Pozdravljeni! Moja težava je sledeča. Imam partnerja s katerim sva skupaj že nekaj let. Ima 10 mlajšega brata. Oče jima je umrl pred parimi let. Zadeva, ki me zadnje čase precej moti pa je njun odnos, ki je njima nekaj vsakdanjega. Delata skupaj, se družita, pred kratkim se je še preselil k njemu...Sama sem se umaknila iz vsega tega, začela "furat" svoj life. V nuni družbi se počutim odveč, on ga tretira kot otroka. Ta mlajši pa neprestano kliče, ko sva skupaj. Enostavno ne razume, da je treba dat človeku mir. Če pa partnerju samo omenim, da me to moti, pravi, da ga žalosti, da je brat del njega...Oh ja žalostno vse skupaj=(

To je resna težava. Tvoj mož je z bratom pretesno povezan in sam sploh ne zaznava, kakšno je stanje. Poskusi mu dopovedati, kako se ti počutiš ob tem, ko on vse dni preživi z bratom. Če te bo zmogel slišati in bo pripravljen kaj narediti drugače, zato da boš ti lahko bolj zadovoljna in da bosta lahko večkrat skupaj, potem je to prava smer.

Če te ne bo slišal, ti pa preostane le umik, v takšnem trojčku se ženska ne more dobro počutiti.
Temu se strokovno pravi simbiotična povezanost in izvira iz njune mladosti. Preberi kaj o tem, poišči na spletu, da boš vedela, kako močne so te vezi.