Živjo!

Po naravi sem izjemno čustvena oseba in se mi v marsikateri situaciji zgodi da ne odreagiram tako kot bi želela. Običajno se to obrne v jok. naprimer, nazadnje se mi je zgodilo, ko sva imela s partnerjem nekoliko resnejšo debato, da če nisem slišala ravno tistega kar sem želela, so se mi solze kar same od sebe ulile po licih, čeprav mi je situacija popolnoma razumljiva. Sama dostikrat ne znam razložiti zakaj jokam? Enostavno se mi ulije in sem čez 5 min ok. Zanima me, kaj naj storim, da bi znala ta čustva bolje nadzorovati in ne bi bruhnila v jok za vsako malenkost?

Hvala za nasvete

lp
zv

Sprejmi te solze - daj sama sebi dovoljenje, da se lahko zjokaš tudi zaradi resnejše debate ali česarkoli. Da je zate to normalno, da je jokati normalno tako kot smejati se.

Z bližnjimi se pogovori in jim povej, da te določene stvari preveč prizadenejo in se zjokaš - tako bodo vedeli, za kaj gre.

Odkrij še, kako se čim hitreje pomiriš, da lahko nadaljuješ debato - morda skočiš na wc ali se na kak drug način odmakneš od zadeve. Lahko že vnaprej naštudiraš, kaj te spravi v jok in npr. ne hodiš na pogrebe,....

Na sploh je pa premočno čustvovanje odraz nekih psihičnih težav ali nerešenih čustev, ki jih nosiš v sebi, lahko tudi čustvenih ran ali pa samo znak, da danes nisi v najboljši formi - razmisli sama, morda rabiš kakšno psihoterapijo.

Ne zatiraj solza, dovoli si biti taka. Veliko huje je, če solze obdržiš v sebi. Te se ne posušijo, a še dolgo morijo.

Najprej moraš razumeti svoja čustva, zakaj se pojavljajo in kaj jih povzroča. V bistvu naša čustva vedno povzoročajo naše misli. Torej raziskuj svoje misli. Verjetno pa bo treba prebrat kakšno knjigo ali dve za pravo razumevanje. Zadrževanje solza res ni potrebno, ampak misli, te pa se da nadzorovat in s tem tudi sebi povzročat manj trpljenja in bolečine.

To se je dogajalo tudi meni. Na koncu sem spoznala, da zato , ker nisem bila dovolj samozavestna. Hočem rečti, da kljub uspehom okoli ( služba, družba...) , je v meni bil vedno kak črviček, ki se je skrival nekje globoko. Nekega dne sem se zbudila in si rekla: tako punčka, zadosti te imam, naredi nekaj za svoj jaz !!! Začela sem prebirati vse živo, klicati vedeževalke, ( škoda denarja ) družiti se z raznimi lažnimi prijatelji/ cami, itd, itd, ...Potem pa se mi je zgodil ON. Od takrat ni več solza na mojih licih le smeh, smeh in še smeh.Mogoče boš tudi ti ugotavljala le kaj tiči za tem ? verjemi, nekaj ni v redu. Hočem ti rečti, da si ti povsem normalna in zdrava le vajin odnos ne štima. Od tu te solze. Nekoč, ko boš to spoznala, boš začutila olajšanje. Od tukaj naprej pa bo sledil le uspeh. Srečka !

Jok je odraz naše nemoči, ko se počutimo nemočni se nam ulijejo solze, ki naj bi v drugih zbudile sočutje, če tega ni , še več solza....

Zakaj se počutiš nemočna?

Verjetno je nemočna zato, ker ne zna ali pa ne upa jasno izrazit svoje želje pred možem. Želi si, da jo mož razume, ampak tega od njega ne dobi. V tem vidim nemoč.

Kakšna so čustva, ki prevladujejo tvojo dušo? Žalostna so in boleča, zato v trenutkih nemoči tako bučno privro na plan. V trenutkih miru se pogovori sama s sabo. Bodi svoja mama in svoja mala punčka.Obljubi svoji mali punčki, da jo boš varovala in nikomur dovolila, da ji stori kaj hudega - in obljubi svoji mami, da se boš bolj trudila najti pogum in boš trdno stala na svojih nogah, ko boš zopet začutila tiste zoprne mravljince nemoči.

Poskusi to ubesediti, s čimer te nagovarjajo solze, tako da partnerju poveš, kateri strahovi so sprožilec za solze - kar pomeni, da čustev oz. težav ne smeš zadrževati v sebi, ampak da jim pustiš prost pretok, da se izrazijo v besedi, da govoriš o tem, kar te je užalostilo ali prestrašilo.

M/Ž čvek

ojla.
Tudi jaz sem zelo čustvena oseba. Npr. če v šoli dobim slabo oceno, se kar zjokam, zelo me je sram pred celim razredom, amapak newem zakaj se zjokam, saj se zjokam tudi če dobim 3, ampak to zame ni slaba ocena glede na moje povprečje (moj uspeh je pravdober). mogoče zato ker mislim da bom pisala bolje, pa nisem, newem, ampak še vseeno je to zame nenormalno, saj se počutim kot ena navadne ''cmera''

Tudi kadar se hočem pogovoriti s sošolko se nemorem pogovoriti z njo na 4 oči,ampak se pogovoriva preko spleta ali pa po telefonu (preko sms), saj me je preprosto strah da jo bom preveč prizadela, da se bova skregali, da jo bom izgubila, saj je moja prijateljica že od malih nog.Bojim se da se bom zjokala pred njo, zelo me skrbi zaradi nje saj bi se z njo rada o velikih zadevah pogovorila. nimam veliko prijateljev, ona je vbistvu moja edina dobra prijateljica. velikokrat sem že prejokala, zaradi najinih problemo, saj se res bojim da jo bom zgubila, jaz sem bolj zmedena punca, in tiha, sramežljiva. ona pa je zelo samozavestna, in iznajdliva.tudi npr, če ja kakšen lep fant je me je sram povedati da mi je ušeč saj mislim da je njeji tudi in ji ga raje prepustim, saj sem jaz toliko nesamozavestna in me je strah da bo kaj narobe. velikokrat nepovem vojega nmnenja, ali pa se zlažem tako da bo drugim uredu. mislm da se vsem preveč prilagajam..

zelo rada bi da bi bilo teh problemov konec, svojih čustev nemorem povedati amapak jih tako pokažem.

Navedeno

blablbablab,a
ojla.
Tudi jaz sem zelo čustvena oseba. Npr. če v šoli dobim slabo oceno, se kar zjokam, zelo me je sram pred celim razredom, amapak newem zakaj se zjokam, saj se zjokam tudi če dobim 3, ampak to zame ni slaba ocena glede na moje povprečje (moj uspeh je pravdober). mogoče zato ker mislim da bom pisala bolje, pa nisem, newem, ampak še vseeno je to zame nenormalno, saj se počutim kot ena navadne ''cmera''

Tudi kadar se hočem pogovoriti s sošolko se nemorem pogovoriti z njo na 4 oči,ampak se pogovoriva preko spleta ali pa po telefonu (preko sms), saj me je preprosto strah da jo bom preveč prizadela, da se bova skregali, da jo bom izgubila, saj je moja prijateljica že od malih nog.Bojim se da se bom zjokala pred njo, zelo me skrbi zaradi nje saj bi se z njo rada o velikih zadevah pogovorila. nimam veliko prijateljev, ona je vbistvu moja edina dobra prijateljica. velikokrat sem že prejokala, zaradi najinih problemo, saj se res bojim da jo bom zgubila, jaz sem bolj zmedena punca, in tiha, sramežljiva. ona pa je zelo samozavestna, in iznajdliva.tudi npr, če ja kakšen lep fant je me je sram povedati da mi je ušeč saj mislim da je njeji tudi in ji ga raje prepustim, saj sem jaz toliko nesamozavestna in me je strah da bo kaj narobe. velikokrat nepovem vojega nmnenja, ali pa se zlažem tako da bo drugim uredu. mislm da se vsem preveč prilagajam..

zelo rada bi da bi bilo teh problemov konec, svojih čustev nemorem povedati amapak jih tako pokažem.

SEM TIHA, NESAMOZAVESTNA, ZADRŽANA...

Tudi sama sem precej čustvena in sem imela enak problem. Pred kakšnim letom dni pa sem nabavila par knjig o meditaciji. Sedaj ko me preletijo čustva parkrat globoko vdihnem, se umirim in preskočim pretakanje solza. Literature na to temo je ogromno, pomembno pa je le, da obvladaš dihalne tehnike. Morda bo koristilo tudi tebi.

Ker nočeš sprejeti drugačnega mnenje kot si si ga sama zamisila. In ko človek pove drugače kar hočeš slišati si tako prizadeta da začneš jokati. Začni ceniti druga mnenja in ga ne potenciraj na to da si ti zaradi tega kaj manj vredna, če slišiš drugače kot pa sama želiš slišati. Spoštuj ljudi in njihova mnenja. In spoštuj sama sebe. Ker očitno se ne. Ko ti nekdo pove kar hočeš slišati si o.k. ko ne nisi več.