Pozdravljeni!

Kaj menite, kako spremenit stanje oz. obnašanje v družbi. Sem v srednjih letih, vendar me občasno moti, saj se v večjih družbah povečini počutim tako osamljeno. Včasih, ko se že hočem vklopit, poslušam kakšne brezvezne stvari se pogovarjajo, imam občutek, da ljudje govorijo »samo, da se pogovarjajo« meni pa se zdi tako brez veze, da bi se vključila v takšen pogovor. Potem se pa znam počutit tako osamljeno.
Ko poizkušam pri sebi analizirat stvari, si večkrat očitam kaj bi sploh hotela. Nočem čvekat brez veze, po drugi strani pa se tako osamim, da mi je včasih prav hudo.
Kaj menite?
mita

To me je spomnilo na moja najstniška leta, ko sem se včasih znašla v družbi, s katero nismo bili ravno na isti valovni dolžini, tudi zaužitje promilov alkohola ni bilo primerljivo. :)
Ampak kot sem pozneje ugotovila, so bili to predvsem moji lastni občutki. Drugi me očitno niso tako videli oz. niso tega opazili. Verjetno tudi zato ne, ker so se tudi sami bolj ubadali s podobnim vprašanjem, kako impresionirati prisotne. In potem imaš pred seboj razne alkoholizirane govorce, žurerje, nekaj zmernih posameznikov itd. Ampak četudi se mi je zdelo, da ne pašem v to družbo, ni bil nikoli problem v tem, da bi me hoteli izločit. Prav nasprotno, očitno so si bolj zapomnili tisto malo, kar sem povedala kot vse tisto, česar nisem. :)

Jaz mislim, da je pomembno predvsem to, da si tega ne ženeš preveč k srcu, da ne začneš razmišljat, da je s tabo nekaj hudo narobe, da nisi takšna kot drugi. Pač nisi površinska oseba, v stvareh in ljudeh iščeš nekoliko globlji smisel. Skoraj prepričana sem, da si večino časa v tej družbi tudi trezna. Če si nenehno tiho, potem nekaj ni v redu. Če v drugačnih okoliščinah nimaš težav s komuniktivnostjo, potem je zagotovo nekaj narobe s to družbo, v kateri se ne počutiš najbolje. In teh občutkov ne moreš kar tako odmislit. Ne moreš kar nekaj blebetat, če pri tem čutiš blokado. Razmisli kakšen smisel sploh ima druženje z ljudmi katerih pogovori se ti zdijo čisti nesmisli. To, kar zaznavaš, ko si v njihovi družbi, ni nepomembno. Težko boš svoje lastne občutke izigrala in se pretvarjala, da si nekdo drug, ki občuti nekaj drugega.
Če pa je druženje s to družbo vendarle neizbežno, potem poskušaj bit glede tega predvsem zelo sproščena. Ne razmišljat preden se dobite recimo "oh, spet obm cel večer študirala kaj oziroma kdaj naj kaj pripomnim". Reševanje teh težav z alkoholom ti odsvetujem, še posebej če nisi preveč navajena na alkohol.
Malce analiziraj prisotne in mogoče ugotoviš, da je še kdo s podobnim problemom. Poskusi začet pogovor s kakšno, bolj redkobesedno osebo. Za začetek je lahko to tudi pogovor dveh. Ali pa se potrudi poslušati kakšen vsaj malo zanimiv pogovor in mogoče se spontano nasmejiš ipd. in postaneš del pogovora. Odvisno je tudi od tega kdo je ta tvoja družba. So to sodealvci, prijatelji? Nekaj zagotovo veš o njih, povprašaj jih o kakšni zadevi. Verjetno te kaj zanima, če se družite. Lahko je tudi kaj čisto banalneg, recimo kako se ima brat ali sestra od nekoga. Spomni se kakšnega drugega detajla iz njihovega vsakdanjega življenja, o čemer so ti kdaj govorili in jih malce povprašaj kako pa kaj. Če si v družbi starejših, jh povprašaj po zdravju. O tem nekatere starejše gospe rade govorijo. :) Teme za prebijanje ledu so lahko resnično banalne, ne obremenjuj se s tem.
Vseeno pa, karkoli boš počela, nikar se ne smisli sama sebi. Če ne najdeš nič bolj zanimivega, poskušaj uživat vsaj v morebitni prisotni glasbi. Poskušaj si to druženje naredit lepo, ne glede na okoliščine. In ne pozabi, da je še vedno bolje bit modro tiho, kot pa da recimo v opitosti narediš bedaka iz sebe. To drugo is bodo zagotovo vsi bolj zapomnili. :)

Navedeno

Ƹ̵̡Ӝ̵̨̄Ʒ

In ne pozabi, da je še vedno bolje bit modro tiho, kot pa da recimo v opitosti narediš bedaka iz sebe. To drugo is bodo zagotovo vsi bolj zapomnili. :)

Cel sestavek je zelo dobro napisan, označila sem najbolj zanimiv del.

Nikoli se zaradi neke družbe, ne glede na to, ali gre za prijatelje ali sodelavce, ne pretvarjaj v smislu, da bi postala tisto, kar nisi. Verjetno imaš izkušnje z družbo, v kateri želijo imeti vedno ene in iste osebe glavno besedo, njihove šale so najbolj smešne in njihovo privatno oziroma družinsko življenje je najbolj zanimivo od vseh. Če sama ne želiš razkrivati podrobnosti iz svojega privatnega življenja, je to zate celo koristno, da si bolj zadržana in prepustiš drugim, da govorijo več, verjetno bo nekaterim še všeč, da so v središču pozornosti :). Če pride do opravljanja drugih, ne komentiraj oziroma ne dopolnjuj tistega, kar so drugi rekli. Pazi tudi na to, da so v družbah tudi takoimenovani "provokatorji". To so tisti, ki kritizirajo določene ljudi, tudi šefe, na koncu pa so prvi, ki te bodo izdali.

V zvezi s pitjem alkohola pa naj dodam samo to, da nikoli ne konzumiraj alkohola, da bi bila sprejeta v neki družbi. Če se ti zdi, da bo neka zabava taka, da bo veliko oseb pijanih in predvidevaš, da bi se lahko zgodile neprijetne situacije, se raje taki zabavi izogni.

.Pač nisi površinska oseba, v stvareh in ljudeh iščeš nekoliko globlji smise jaz se strinjam s tem. Tudi sama sem nekoč bila taka pa sem se nekako naučila pogovarjati z vsemi o vsem pa čeprav so mi teme še tako brezvezne...

Jaz imam podoben problem, ampak vem, da je problem v meni in ne v drugih. Sem zelo nekomunikativna. Ljudje me ne sprejemajo. Pred kratkim sem se zaposlila in že po zelo kratkem času vidim da me ne sprejemajo najbolje. Vsi smo novi in se poznamo enako dolgo. Zjutri ko pridem prav ne vem kam se naj postavim. Grem mednje ampak itak ne rečem nič, z njimi se menim kako lepo vreme je zunaj ali pa kaj so počeli včeraj in to je tudi vse. Tudi ostali ljudje, ki niso iz mojega odelka me ne sprejemajo, čeprav z drugimi veliko govorijo. Ko od nekoga kaj rabim ga lepo prosim, pa še to ne dobim, medtem ko mu drugi rečejo dobijo v zelo kratkem času. Ena oseba mi vedno reče kako sem tiha in resna in vedno ne vem kaj mu naj odvrnem. Veliko se obremenjujem s tem kaj si drugi mislijo o meni. Kamor koli grem se ne počutim vredu - tk da vem da niso drugi krivi za to. Verjetno je vpliv zaradi družine v kateri sem živela - alkohol. Tudi v privat življenju nimam družbe. Imam dve kolegici, ki jih večinoma jaz pokličem za kakšno pijačo. Tudi skupaj s partnerjem nimava družbe - sva kr čuden par. Imate kak nasvet kako naj se obnašam, resnično si želim to spremeniti, ampak ne vem na kak način.

Navedeno

trola1
Jaz imam podoben problem, ampak vem, da je problem v meni in ne v drugih. Sem zelo nekomunikativna. Ljudje me ne sprejemajo. Pred kratkim sem se zaposlila in že po zelo kratkem času vidim da me ne sprejemajo najbolje. Vsi smo novi in se poznamo enako dolgo. Zjutri ko pridem prav ne vem kam se naj postavim. Grem mednje ampak itak ne rečem nič, z njimi se menim kako lepo vreme je zunaj ali pa kaj so počeli včeraj in to je tudi vse. Tudi ostali ljudje, ki niso iz mojega odelka me ne sprejemajo, čeprav z drugimi veliko govorijo. Ko od nekoga kaj rabim ga lepo prosim, pa še to ne dobim, medtem ko mu drugi rečejo dobijo v zelo kratkem času. Ena oseba mi vedno reče kako sem tiha in resna in vedno ne vem kaj mu naj odvrnem. Veliko se obremenjujem s tem kaj si drugi mislijo o meni. Kamor koli grem se ne počutim vredu - tk da vem da niso drugi krivi za to. Verjetno je vpliv zaradi družine v kateri sem živela - alkohol. Tudi v privat življenju nimam družbe. Imam dve kolegici, ki jih večinoma jaz pokličem za kakšno pijačo. Tudi skupaj s partnerjem nimava družbe - sva kr čuden par. Imate kak nasvet kako naj se obnašam, resnično si želim to spremeniti, ampak ne vem na kak način.

Najboljši nasvet za tovrstne težave je ta, da si resnično zadovoljna sama s sabo. Da se res sprejemaš in se imaš rada. Bodi vesela same sebe. To se ti bo kazalo na obrazu. V obliki nežnega nasmeška. In sijaja v očeh. In ljudje smo radi v bližini takih ljudi, ki so zadovoljni sami s sabo.
Ne rabiš biti komunikativna, čeprav se lahko zgodi, da boš postala... ker se ti bo videlo, da si zadovoljna s seboj te bodo ljudje začeli gledati popolnoma drugače. In želeli bodo biti v tvoji družbi.
Pri tem ne mišljena domišljavost....ampak to, da se sprejemaš. Če se ne boš sama, te ne bo nihče drug. In ko se boš sprejela boš zadovoljna. Takrat se bo vse zložilo na svoje mesto.