Financiranje

Stanovanjski, avtomobilski in potrošniški krediti. Informiranje kreditojemalcev. Prednosti in pasti bančnih produktov. Ugotavljanje kreditne sposobnosti in način zavarovanja kredita.
Moderator: Janez Tomc, dipl. ekon. in svetovalec

Kaj pomeni biti 'porok' g. Tomc?

avatar Radoveden 02.04.10 09:25
Pozdravljeni,

prosim za odgovore na spodnja vprašanja, ker čisto ne razumem. Banka je kot pogoj, da odobri kredit zahtevala poroka. Nič sicer niso govorili o'kreditno sposobnih' porokih, zahtevali so davčno in osebno številko. (ne pa zadnjih pokojninskih odrezkov). Omenjali so, da bosta solidarnostna poroka.

1. Če je kdo porok pri hipotekarnem kreditu, to verjetno pomeni, da recimo če kreditojemalec ne plačuje obveznosti, se spravijo na poroka na njegovo plačo oz. pokojnino in na morebitne nepremičnine, ki jih porok ima?

2. Še to me zanima, recimo, da sedaj midva dobiva kredit na 25 let, zavarovan s hipoteko (na kateri grediva) in da imava 2 poroka- starši od enega kreditojemalca.
To verjetno ne pomeni, da morata biti poroka vseh 25 let?

3. Ali se po opravljenih delih, ko počrpaš kredit, ponovno izvede cenitev, ker je vrednost parcele in objekta toliko višja, da bi iz tega nsalova lahko 'brisali' starša kot poroka ven?

4. Ali je to vedno normalno možno in je to praksa, ali je to stvar, ki jo je treba zapisat v kreditno pogodbo, preden se dobi kredit?


5. Pa predvsem še to, ali to pomeni, da ker sta starša poroka,se to zapiše v Sisbon in ne vem kam še vse, ali to pomeni, da poroka 25 let ne moreta vzeti nobenega kredita?
Ali to dejstvo, da sta poroka, ne vpliva na kreditno sposobnost?

Hvala za odgovore in lp,

Radoveden
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Janez Tomc
Moderator
03.04.10 22:47
1. da
2. Poroštvo je za dobo kredita, se pravi 25 let. Ker se pa kredit sproti odplačuje, lahko čez nekaj let zaprosite banko, da porok ni več potreben.
3. Svar dogovora z banko. Možno je, če se banka strinja.
4. da
5. Porok se obravnava kot kreditojemalec, se pravi kot da ima kredit in je ves čas kreditno nesposoben.

Poroštvo je opredeljeno v Obligacijskem zakoniku:


XXIX. poglavje: POROŠTVO

1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE

Pojem

1012. člen

S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.

Oblika

1013. člen

Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno.

Poroštvena sposobnost

1014. člen

S poroštveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost.

Poroštvo za poslovno nesposobnega

1015. člen

Kdor se kot porok zaveže za obveznost kakšne poslovno nesposobne osebe, odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe.

Predmet poroštva

1016. člen

(1) Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.

(2) Poroštvo je mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.

(3) Poroštvo za bodočo obveznost se sme preklicati, preden obveznost nastane, če ni določen rok, v katerem naj bi nastala.

(4) Poroštvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok).

Obseg porokove odgovornosti

1017. člen

(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.

(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.

(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.

(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.

(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.

Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)

1018. člen

Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.

2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM

Oblike poroštva

1019. člen

(1) Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi (subsidiarno poroštvo).

(2) Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.

(3) Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).

(4) Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega.

Solidarnost porokov

1020. člen

Več porokov za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.

Izguba pravice do roka

1021. člen

Če je dolžnik izgubil pravico do roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka, razen če ni drugače dogovorjeno.

Stečaj glavnega dolžnika

1022. člen

(1) V stečaju glavnega dolžnika je upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega.

(2) Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča

1023. člen

Porok odgovarja za ves znesek obveznosti, za katerega je prevzel poroštvo, tudi če bi se od dolžnikovega dediča moglo zahtevati plačilo samo tistega njenega dela, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.

Porokovi ugovori

1024. člen

(1) Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore.

(2) Dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku.

(3) Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev.

Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi

1025. člen

Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku.

Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja

1026. člen

(1) Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika.

(2) Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.

Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij

1027. člen

(1) Če upnik opusti zastavo ali kakšno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka, je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice.

(2) Pravilo iz prejšnjega odstavka velja tako v primeru, ko je pravica nastala pred sklenitvijo poroštvene pogodbe, kot tudi v primeru, ko je nastala potem.

3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM

Pravica zahtevati povračilo od dolžnika

1028. člen

(1) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.

(2) Pravico ima do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.

Pravica poroka solidarnega dolžnika

1029. člen

Porok enega izmed več solidarnih dolžnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, ter stroške.

Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja

1030. člen

Še preden poplača upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.

Izguba pravice do povračila

1031. člen

(1) Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek.

(2) Porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika, in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal.

Pravica do vrnitve plačanega

1032. člen

Porok, ki je brez dolžnikove vednosti plačal upnikovo terjatev, ki je bila pozneje na dolžnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom, sme zahtevati vrnitev plačanega samo od upnika.

4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM

1033. člen

Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.

5. oddelek: ZASTARANJE

1034. člen

(1) Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.

(2) Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.

(3) Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika.

(4) Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.

_____________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.

Janez Tomc, mag., moderator

janez.tomc@gmail.com
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Radoveden 06.04.10 07:55
Pozdravljeni,

najlepša hvala za odgovore.

Nisem dobro razumel točke 4.

Ali je to praksa- nič kaj takega- da po opravljenih delih narediva cenitev in zahtevava izbris porokov?

Ali je to bolj izjema 'po vaše' in je to potrebno prej definirati v kreditni pogodbi?

Kaj menite?

Hvala in lp,

Radoveden
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Janez Tomc
Moderator
06.04.10 22:46
Praksa je različna. Idealno bi bilo, da že sedaj to definirate v pogodbi, če se bodo s tem strinjali. Načeloma ne bi smelo biti težav z izbrisom porokov, če bo dovolj hipotekarnega zavarovanja in dovolj kreditne sposobnosti. Banke zahtevajo poroke, če nimate dovolj visoke plače, kjub temu, da je vrednost hipoteke dovolj visoka.

Lp,

_____________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.

Janez Tomc, mag., moderator

janez.tomc@gmail.com
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar palmica 18.04.10 15:34
Pa ali je možno potem imeti poroka iz tujine?? Torej, da je ta oseba zaposlena v tujini, živi in stanuje v tujini?? Ker, če nebi imeli tukaj možnost osebo, ki bi bila pripravljena sploh biti porok??
Hvala za odgovor
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar NY83 12.11.10 10:32
Pozdravljeni,

Prosim če mi lahko svetujete, kaj lahko storim.
Pred nekaj časa sem družinskemu prijatelju podpisala poroštvo pri kreditu, sprva je vse potekalo
dobro, nato so začeli prihajati opomini, vendar je vedno sam poravnal obveznosti - hvala bogu.
Je pa nastopil drug problem, tudi sama sem morala vzeti kredit in ga sedaj odplačujem (redno
seveda), vendar se bojim, da bi zaradi njegove neplačilne discipline to breme obremenilo mene (kar
ne bi mogla plačevati ker imam svoj kredit).

Zanima me ali je kakšna možnost, da odstopim od tega poroštva?

Hvala za odgovor, lp
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar tako to je 12.11.10 11:33
Preverite na banki.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 13.11.10 08:10
Če ste porok je isto kot če vzamete kredit.

Ne da se odstopiti od poroštva.(Razen če se poroka zamenja z drugim zavarovanjem- hipoteka,drug porok,zavarovalnica

To je isto kot če bi vzeli kredit potem pa rekli sedaj ga pa ne bom vrnil.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar tako to je 14.11.10 22:12
Navedeno
mp25
Če ste porok je isto kot če vzamete kredit.

Ne da se odstopiti od poroštva.(Razen če se poroka zamenja z drugim zavarovanjem- hipoteka,drug porok,zavarovalnica

To je isto kot če bi vzeli kredit potem pa rekli sedaj ga pa ne bom vrnil.

preverite na banki
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar lubenica67 29.11.12 09:07
Imam vprašanje glede poroštva.
Jaz sem porok fantu, za kredit, s svojo polovico nepremičnine.
Zanima me, ali se on, kljub temu da je kreditno sposoben in ima službo za NDČ, lahko ob razhodu odloči da mi bo nagajal in neha plačevati kredit?
Kaj stori banka?Ali mu onemogoči še kakršnokoli najemnaje kredita v prihodnosti?Se njemu vseeno najprej usede na plačo? Ali lahko to sploh stori?

Zanima me, kako lahko kreditojemalec "očrni" poroka, ali lahko zahteva da namesto njega plačuje kredit.

Razumem da je to namen poroštva v primeru kreditne nesposobnosti in izgube službe, kaj pa če do tega ne pride?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 29.11.12 09:34
Če prav razumem ste fantu porok in še svojo nepremičnino ste dali pod hipoteko! Torej ste ga dvojno zavarovali.

Če fant ne plačuje kredita se mu najprej usedejo na plačo. Če mu ne morejo trgat od plače (ima prenizko ali je nima) potem se usedejo tudi na vašo plačo. Če tudi tu ne morejo poplačat obroka kredita vam zasežejo nepremičnino ki je v hipoteki.

On verjetno ni kreditno sposoben če že ima kredit zato tudi dokler tega kredita ne poplača ne more dobiti novega.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar lubenica67 29.11.12 11:11
Ja tako je, dvojno.

V bistvu me zanima samo to: Če se prostovoljno odloči za neplačevanje samemu sebi v skledo pljune - banka bo najprej terjala njega (se mu PRISILNO usedla na plačo).
Srž vprašanja leži v tem:
Če se razideva in ima on kredit, nepremičnina pa je skupna - jaz sem pa porok za njegov kredit, ali lahko od mene ZAHTEVA plačevanje tega kredita, če je kreditno sposoben? Najbrž noben človek pri zdravi pameti ne bo šel pustiti službe ali se jajcat z banko - hočem reči ali lahko na banki zahteva da zaradi razhoda in ker si je on naprtil kredit, plačujem ta kredit jaz ki ga nimam?
a razumete poanto...Gre za to, če bi želel nagajat po razhodu in meni postavljat neke časovne okvire kdaj njega izplačat, oziroma kdaj nepremičnino prodat.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar annelaure 29.11.12 11:25
Seveda lahko nagaja, če želi. Porok je porok, morebitne družinske zadeve tukaj nimajo prav nobene veze. Če on ne more plačevati kredita, ga morate vi.

Če bi se razšla, je mogoče boljša rešitev, da se hiša proda in se poplačajo krediti iz nje, vidva pa vsak na svoj konec.

Ali vama škripa, da te stvari skrbijo?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar MandolinA 29.11.12 20:38
Ja, razhod je vprašanje časa.

Kaj pa, če bi jaz prevzela njegov kredit in ga samo namesto na 10 let odplačevala na 20, pa se potem anuiteta zmanjša?

Z novim kreditom, bi bilo čist preveč stroškov.

Ma ne vem kakšne opcije sploh imam. Nepremičnino bi rada obdržala, pol bi je lahko eventuelno dala tudi v najem.
Aja, etažna lastnina in sobivanje ni varianta.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar annelaure 29.11.12 21:57
Ne spoznam se tako zelo na bančne zadeve, vendar kolikor vem, prevzem kredita ni možen, če pa je, bi bila neka sprememba, za katero bi seveda zahtevali neke stroške. Najbrž imate tudi drugačno boniteto od njega, mogoče nižjo plačo? Poleg tega želite spremembo kredita, dobe odplačevanja, ne vem, ali gre tudi v tem primeru za nov kredit ali za spremembo. V vsakem primeru mislim, da bi banka vsaj nekaj zaračunala. Pri daljšem kreditu bi seveda tudi odplačali več, saj bi bilo več obresti. Jemanje novega kredita je pa najbrž točno zaradi tega najslabša zadeva.

Glede opcij se poskusite pogovoriti s fantom, kaj želi eden, kaj drugi, kako se lahko to reši brez pretiranih dodatnih stroškov ali kakšnih nagajanj. Kdaj ste pa imeli namen opraviti prepis njegovega dela nepremičnine na sebe? Ko bi ga izplačali ali že prej?

Ali ste mogoče vi ista oseba kot v eni drugi temi?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar liam neeson 30.11.12 06:26
Pozdravljeni, kako pa je s poroštvom v primeru smrti? Ali lahko banka zahteva plačevanje stanovanjskega kredita od poroka, čeprav se odpove dedovanju?

Hvala, lp
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar annelaure 30.11.12 09:39
Poroštvo in smrt nimata kaj skupnega, če porok ni dedič. V primeru smrti se namreč vso zapustnikovo premoženje IN dolgovi podedujejo. Če je oporoka, so dediči tisti, ki so v njej določeni (+ morebitni nujni deleži), sicer pa se deduje po zakonu. V prvem dednem redu so zakoniti dediči zakonec/izvenzakonski partner in vsi otroci zapustnika v enakih deležih. Oni podedujejo premoženje in dolgove ter odgovarjajo zanje do vrednosti zapuščine, vendar z vsem svojim premoženjem. To pomeni, da če je recimo v zapuščini hiša vrednosti 100.000 EUR, dolgov pa 150.000 EUR, so dediči dolžni poplačati 100.000 EUR, vendar se lahko upnik usede tudi na njihovo plačo, ni nujno, da se poplača točno iz tiste hiše (in ponavadi to tudi ni želja dedičev).

Če je aktivno premoženje v zapuščini večje od dolgov, se je načeloma nesmiselno odpovedovati dedovanju. V praksi je tako, da se na sodišču ponavadi sklene dedni dogovor, kjer se dediči dogovorijo, kdo bo kaj podedoval (npr. en sin vikend in avto, hči stanovanje, žena hišo in stanje na TRR + kredit). Če tega ni, potem deduje vsak npr 1/3 vsake zadeve, kar lahko zadeve seveda bistveno oteži. Najbolje je, da gredo v primeru kreditov dediči tudi na banko, kjer se dogovorijo, kako se bo dolg poplačal. Četudi se dedič dedovanju odpove, obstaja verjetnost, da se banka ne bo dala kar tako in bo še naprej trkala na vrata dedičev...

Če pa porok ni dedič, potem njega smrt kreditojemalca ne udari s finančnega vidika.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 30.11.12 11:57
Navedeno
annelaure
Poroštvo in smrt nimata kaj skupnega, če porok ni dedič. V primeru smrti se namreč vso zapustnikovo premoženje IN dolgovi podedujejo. Če je oporoka, so dediči tisti, ki so v njej določeni (+ morebitni nujni deleži), sicer pa se deduje po zakonu. V prvem dednem redu so zakoniti dediči zakonec/izvenzakonski partner in vsi otroci zapustnika v enakih deležih. Oni podedujejo premoženje in dolgove ter odgovarjajo zanje do vrednosti zapuščine, vendar z vsem svojim premoženjem. To pomeni, da če je recimo v zapuščini hiša vrednosti 100.000 EUR, dolgov pa 150.000 EUR, so dediči dolžni poplačati 100.000 EUR, vendar se lahko upnik usede tudi na njihovo plačo, ni nujno, da se poplača točno iz tiste hiše (in ponavadi to tudi ni želja dedičev).

Če je aktivno premoženje v zapuščini večje od dolgov, se je načeloma nesmiselno odpovedovati dedovanju. V praksi je tako, da se na sodišču ponavadi sklene dedni dogovor, kjer se dediči dogovorijo, kdo bo kaj podedoval (npr. en sin vikend in avto, hči stanovanje, žena hišo in stanje na TRR + kredit). Če tega ni, potem deduje vsak npr 1/3 vsake zadeve, kar lahko zadeve seveda bistveno oteži. Najbolje je, da gredo v primeru kreditov dediči tudi na banko, kjer se dogovorijo, kako se bo dolg poplačal. Četudi se dedič dedovanju odpove, obstaja verjetnost, da se banka ne bo dala kar tako in bo še naprej trkala na vrata dedičev...

Če pa porok ni dedič, potem njega smrt kreditojemalca ne udari s finančnega vidika.

Pa še kako ga udari s finančnega vidika!
V primeru smrti mora porok odplačevati kredit!
Banke ne zanima hipoteka. Šele v primeru da porok ni sposoben plačevati kredita se vsede na hipoteko in kasneje še na ostalo premoženje poroka!
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar annelaure 30.11.12 13:19
Navedeno
mp25
Pa še kako ga udari s finančnega vidika!
V primeru smrti mora porok odplačevati kredit!
Banke ne zanima hipoteka. Šele v primeru da porok ni sposoben plačevati kredita se vsede na hipoteko in kasneje še na ostalo premoženje poroka!

Mp, včasih ga pa res biksneš.

Poglej Zakon o dedovanju. Dediči dedujejo VSE premoženje IN dolgove. Vse to tvori zapuščinsko maso, ki se deduje. Odgovornost za zapustnikove dolgove nosijo dediči.

Tukaj sploh ne govorimo o kakšni hipoteki, ker ne vemo, če obstaja. Zgoraj je dan primer, kaj pomeni, da dediči odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (in ne le s premoženjem zapustnika, kar pomeni, da ni nujno, da se npr proda hiša zapustnika).

V tvojem primeru bi torej kaj, dediči dobili hišo, porok (recimo, da je sosed in ni dedič) pa bi moral plačevati kredit?! Se ne zdi to rahlo nelogično?

Če je porok dedič, je pa seveda zgodba drugačna. In ponavadi so poroki kakšni ožji družinski člani, najpogosteje zakonci, ki so tudi dediči, v tem primeru so seveda potem dolžni plačevati kredit, pa ne zaradi poroštva, temveč zaradi dedovanja.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 30.11.12 15:30
Navedeno
annelaure
Navedeno
mp25
Pa še kako ga udari s finančnega vidika!
V primeru smrti mora porok odplačevati kredit!
Banke ne zanima hipoteka. Šele v primeru da porok ni sposoben plačevati kredita se vsede na hipoteko in kasneje še na ostalo premoženje poroka!

Mp, včasih ga pa res biksneš.

Poglej Zakon o dedovanju. Dediči dedujejo VSE premoženje IN dolgove. Vse to tvori zapuščinsko maso, ki se deduje. Odgovornost za zapustnikove dolgove nosijo dediči.

Tukaj sploh ne govorimo o kakšni hipoteki, ker ne vemo, če obstaja. Zgoraj je dan primer, kaj pomeni, da dediči odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (in ne le s premoženjem zapustnika, kar pomeni, da ni nujno, da se npr proda hiša zapustnika).

V tvojem primeru bi torej kaj, dediči dobili hišo, porok (recimo, da je sosed in ni dedič) pa bi moral plačevati kredit?! Se ne zdi to rahlo nelogično?

Če je porok dedič, je pa seveda zgodba drugačna. In ponavadi so poroki kakšni ožji družinski člani, najpogosteje zakonci, ki so tudi dediči, v tem primeru so seveda potem dolžni plačevati kredit, pa ne zaradi poroštva, temveč zaradi dedovanja.

Žal je tako da banke sploh ne zanima dedovanje ampak se takoj spravi na poroka! Če tisti ki je vzel kredit ni sposoben odplačevati obrokov kredita jih mora plačati porok!

Kar se tiče dedovanja je pa tako da se Dediči lahko odpovejo dedovanju če je dediščina manjša od dolga!
Porok se pa temu ,da mora vrniti dolg banki ne more odpovedati!

Torej dolg bo vseeno poravnal porok.

V primeru da hiša ni pod hipoteko jo dediči brez problema dobijo. Porok mora pa prijaviti terjatve-dolg na zapuščinski obravnavi oziroma iti v tožbo da dobi nazaj to kar plačuje!


Kdo ga je biksnil?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 30.11.12 15:32
Pa še to.
Porok =kreditojemalec.
Tu ni razlike.
Če greste za poroka je enako kot da sami vzamete kredit!
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 30.11.12 15:37
Še en primer za annelaure.
Lojze vzame kredit za 20.000 eur. Prijatelj Matija mu gre za poroka.
Po enem letu Lojze umre. Banka terja Matijo da vrne 20.000 eur. Matija mora plačevati obroke drugače se mu usedejo na plačo.

Lojze zapusti 100.000 eur vredno hišo sinu.

Matija mora tožiti sina da mu iz zapuščine vrne 20.000 eur.
Banka s tem nima nič!
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Joko 30.11.12 15:58
Banka ima pravno podlago v poroku, žal. Njena dobra volja je ali čaka na zapuščino ali obremeni poroka.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar annelaure 30.11.12 19:33
Odvisno od banke do banke in seveda tudi od dogovora z dediči. V vsakem primeru pa za dolgove do vrednosti zapuščine odgovarja dedič.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar mp25 01.12.12 15:36
Navedeno
annelaure
Odvisno od banke do banke in seveda tudi od dogovora z dediči. V vsakem primeru pa za dolgove do vrednosti zapuščine odgovarja dedič.

Annelaaure:
če si porok si tudi ti dolžnik!!!!!!!!!
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar ghjjhg 13.01.14 16:00
pozdravljeni
Imam par vprašanj leta 2010 sem uzela kredit v vrednosti 12.000!
za oporoka mi je takart šla bivša tašča njegova Mama! z svojo hišo...
stem fantom sva se ražla pred 4 leti tako da jaz nism imela nič z kreditom! so vse oni odplačevali prvo je umrla njegova mama pred 2 leti. Nato je on umru pred 1 tednom! zanima me kako bo zdaj z odplačevanjem. a sem jaz spet na vrsti? NImam prihodkov ne nič. tko da jaz ne morem odplačevat a plačujejo njegovi sorodniki? ali se usedejo na njegovo hišo? če ne bo nobedn odplačeval in če meni ko sem kreditojemalec nimajo kaj vzeti? hvala za odg, lep pozdrav
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar pepeljuga31 24.01.14 12:51
Se pravi...porok ni nujno, da je kreditno sposoben? V praksi...moja starša sta upokojenca z okoli 500 EUR pokojnine - vsak. Se pravi kreditno nista sposobna. Imata pa dve nepremičnini ter veliko kmetijskih zemljišč. Ali sta lahko poroka mojemu stanovanjskemu hipotekarnemu kreditu?Nekako sem vsa ta leta mislila, da mora biti porok prav tako kreditno sposoben kot kreditojemalec - da ti ob odtegljaju anuitete ostane 600 EUR. Torej temu ni tako, ali je spet odvisno od banke?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar manja77 27.09.14 21:44
Pozdravljeni!

Prebrala sem vse odgovore in nikjer nisem zasledila še kakšnega vprašanja in odgovora na tole...
Pred dvema letoma me je z banke klicala referenta, da moram iti možu za solidarnostnega poroka pri njegovem stanovanjeskem kreditu in ob tem navedla, da me ne vežejo nobene obveznosti kot ta, da ga vsak mesec pobaram, da obrok plača. S tem se nisem strinjala, vendar mi je povedala, da je mož kredit zavaroval preko zavarovalnice ter še dodatnega življenjskega zavarovanje in, da je to le še dodatna garancija. Zanima me, zakaj je potrebno dvojno zavarovanje kredita (naj povem, da gre za 40000 eur, za 10 let)? Na moji banki se je ob tem nasmehnila in rekla, da me je dotična referentka močno potegnila za nos in možu prodala dodatne "piškotke", katere je zaradi svoje nevednosti tudi kupil in v samo "zmedo" potegnil še mene.
Kako se naj rešim poroštva in kakšn e so drugačne možnosti? Prijava na varuha pravic?

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Manja
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar po toči... 27.09.14 23:54
Navedeno
manja77
Pozdravljeni!

Prebrala sem vse odgovore in nikjer nisem zasledila še kakšnega vprašanja in odgovora na tole...
Pred dvema letoma me je z banke klicala referenta, da moram iti možu za solidarnostnega poroka pri njegovem stanovanjeskem kreditu in ob tem navedla, da me ne vežejo nobene obveznosti kot ta, da ga vsak mesec pobaram, da obrok plača. S tem se nisem strinjala, vendar mi je povedala, da je mož kredit zavaroval preko zavarovalnice ter še dodatnega življenjskega zavarovanje in, da je to le še dodatna garancija. Zanima me, zakaj je potrebno dvojno zavarovanje kredita (naj povem, da gre za 40000 eur, za 10 let)? Na moji banki se je ob tem nasmehnila in rekla, da me je dotična referentka močno potegnila za nos in možu prodala dodatne "piškotke", katere je zaradi svoje nevednosti tudi kupil in v samo "zmedo" potegnil še mene.
Kako se naj rešim poroštva in kakšn e so drugačne možnosti? Prijava na varuha pravic?

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Manja

Zelo dobra vprašanja, žal ste si jih zastavili malo prepozno (kot je razumeti, ste pogodbo o poroštvu podpisali). Upajte, da nadaljnih 8 let ne boste imeli težav z možem.
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Trapasta baba 23.01.15 08:08
Pravica zahtevati povračilo od dolžnika

1028. člen

(1) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.

(2) Pravico ima do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.

Je tu kaj pomembno ali je porok pol lastnik te nepremičnine, za katero je porok kreditojemalcu?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Janez Tomc
Moderator
23.01.15 13:48
Vprašanja ne razumem? Razumljivejše ga zastavite. Ta člen govori, da imamo pravico s tožbo zahtevati nazaj, kar smo kot porok plačali namesto nekoga drugega. Lastništvo nepremičnine nima neposredne veze s tem členom.

_____________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.

Janez Tomc, mag., moderator

janez.tomc@gmail.com
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Trapasta baba 23.01.15 14:07
Hvala!

bolj natančno: Kredit za nepremičnino A je vzela oseba A, oseba B je porok, ki je zastavil svojo nepremičnino B. Osebi A in B sta skupaj lastnika nepremičnine A, vsak v polovičnem deležu. Torej je porok (seveda dolžan) plačevati kredit osebe A, v kolikor ga oseba A več ne zmore, a lahko hkrati oseba B iz naslova zgornjega člena 1028 toži osebo A, ko bo (verjetno bo, glede na to da gre še za 15 let dobe odplačevanja) sposobna plačevati. In, glede na to, da je oseba B pol lastnik nepremičnine A, to nima nobene veze. Oseba B bo seveda plačevala obveznosti, saj se boji za svojo nepremičnino B.
Take tožbe se verjetno vlečejo po sodiščih dolgo časa, predno je rešena in za obe osebi pomeni velike sodne stroške? Dogovor med osebama ni mogoč - oseba A namreč trdi, da je bila odločitev za nepremičnino A skupna, zato sta osebi skupaj v tem? Ali ima tudi oseba A možnost kakorkoli tožiti osebo B, glede na to, da je pol lastnik nepremičnine A ( to je pa v bistvu glavna moja skrb).
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Janez Tomc
Moderator
25.01.15 00:06
Razložili ste precej bolj plastično. Morate pa razumeti, da se tako zapletenih vprašanj ne da tako na kratko niti opisati niti odgovoriti, ker je lahko pomembnih več do sedaj nenavedenih podrobnostih. Odgovore sem pisal direktno pod vprašanja, da je bolj razumljivo. To ni neko uradno pravno mnenje, temveč pavšalni odgovori, glede na to, kako sem razumel vprašanja in kot poznam to področje, ni pa še zdaleč nujno, da je vse tako.

Navedeno
Trapasta baba
Hvala!

bolj natančno: Kredit za nepremičnino A je vzela oseba A, oseba B je porok, ki je zastavil svojo nepremičnino B.

>>Oseba B je za zavarovanje kredita osebe A za nepremičnino A (lastništvo A1/2+B1/2) poleg hipoteke na nepremičnino A, zastavil tudi svojo nepremičnino B? Je osebe B podpisala tudi izjavo o solidarnem poroštvu?

Osebi A in B sta skupaj lastnika nepremičnine A, vsak v polovičnem deležu. Torej je porok (seveda dolžan) plačevati kredit osebe A, v kolikor ga oseba A več ne zmore,

>> V kolikor obstaja solidarno poroštvo ima banka za zavarovanje kredita osebe A solidarno poroštvo osebe B in (dve) hipoteki na nepremičnini A in B. Postopek banke bo verjeno takšen, da v kolikor oseba A preneha plačevati obroke jih je dolžna oseba B in se se lahko vsedejo na prihodke osebe B. V kolikor oseba B ni zmožna več plačevati obrokov, sprožijo postopek prodaje nepremičnine A in če ni dovolj za poplačilo kredita prodajo še nepremičnino B.

a lahko hkrati oseba B iz naslova zgornjega člena 1028 toži osebo A, ko bo (verjetno bo, glede na to da gre še za 15 let dobe odplačevanja) sposobna plačevati.

>>Seveda, ta člen govori o tem. Kar je oseba B kot porok plačala za osebo A, mora oseba A vrniti. Lastništvo nepremičnine A bo še vedno od A in B vsak po 1/2 nepremičnine. Od tu naprej je bolj zapleteno, ne poznam primera v podrobnosti. Morda gre lahko v smeri, da v kolikor oseba A ni zmožna v denarju vrniti osebi B, gre predlog lahko v smeri pobota z 1/2 nepremičnine. Tu je več variant, odvisno je od tudi od vrednosti, od vložkov A in B, interesa obsebe A, intersa osebe B, smotrnosti, sodniške odločitve itd.. Običajna praksa je, da banka na dražbi proda nepremičnino in se poplača, vendar, če obroke od osebe A plačuje oseba B to se ne zgodi in banka je zadovoljna. Dejstvo je tudi, da se plačevanje še ni končalo in oseba B ne more tožiti osebe A oz. zahteveti vračila, za nekaj kar se še ni zgodilo, niti se ne ve točnega zneska.

In, glede na to, da je oseba B pol lastnik nepremičnine A, to nima nobene veze. Oseba B bo seveda plačevala obveznosti, saj se boji za svojo nepremičnino B.

>>Lastništvo nepremičnine v tem primeru nima neposredne zveze, ima samo posredno. Kar je B plačal namesto A mu mora A vrniti. Nenazadnje je A še vedno 1/2 latnik nepremičnine A in ni drugačnega dogovora.

Take tožbe se verjetno vlečejo po sodiščih dolgo časa, predno je rešena in za obe osebi pomeni velike sodne stroške?

>> to je dejstvo. Največ zamude ima sodošče v Ljublani, nekatera druga sodišča so hitrejša. V kolikor stranke v postoku želijo izkorititi vsa pravna sredstva pa lahko traja desetletje.

Dogovor med osebama ni mogoč - oseba A namreč trdi, da je bila odločitev za nepremičnino A skupna, zato sta osebi skupaj v tem?

>> To je tudi dejstvo.

Ali ima tudi oseba A možnost kakorkoli tožiti osebo B, glede na to, da je pol lastnik nepremičnine A (to je pa v bistvu glavna moja skrb).

>>Glede na navedeno ne vidim posebnega razloga zakaj bi oseba A tožila osebo B? Morda o nestrinjanju o 1/2 deležu lastništva, morda meni, da so bili dogovori ali prispevki drugačni, lahko o kakih drugih odprtih vprašanjih. Oseba B mora osebi A omogočiti uživati 1/2 nepramičnine v naravi in obratno. V kolikor ni narejene etažne lastnine oz. razdelitve je malo bolj zapleteno. Nihče ne sme drugega ovirati in vse kar nekdo dela mora dobiti soglasje drugega, stroški se morajo deliti npr. na pol, vendar se o njih morata oba strinjati....


_____________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.

Janez Tomc, mag., moderator

janez.tomc@gmail.com
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Hudournik 27.01.15 12:07
Lepo pozdravljeni,

imam vprašanje kako je v primeru, ko osebni porok umre, obveznost pa še ni bila izpolnjena.
Ali vsi dediči, ki so pridobili dediscino po umrlem poroku, dedujejo tudi njegovo osebno poroštvo.
Če da, me zanima kako je če je pasiva večja od aktive pri zapuščinski masi v tem primeru. Torej, da je vecja vrednost dolgov kot pa vrednost premoženja.
Za Vaš odgovor in čas se vnaprej zahvaljujem
Lp
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar Janez Tomc
Moderator
29.01.15 16:21
Deduje se vse, premoženje in vsi dolgovi. Dediči imajo možnost, da se dediščini odpovejo. To izrazijo na razpravi na zapuščinskem sodišču. Če je dolgov več kot premoženja izgubi upnik.

_____________________________________________________
Navada ravnanja z denarjem je pomembnejša od njegove količine.

Janez Tomc, mag., moderator

janez.tomc@gmail.com
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar nina_nana_nina 06.05.15 09:18
Pozdravljeni,
če je porok dedič(mož), in se dedovanju odpove.....drug dedič (brat) pa sprejme dediščino, a dolgov ki jih ima kot dedič ne more plačevati (lizing avtomobila).
Lizing hiša avto proda.
A lahko razliko vrednosti ki nastane terja od poroka, ki se je dedovanju odpovedal?
Zakaj ga ne terja od dediča, ki je z dedovanjem prevzel lastništvo avtomobila?
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava
avatar sem porokinja 14.05.15 12:02
Spoštovani,
leta 2011 sem bila porok kolegici pri leasingu za avtomobil. Po neplačilu treh obrokov, ji je leasing hiša avto odvzela in prodala po smešno nizki ceni (avto je bil kupljen za 5000 evrov, pol leta kasneje pa prodan za 500 evrov). Mene kot poroka leasing hiša ni obveščala o neplačilih, kasneje sem dobila samo izjavo, da odstopajo od pogodbe, brez navedbe razloga. Kolegica je medtem že imela drug avtomobil in mi je rekla, da je tukaj zadeva zaključena. Potem sem šest mesecev kasneje dobila izvršbo v znesku skoraj 5000 evrov. Kolegica je medtem šla v stečaj in ta terjatev do nje je bila zavedena kot pogojna. Jaz sem letos januarja končno dolg odplačala. V skladu s členom 1028 bi jo za plačilo tožila - me pa zanima ali jo sploh lahko, glede na to, da je bil dolg prijavljen v njen osebni stečaj (kot sem rekla, je terjatev bila prijavljena kot pogojna s strani leasing hiše) in koliko časa imam, da vložim tožbo (dolga v stečaj ne bi prijavljala, saj domnevam, da svojih dolgov do poteka stečaja ne bo odplačala, po koncu pa se dolgovi izbrišejo).
Hvala za pomoč...
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava

Odgovori

Avtor:
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 21 minus 20?
Na vrh