Mogoče mi zna kdo kaj svetovati, ali pa mi bo vsaj odleglo... V zadnjih nekaj letih se mi je očitno nabralo vsega hudega, stresnega, težkega, žalostnega. Da včasih celo pomislim na samomor, čeprav nikoli nisem o tem razmišljala, in pravzaprav mislim o samomorilcih, da so slabiči. Me je pa strah, ker menda samomorilec takrat sploh ni pri sebi, torej naredi to v stanju neprištevnosti. Kako do tega stanja pride? Verjetno se mu "utrže", tako kot se meni pogosto zadnje čase...

Vedno bolj pogosto jokam, mož me sprašuje: kaj ti je? Jaz pa: nič, nič, sem se spomnila nekaj... Čeprav včasih sproži tudi on pri meni take občutke, pa ponavadi sploh ni nič kriv. Na primer včeraj zvečer, se je lotil večerjat, me ni poklical, jaz sem v zgornjem štuku še nekaj rihtala, je pojedel kar sam. Pridem dol, mu rečem, zakaj me ni poklical, pa da se je bal, da se ohladi, .... Potem sem jedla jaz, on je šel gledat televizijo. In me je zlomilo, da se me izogiba, da itak nihče noče biti v moji družbi, da itak nikomur ni mar zame, pa saj, če me še lastna mati ni imela rada, kako bi me imel kdorkoli,...

Mama je gojila do mene zamere, umrla je pred kratkim, nisva nič razčistili, in velikokrat ponoči ne spim, ker mislim nanjo, kaj bi lahko jaz naredila drugače, da bi me ona marala, da bi bila on zadovoljna, to me mori in kaj naj zdaj naredim, ko je ni več? Zelo me je prizadela njena smrt, pogrešam jo neverjetno.

Kam bi lahko šla se pogovorit, kje je kakšen psihoterapevt, ki bi me poslušal?

Hvala.

moje sožalje ob izgubi matere. najbrž te je njena smrt potrla, si še v fazi žalovanja in zato tako žalostna. mislim, da si vsak otrok zasluži, da ga ima starš rad, pa ne glede na to kakšen je, dokler je otrok seveda. če prav razumem, si čisto v redu ženska s familijo in ni nobenega razloga, da bi ti mati lahko kaj očitala.
Za naprej pa res malo pobrskaj po internetu, s kom bi se lahko pogovorila, Ker ne vem od kod si, ne vem kam te usmeriti.

Dvomim, da so samomorilci slabiči! Kar nekaj "jajc" je treba imeti, da dvigneš roko na sebe!!
Zna pa biti, da se jim nabere preveč grdega in niso popolnoma razsodni.

Če stisnemo pest, ne moremo pobožati!

da uničiš življenje ljudem okoli sebe moraš pa res imeti pogum.
za samomorilce je značilno, da imajo zelo visoko stopnjo agresije v sebi, ki jo v določenem trenutku obrnejo proti sebi. običajno gre za bolezensko zoženje zavesti, razen pri bilančnih samomorih.

Hvala za sožalje.VSe življenje sem si želela materine ljubezni, pa je bilo sčasoma le še slabše. Tisti občutek, da si odveč.. Koliko časa traja obdobje žalovanja? Najbrž je res to. Pa še vse ostalo, kar me muči, težave na delovnem mestu,...

Navedeno

Paco Moralles
Dvomim, da so samomorilci slabiči! Kar nekaj "jajc" je treba imeti, da dvigneš roko na sebe!!
Zna pa biti, da se jim nabere preveč grdega in niso popolnoma razsodni.

Ja, kar nekaj jajc mora imeti samomorilec, da za zabo pusti dolgove, seveda svojim najbližjim, ženi, otrokom. Naj se kar oni s tem ubadajo, njemu se ne da več..

Meni se še vedno zdijo slabiči, razen če so v tistem trenutku popolnoma nerazsodni.

Mene občasno v zadnjem času prešine misel na samomor, ko pa pomislim na svoje otroke in druge, ki me imajo radi, me mine.

Navedeno

ej pako pako
da uničiš življenje ljudem okoli sebe moraš pa res imeti pogum.
za samomorilce je značilno, da imajo zelo visoko stopnjo agresije v sebi, ki jo v določenem trenutku obrnejo proti sebi. običajno gre za bolezensko zoženje zavesti, razen pri bilančnih samomorih.

Kaj pa so to bilanči samomori?

Draga avtorica posta,

sožalje ob izgubi matere. Ko boš iz najhujšega, ti v branje priporočam knjigo Če škripa med hčerjo in materjo. Tudi če tvoje matere ni več, knjiga pomaga pri razčiščevanju ambivalentnega odosa do mame, s katerim se soočamo mnogi. Če te, kot praviš, lastna mati ni imela rada, potem si moraš nehati delati utvaro, da bi se dalo pri tem karkoli spremeniti, izboljšati, da bi bile stvari drugačne, če bi bila ti drugačna. Spremeniš se lahko samo ti oz. tvoj odnos do mame - velja tudi, če je že umrla.

Drži se!

Iskrana hvala, bom poiskala knjigo in jo prebrala. Naredila bom vse, da izboljšam svoje stanje.

Lepo noč vsem

Sožalje...

Iz vsega je razvidno, da imaš zelo nizko samopodobo. Delaj na tem da si boš všeč in da boš samozavestna.

Draga avtorica prispelega posta !

V življenju se nam dogaja, tudi to, da si mož pogreje večerjo sam in jo zmaže, nam pa pusti kup umazane posode in prazne lonce. V življenju se nam dogaja še marsikaj podobnega, sploh če nismo imeli staršev takšnih, ki bi nas ljubili. Vse takšne in podobne zadeve nas doletijo ker so posledice , ki jih vlečemo iz otroštva. Mogoče boš rekla, pa to je že mimo, pa ni , starejši smo bolj premišljujemo o teh rečeh. Nič ne navajaš koliko si stara. Mogoče je že mena, depresija ? Verjemi mi, da s teboj ni nič narobe, le rada se moraš imeti malo bolj kot se imaš , pa bo . Srečno !