Vzgoja otrok in družine

Potrebe otrok in staršev. O privzgajanju navad, kvalitetni igri, socialnih odnosih, temperamentih in še kaj.
Moderatorji: strokovnjaki iz Vrtca Pod Gradom in Alenka Orešnik, soc. pedagoginja, psihoterapevtka in trikrat mama
Pozdravljeni!

Doma se nam je svet obrnil na glavo. Moj najmlajši brat, je postal prevelik zalogaj za obvladovanje.
Že celo otroštvo je bil trmast, sedaj pa je to preraslo vse meje. Vsak dan vpije in noče sodelovati pri lažjih hišnih opravilih, vsak teden kliče iz šole učiteljica, da ne dela domačih nalog. Na mami tudi vpije, celo tepsti jo je že hotel. Če mu reče naj gre po smetišnico reče da tega on ne bo storil in gre brat knjigo. Je izredno bister vendar len, vse učiteljice ga pohvalijo, da ima izredno veliko zakladnico znanja ampak šolske naloge so mu pa španska vas, sploh matematične.

To z domačimi nalogami še nekako urejamo, problem je njegovo obnašanje. Če mu damo kazen, da mora za 2 uri ležat na postelji začne vpit in brcat v vrata in steno. Ne pomaga niti kakšna vzgojna po riti. Doma imamo še najstnico v prvem letniku, ki ima tudi katastrofalno obnašanje. Sumim, da najmlajši pobira vzorec vedenja po njej. Pravzaprav ne sumim ampak vidim in vem, da je temu tako. Če ona odvrne mami, da bo olupila krompir pozneje in vmes odide na računalnik za pol ure, bo tamali delal isto. Da bo nekaj storil čez pol ure.. Ne pomaga jim odvzem računalnika, TV, knjig.. A je sploh smiselno, da se mu vzame knjige? Zelo rad bere ampak če ne uboga mu je potrebno vzeti ravno to kar ima rad. Mar ne?

Najstnica je tudi težavna, izredno je lena in so ji hišna opravila tuja. Mnogokrat se jezimo na njo, ker ne pobere suhega perila iz vrvi, ne pomete potleh itd... Seveda je zadolžena le za lažja opravila, ki bi jih 15 letnica morala obvladovati. Cele dneve visi na računalniku po raznih socialnih omrežjih in se pogovarja s prijateljicami. Nima mere, ni ji dovolj 2 ure računalnika, sedaj med počitnicami se zgodi, da je tudi cel popoldne na računalniku.
Mami ni doma, dela v pisarni tudi popoldan. Otroka jesta kosilo v šoli, večerjo jedo skupaj doma pripravljeno.
Mami samohranilka, vdova poleg dveh služb težko najde čas za otroke jaz pa končujem fakulteto in sem med tednom v Ljubljani in ju tudi ne morem vzgajati. Vem da se otroka ne da vzgojiti v petih minutah pa vendar kje naj začnemo pri takšnem pomanjkanju časa?
Prej se je še nekako dalo, po smrti očeta pa vse tone navzdol. Mati vse več dela v družinskem majhnem podjetju, otroci so vse bolj prepuščeni sami sebi. Kako naj jaz prispevam k boljši vzgoji tamalih dveh, čeprav sem doma le za vikend?
Kako se da še najstnikom prističi peruti, ne le z odvzemom računalnika, ker to pri nas ne pomaga. Dostikrat malemu vzamem kolo, ker ne uboga ampak si ga drzne sam vzeti. Nima spoštovanja do mene niti mame in si vzame zaplenjeno stvar..

Ohh saj se počutim kot v kakšnem ameriškem filmu z razvajenimi in podivjanimi otroci. Samo še to manjka, da se nam bo v supermarketu tamali metal po tleh.

Lp,
Neva
Draga Neva!

Kaj lahko naredite vi? Sedete dol z mamo in ji poveste, da tako ne gre več. Ona je mama, to je njen problem in ne vaš. Služba gor ali dol ... kaj se dogaja doma je v prvi vrsti njena odgovornost. Naj si najde ustrezno strokovno pomoč: lahko prebere kakšno knjigo, gre h kakšnemu strokovnjaku, lahko se obrne tudi na kak forum ... vsekakor pa se ne more več zgovarjati na službo. Če bo tako nadaljevala, bo slej ko prej nekje "počilo".

In še namig: dobra vzgoja ni dajanje navodil, ukazovanje, pričakovanje ubogljivosti in kaznovanje nepokorščine ... dobra vzgoja se začne pri dobrem odnosu. Če otroci ne sodelujejo je treba sesti dol in se začeti pogovarjati in ne ukazovati. Kaj se dogaja, kaj potrebujeta, kaj pogrešata in kaj jima manjka ... kako si predstavljata onadva skrb za gospodinjstvo in kaj bi onadva pomagala ... in nato sklenite dogovor ... želite pomagati, potem začnite graditi dober odnos: pokličite ju kaj in vprašajte kako sta, kaj se dogaja ... in ne preverjajte ali sta postorila kaj po hiši. Peljite ju na sladoled in v kino, pa na kak izlet v bližnje toplice ... Postanite si bolj blizu.

Mami pa kar z največjo resnostjo: tako ne gre več!

Alenka O.
Spoštovani !
Moj sin je v 9.razredu OŠ. Njegove ocene so v glavnem 4 in 5. Ko pridem na govorilne ure k učiteljci za matematiko reče ,da ima vredu ocene, vendar ne dela domačih nalog. Domače naloge pri matematiki so za njega velik vir dolgčasa. Matematiko ima sicer čisto 4. Res je, da pri drugih predmetih, npr. Slovenščina, Angleščina, Zgodovina ima pa zmeraj nalogo. Kaj naj naredim. Zelo nadarjen je za zgodovino, kjer dosega odlične rezultate. Vpisal se bo na ekonomsko gimnazijo.
Pozdravljeni!

Najprej potegnite jasno črto in se pogovorite sami s seboj, kaj je vaša odgovornost in kaj je sinova odgovornost.

Šola je 100% odgovornost otroka. Če ima v šoli težave, je to njegov problem. Vaša odgovornost pa je, da sedete dol in pričakujete od njega načrt, kako bo to svojo težavo popravil oz. kaj predlaga on in kako vidi on situacijo, ter da pričakujete od njega plan, kako se bo soočil s posledicami … in da mu prepustite, da o svojem življenju odloča sam in sam izkusi posledice svojih odločitev.

Pojdite v knjižnico in si priskrbite knjigi Heim Ginott: Med staršem in otrokom in Kržišnik-Novak: Starši nove generacije. Obe imata sijajno poglavje o šoli. Obvezno branje za vse starše, ki se srečujejo s podobnimi dilemami.

Alenka O.
Avtor: Naslov teme:
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 16 plus 2?
To je moderiran forum. Vaše sporočilo bo ostalo skrito, dokler ga ne odobri moderator ali administrator.