja ti verjetno nisem uspela odgovoriti, čeprav sem se kot vidiš zelo razpisala. Če tebe ali še koga zanima kaj več, mi lahko piše(š) na moj e-mail:
an.ica.an@gmail.com. Čeprav moja zgodba izgleda in se sliši neverjetna, je resnična, jaz pa sem tudi realna oseba, ki živi srečno in izpolnjeno življenje in se zaveda, kaj je na tem svetu najpomembnejše.
Vsem vse dobro želim