Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako ravnate s čustvi in kakšen odnos imate do sebe? Pogovorite se med seboj in z malo bolj izkušenimi. Svetovalka na forumu: Metka Furlani, univ. dipl. soc. in psihodinamska psihoterapevtka
Pozdravljeni dobri ljudje na tem forumu. Ne vem več kako naprej, kako si naj pomagam, kje grešim, ... zato še vas povprašam za mnenje kje delam kaj narobe oz, kdo dela narobe?
Živim v izvenzakonski skupnosti 6 let. V tem času se nama je rodil sin, ki zdaj šteje 2 leti. Oba pa imava že od prej po enega otroka. Jaz sem prejšnjo zvezo končala po mirni poti, on je šel čez pekel, sodišče - kazenska ovada za pretepanje in nasilje, nato vračilo polovičnega premoženja in vračilo preživnine za nazaj.
Ko sva se spoznala, sva bila istih misli istih mnenj in želja. Želela sva si, da bi živela v ljubezni, in da se v pretekost ne bi ozirala in da naju ne bi nikoli doletelo kaj podobnega. Ja od začetka je bilo vse ok. Nato pa so bile težave pri njemu, ki mu jih je povzročala bivša glede stikov z otrokom. Stike mu je omejevala, se naj in vse pristojne kregala, dokončno pa je stike sam opustil, zaradi ljubega miru. V navalu jeze je tudi meni rekel, da se v njegove zadeve nimam kaj mešati, in da ga naj pustim na miru.
Nato sva po dveh letih zveze dobila sina. Zame je bilo prekrasno. Otroka imam zelo zelooooooo rada in otroka med seboj tudi neizmerno.
No da preidem k bistvu. Sem zaposlena ženska, tudi on. Moj delavnik je do 4. popoldne, domov prihajam okoli 5. ure. To ga je začelo moti. Daje očitek da nismo nič skupaj, da nič ne delam, ko pridem domov, da imam razmetano, da pozabljam nanj, da nismo družina, skratka me ponižuje, ima me za manj vredno, sebi neenako. Dovoli si reči vse.
Ne dolgo tega sva se skregala, zaradi nepometenih tal. Takarat pa mi je prekipelo in rekla se mu samo, da se name ne bo kregal, me pocenjeval, zaničeval, in mi določal, kdaj bom kaj delala. Hočem da me spoštuje in me obravnava kot enakovrednega partnerja. To je moj edini pogoj. Moram pa povedati tudi to, da mi omejuje stike z drugimi v domačem krogu, nakupe, celo frizerja..., sam pa lahko popiva tudi do jutra. On sme vse. Zdaj pa je rekel, da z mano ne more več živeti, in da se bo odselil. Jaz ga imam rada iz vsega srca, zanj bi storila še vedno vse, čeprav me včasih močno razjezi. Jeza se poleže, ljubezen in spoštovanje pa ostaja. NIkoli ga ne zmerjam z grdimi besedami in mečem očitkov. Sicer pa sem čista, načelna, redoljubna, ampak včasih pač resnično ne zmorem postaviti vse v red tisti dan, zato počaka do naslednjega. A je to res tako hudo, da se je potrebno zaradi takih malenkosti kregati??? Resnično ne dojamem. (vendar to ni prva grožnja, da bo odšel)
Prosim za vaše mnenje, kaj naj storiim? Ga prosim, da ostane? Vem, da s tem zopet prevzamem krivdo nase - in on je zopet bitko dobil, ali ga pustim da oddide, kaj z otroci, povejte mi kaj sploh delam narobe, če? Ja seveda pa priznam, da tudi jaz nisem brez napak, ampak ne takih, ki bi bile povod v odhod, ki bi tako grozno vplivale na vezo. Naj omenim še to, da poleg stanovanja, kuhinjsih del, imam že delo na polju in vrtu. Pa po njegovem tudi to ne smem (ker kar iščem delo).
Prosim za pomoč kako priti iz krize. Kako naprej? Hvaležna vam bom za vsako podano besedo. Breda
Iz tvoje iskrene izpovedi ne razberem, čemur bi lahko rekla da delaš narobe. Vidi se, da si delovna, pridna, ljubeča mamica in svojega moškega imaš tako zelo rada. Pripravljena si na mnogo kompromisov. Ali bi si on lahko želel še več?
In vendar ni srečen. Posesivno bdi nad tvojimi sorodniki.... Mislim, da zato, ker pričakuje, da bodo poskušali vplivati nate, ko ga bodo v resnici spoznali. On pri sebi natanko ve, kakšen problem ima. V njem je bes in jeza, ki ju ne more vedno obvladati. Zelo nevarna in smrtno resna zadeva.
Ne upam izreči tistega, kar v resnici mislim. Ker mi je hudo zate in za vajine otročiče. Mislim pa, da bo tudi tebi zmeraj bolj jasno.
Če bi meni znova rekel, da odhaja, bi se s tem strinjala. Predlagala bi, da se nekaj časa pač ne vidiva in potem presodiva, kaj čutiva in koliko se pogrešava. A to je bolj teorija, razumem, da so tu še otroci in tvoja velika ljubezen.
Lahko se strgaš od ljubezni, a mu nikoli ne bo dovolj. Njemu lahko pomaga le strokovnjak.
Zanima me preteklost tvojega partnerja - ko je šel skozi pekel nasilja - je bil nasilen on ali njegova bivša?
No, če je bil on, ne morem reči drugega, kot da si slabo izbrala in da ne verjamem, da bo do tebe drugačen, ker se iz tvojega opisa že razberejo znaki psihičnega nasilja tvojega partnerja do tebe. Narekuje ti, kaj in kako moraš delat, omejuje ti stike z drugimi, nakupe in celo frizerja...
Če ne moreš sama odločati, kako boš porabila svoj denar, je to že znak resnega nasilja. Pišeš tudi o navalih jeze, pa zmerjanju,.... tega v dobrem odnosu ni.
Na tvojem mestu bi ga ob prvi priliki, ko se bo razjezil in grozil, da bo kar odšel, prijela za besedo in se z njim zmenila da za nekaj časa zares fizično odide. Nadaljevala pa tako, da potem ne pride več nazaj in se na miren način razideta. glede na njegovo zgodovino tudi to ne bo ravno lahko. Upam, da je stnaovanje tvoje, v nasprotnem priemru pa se ti odseliš.
Nič ne delaš narobe, z normalnim človekom bi imela dobre odnose. Tvoja napaka je bila edino - slaba izbira partnerja. Popraviš pa jo tako, da si premišljeno organiziraš razhod - in to v miru in z dogovarjanjem glede skupnega otroka.
On se ne bo spremenil, našel bo naslednjo partnerko, podobno tebi - ki tiho in pridno vse dela, ga uboga in ga ima povrh še neskončno rada....
No pa tudi to, da ni bil sposoben ohraniti stikov s svojim otrokom, veliko pove o njem - da ne zna krotiti svojih čustev in stvari ureja - v bistvu bolj zapleta z jezo in prepiri. Da ni zmogel malo krotiti svojih čustev, da bi lahko imel stike.
Če (če) je tvoj bivši bil nasilen do svoje bivše, boš, ko bo prišlo njemu na ušesa (lahko da po čisto drugih poteh) najebala. Če te že zdaj psihično ponižuje za malenkosti tipa čistosti stanovanja, bo potem, ko se bo čutil ogroženega, še bolj zatežil.
Tipo pač jamra, namesto da biti odraslo povedal, kaj ga moti. Naredilfinto in ga povabi v "dogajanje". Ko bo začel spet jamrat o čistosti, mu v roke porini smetišnico in smeti, sama pa se loti posode, povej mu da hitreje kot bosta počistila, več časa bo ostalo za skupno druženje :) Recimo, kak park z otrokoma ipd.
V pojsanilo - naj povem, da kolikor mi je znano (nikoli mi ni povsem jasno razložil situacije). Spoznala sva se v času, ko je imel zadeve na sodišču. Veliko je imel za povedati čez njo, ona je bila po njegovih besedah nasilna, ona ga je pretepala, mu bojda vzela denar, skratka je na obisk tudi menda 2 krat prišla policija. Na sodišču pa je res izgubil vse on. Smilil se mi je. Ampak kolikor vem in sem v začetku tudi slišala po telefonu, mu je zelo preprečevala stike, veliko sta se kregala, (po moji oceni ni dobra mama - sploh ne) otrok je postajal slab v učnem uspehu, disciplini... Dolgo se je trudil zanj, nato je roke dal stran. Občasno se še vidimo. Mene je pri tem motilo le to, da mi je rekel, da se v te stvari nimam kaj vtikati in da sina naj pustim na miru. Ko je rabil pomoč npr. za učenje, pa mi je rekel - bi mu pomagala? Kako - saj ga naj ja pustim na miru in se ne vtikavam. Pa tudi to bi oprostila, ko bi se mi opravičil in rekel, da ni bilo mišljeno tako... Pa nikoli nič.
Kot sem že zapisala, sicer je priden zna postoriti dela, venda pa kaj, ko me kar štrapcira, to pa to. Kje si tako dolgo hodila, bi že mogla biti pred pol ure doma, običajno kar delam je zanj vse narobe, nič ne znam, vedno znova mi pod nos meče dokončano šolo (le-to sem opravila ob delu) VII. stopnjo, npr. glede na to, da imaš takšno šolo bi pa lahko bila bolj pametna - to je zame podcenjevanje. Učila sem se ponoči tudi do 3. zjutri, ni mi stal ob strani, rekel mi je se pa uči po osmi zvečer, ko se ti ne spi. V pogovoru sem ga vprašala pa imam sploh kakšno dobro lastnost? Verjeli ali ne, odg. je bil no si pridna, druga pa ne morem reči. Kot bi ti zapičil meč v rebra. Nima kančka spoštovanja in se tudi že sprašujem ali me je sploh kdaj imel rad. Ja pa tudi krivda, da nikoli ne gremo nikamor na izlet ali drugam, je na meni.
Ja pa tale napad glede frizerja je bil zanimiv - bila je sobota zjutraj, ko sem šla po frizuro, ker smo šli na poroko kot svatje. Na poroko sem odšla objokana. Takšni so njegovi izbruhi. Menim, da povsem neupravičeni.
Se vam zdi to normalno, da se krega name glede takih stvari????
Vem da je moja slaba lastnost, da odpuščam, in da sem premalo odločna ko mi morala z roko udariti po mizi. Pa ne - za voljo otrok, in da sem poštena ne vem, kako bom shajala brez njega?
Zdi se mi kot da bi poslusala bivsega partnerja,sva bila supaj 6 let ko sem začela to opažat, dober ni bilo posredi otrok še.. bil je posesiven, za vsako malenost znoru, isto mi je govoru o faxu, da ne pospravlam (pa samo njegove cunje povsod po tleh pa je potem nasu ene moje stumfe npr.??), da bi umru od lakote (a zmer je pohvalu ko sem mu skuhala in nikol ni bil lacen), in ja zalu me je s temi balanimi stvarmi.. pa se dost je polagu na prjatle in njihovo mnenje, nakonc sm bla kriva da ga to zura uzuni pa pije zrt mene-češ,če bi bila drugacna mu neb blo treba..in da kaj se mažem mae up 10minut, kaj to, uno,potem se je spravu se na moje starse in vzgojo da so zgresil ze v otrostvu... in me je spravlu res vedno v jo, s tem da nikol ni potegnu z mano, zmer sm bla jz kriva za vse,in sm mu predstavla plati zgodbe vedno in je res to biu v vse preprican da sm jz kriva, da bi ga obsedu hudič..in je slo vse na slabs, nikol ni blo nic dobro zanj... in potem je sodu izbil dno ko je omenu spostovanje, da me nemore spostovat, ker kako me bo ce me ze njegovi prijatelji ne morejo? no, kaj sem naredila.. tekla sem stran. Pa sem prenasala to kaksno leto pri svojih 25ih. Pa ne mislm nikoli vec, ker ljudje se NE spreminjajo..
in te pritiski, da bo odšel.. si res želiš živet s takim clovekom?kot so ze drugi svetovali,naredi da te bo pogrešal oz. uzamta si premor, amp dvomim da gre tle lahko kaj na boljse,ker ocitno te NE CENI in NE SPOSTUJE. ker ima tako kot moj biusi-.tudi on sam komplese v sebi ki jih mora resit sam pri sebi, ker dvomim da bo KATERAKOLI zenska zanj dovolj dobra.
KAJ delaš še z njim? res si cunja! ne vem a določenim resno paše takole sranje od deca doma?
Če bi šla s takim narazen bi si naredila uslugo. tip kaže znake ljubosumja, psihičnega nasilja... dvomim da je bila ona nasilna, prej on. pri tebi bo pa isto.
on bi sral okoli in delal kar mu paše, ti bi morala biti pa doma kot gospodinja in služkinja.vedno boš našel nnekaj s čimer te bo sprovociral.
ja če boš ostala boš še dolgo trpela in se spraševala kdo dela narobe. če mene vprašaš ON. tip nima vseh čistih, zato se je pa podil po sodišču. verjetno je prej bivša bila pretepena ne pa on...
zaradi otrok da bi ostala v taki vezi? ja no, če želiš biti uslužna kot služkinja potem pa izvoli samo to ni ravno dober zgled.
če ga prosiš naj ostane bo vedno imel premoč nad tabo, ti pa vedno podrejena.. ker se pustiš.
bivša njegova je prav naredila da mu sina ne pusti, vsaj ne bo takšen nasilnež in ljubosumnež kot njegov oče.
oglasi se malo na forum MOM malo nižje je, tam so ženske zapuščale takšne kot je tvoj in so srečne. če ne drugače so šle stran zaradi otrok.
srečno.
Tvoj položaj v zvezi se začne in izoblikuje glede na to, kakšen odnos imaš do same sebe. Dejansko si ga določiš sama, tudi če gre za šibkejši položaj. Medtem, ko ženske krivijo moškega za njihovo spremenjeno obnašanje, se ne zavedajo, da same vplivajo na to, kakšnega odziva bodo deležne.
Dejansko sama dovoliš da te izkorišča tako ali drugače in to bo delal še naprej, dokler boš ti dovolila.
Velja zate in za vse ostale podobne.
Se vam zdi to normalno, da se krega name glede takih stvari????
Ja to je čisto normalno za takega človeka, ki ni prerasel otroškega načina mišljenja.
Te zadeve izvirajo iz njegovega otroštva in sedaj ponavlja napake, ki jih je že naredil z bivšo. Ne spoštuje nikogar, ne sočustvuje z nikomer in vsi so okoli njega zato, da je njemu ugodno, dobro, ostalo ga ne zanima. Dokler boš s sklonjeno glavo delala bo ok. Vse ostale opcije zanj niso sprejemljive in se bo branil z napadanjem nate, ti zbujal slabo vest in te s tem obvladoval, nadzoroval, imel v oblasti.
Ne vem kaj lahko narediš, če ima smisel se s takim človekom ukvarjat, ki ne vidi svojih napak. Lahko ga zavoljo vajinega otroka, prosiš, da obiščeta nekoga, ki mu bo poizkušal razširit obzorje. Samo dvomim, da bo uspelo, ker njemu se ne dogaja nič slabega, on nima napak, ti si tista, ki dela probleme...... :(
Če se ga ne bo nič prijelo je zaradi otroka bolje, da se poslovita, kar je naredila tudi prejšnja in jo razumem zakaj mu tako otežuje stike z njenim otrokom.... :(
Se čisto podpišem pod On_ in ostalimi. Super ste. zdaj se avtorica seveda ne bo nič javila ker smo ji povedali kar ji gre, naredila pa tudi ne bo nič. raje z glavo v pesek pa jokat po forumih ;)
(haha, bivša je bila nasilna ja... bogi revček.... seveda je bila nasilna ja, ko se je reva branila in ga kdaj primazala nazaj!)
Hvala vsem, ki ste izrazili svoje mnenje. Resnično se mi je velikokrat postavljalo že vprašanje ali sem res vsega sama kriva? Sem že bila včasih čisto iz sebe, pa sem se nekako opravičevala in napake pripisovala sebi. Po vaših izpovedih pa vidim, da je res tako kot takrat ko mislim s trezno glavo, ko vem da me psihično ubija. Rajši sem sama in imam mir, pa četudi gledam v "zrak" - metaforično. Delam kar mi paše pa mi nihče ne teži in me ni strah, ko bom prišla domov.
Ja hvala, ste me prizemljile z mnenji. Sem postala kar bolj močna in bom tudi vztrajala pri svojem. Hočem dostojanstvo, spoštovanje in enakost. Ja, to je to.
Ljubica zlata, ko bo naslednjič rekel, da odhaja mu odpri vrata na stežaj in mu reci izvoi, vrata so ti odprta na vse 4 strani neba. KO bo prestopil prag, p amu še reci, sam si je izbral in poti nazaj ni. Bodi trdna zase in svojega otroka, ki te potrebuje.
Upam, da bos prebrala. Poisci forum Mejna osebnostna motnja- svojci in si preberi, kaj
dozivljajo partnerji, ki imajo to motnjo. Ce se bos nasla v njihovih izpovedih poskrbi za
cimprejsnji odhod- svoj ali njegov, da ohranis svojo zdravo pamet.
preberi tudi pod Viva, revija viva spletna stran, pod psihologija, naslov teme je nadzor in posesivnost,
tam noter se boš našla s svojim partnerjem in beži od tega dedca čim prej :)
Večina odnosov zaznamuje nihanje med ljubeznijo (oboževanjem) in sovraštvom do drugega. Nekoga v nekem trenutku idealizirajo, kar pa se pa nenadoma in dramatično spremeni v bes in sovraštvo ob najmanjšem nesporazumu.
Ta moški je nevoščljiv, glede na njegovo obnašanje, je še posebno ljubosumen na ženske. Prav zaradi tega ljubosumja, strahu, nevoščljivosti in celo sovraštva do žensk (njegov odnos z mamo? kakšen je (bil)?) ima takšne izpade.
Ker ni samozavesten (njegovi neuspehi so mu samozavest še dodatno rušili) - si nekoliko dviguje ego s poniževanjem svojih bližnjih. Ima pač takšno nesrečo, da je že v drugo naletel na močnejšo ali pa uspešnejšo žensko in on pride do izraza le tako, da jo ponižuje, ustrahuje, zastrašuje, jo dela odvisno od sebe.
Pomoč bo verjetno zavračal, prepričala ga boste težko, da je on kriv v večini - pa tudi, to ni vaša naloga in ni dobro za vajin odnos, da ste mu terapevtka. Za to bi se moral sam odločiti.
Bivša ga ni zapustila zastonj. Če so bile obtožbe v zvezi z nasiljem, ste bila grozno naivna, da se niste prej pozanimala o njem. Pozanimajte se sedaj! Zgodbo pozna verjetno tudi kdo od sorodnikov. Ste se že vprašala, zakaj on omejuje tudi stike s sorodniki, prijatelji? Mar ni to že dovolj velik razlog, da je nekaj narobe, da nekaj skriva, da se nečesa boji.
Ne rečem, da on nima težav in tudi njemu ni lahko in verjetno trpi po svoje (v sebi). Na nek način tudi on kliče po pozornosti, po razumevanju. Zato grozi z odhodom, ker pozna vašo situacijo in vaša načela - da mu zavoljo otrok in financ verjetno ne boste pustila oditi - zapodila ga ne boste, na to upa.
Imate več možnosti. Lahko se mu podredite in se odpoveste kakšni obveznosti (delo na polju? to je izrazil, da ga moti??) - najbolje bi bilo, da ga večkrat vprašate za nasvet, kako bi to on, ki ve...kako se njemu zdi, da bi rešil, kaj se njemu zdi delo, ki koristi vsem vam in kaj se mu zdijo dela, ki vam le jemljejo čas...
Lahko mu enostavno postavite ultimat. Tako se navajena, tako čutite, da je potrebno, ne želite se odpovedati zaslužku, dobrinam in mogoče je celo nemogoče drugače organizirati delo- zato bo moral ali on pristopiti, vam pomagati in olajšati delo. V nasprotnem primeru pa naj pač gre, s tem, da mu že na začetku daste vedeti, da ga bo odhod ravno tako "koštal", kakor ga je prejšnji. Za otroka bo moral plačevati, premoženje se deli, ipd.
Lahko pa vztrajate tako, kot je. Se prilagajate, se pustite poniževati in kontrolirati in se njemu ne bo potrebno spremeniti nikoli.
Seveda ima Hana probleme, ker je preveč odvisna od partnerja, ne zna postaviti meje in biti konsekventna. Otroci so izgovor.
http://www.al-anon-drustvo.si/
Karkoli bo naredila, bo narobe, ker on išče vzroke za njegove probleme zunaj sebe.
Naslednja stopnja je, da če jih ne bo našel, jih bo naredil sam - samo da ne bo on kriv za njegovo odvisnost.
http://www.aa-drustvo.si/
Hana, dobrodošla v naš klub. Dobila si terno zadetek- moškega, ki sovraži ženske. Na vse kar slabega doživljaš, je edina dobra stran to, da imaš enkratno priložnost, da osebnostno dozoriš, kajti življenje z moškim kot je tvoj, je odlična podlaga za učenje o sebi. Kot je rekla Pis, pridi na forum Mejna osebnostna motnja - svojci, boš veliko izvedela o sebi in tvojem možu. Lahko pa prebereš še knjigo: Moški ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo, avtorici Dr susan Forward in Joan Torres. Kar naenkrat boš spregledala, kam pes taco moli. Po tvojem pisanju si že kar luštno v pasti tvojega dragega manipulatorja.