Ok, če je bilo že več podobnih tem, pa še jaz moj lonček pristavljam...

Jaz škorpijonka, on lev. A je kakšen tak par med vami in kako vam gre?

da se ne bodo za vsako kombinacijo nebesnih znamenj nove teme odpirale :D

http://med.over.net/forum5/read.php?124,4405050

P.S. Me pa ne moti, je samo predlog ;)

jaz poznam en par, oba čez štirideset, oba ločena, in ni to to, je slišati...

Lev in Škorpijon sta edini smrtonosni živali zodiaka.To pove veliko,ne pa vsega.Oba izredno močna energetsko,se ne da z njimi kar tako.
Lev je bolj na direkt,škorpijon podtalno.Kdo koga nadzira in komandira?Težko,ker to rada oba počneta,ne preneseta pa,če to počno drugi.Večni boji,borbe,nadvladanja.Imata oba tudi lepe lastnosti,ni kaj.Samo tisti hujši so ponavadi Škorpijoni.Njih še atomska ne uniči,tako so zategli,ko se jim gre za nekaj,kar hočejo doseči za vsako ceno.Žrtve niso važne,niti to,koliko se zato tudi sami uničijo.
Lev je sonček,ki rabi pozornost vseh in vedno hočejo biti glavni.Se jih v družbi dejansko ne da spregledati.Zavedajte se,da ni čisto vse v glavnem znaku zodiaka,treba je vedeti ascident,luno...vsaj to.Če vas zanima to,pojdite na lunin.net pod izračun horoskopa ,vnesite rojstne podatke,seveda čisto točne iz roj.lista dol,kraj,država in tako pridete do zanimivih ugotovitev.Pa se malo raziskujte,zna biti kar zelo zanimivo in pestro.

Živjo, sem imela tako vezo: jaz škorpijonka, on lev, skupen nama je bil samo dober sex, ostalo ni klapalo. So se pa kresale iskre :)))

Moja "škorpijončica" očitno ni srečna z mano...:-(
Ker si nisem vzel dovolj časa zanjo in ker je bivši spet v igri.
Zato bom jaz odšel.

Uh, a se res ne najdeta dva taka, ki bi jima šlo??? Niste mi ravno vzpodbude dali; mogoče pa jaz z mojim levčkom podrem stereotipe o neujemanju...

Poročam čez dvajset let, če me boste še hoteli brat, hehe...

Midva z mojo škorpijončico sva po letu in pol na razpotju. Avtorica teme-škopijončica, pa ti? Koliko časa sta pa vidva skup? Le podirajta stereotipe, jaz bi jih tudi rad, pa zgleda nisem znal :-( Pa le poročaj, ampak ne šele čez dvajset let ;-)

"tvoj lev",

hmmm...tam nekje tudi midva. Ampak a ste mogoče vsi levi deloholiki? Ne vem, če se zavedaš, ampak škorpijoni takrat, ko ljubimo, želimo celega človeka. Predvsem v čustvenem smislu; verjetno je to za partnerja težko. Ampak ko ljubimo, smo svoji ljubezni popolnoma predani. Pa ti je povedala, da je bivši spet v igri? Si jo sam vprašal? Mogoče pa samo išče na tak način tvojo pozornost in te poskuša zbuditi? Pa ti? Je ne ljubiš dovolj, da bi poskušal odnos peljati dalje, mogoče na višjo raven?

Škorpijoni smo res večinoma črno-beli. Ni nihanja. Ali sem s tabo ali pa nisem. Ni nekaj vmes, pa malo ti pa malo bivši...Razmisli, kako je s tabo. Pa javi se še kaj, da vidimo, kako se ti je razpletlo.

Vso srečo ti želim...

http://astrologijaanama.net/article.php?story=20091230075157203

škopijončica,

ja, sem deloholik, če se temu tako reče. Poleg službe študiram in imam še duge obveznosti. Res je, da ji nisem posvečal prav veliko časa, nama je bilo pa lepo, ko sva bila skupaj. Nisem pomislil, da ji je to tako premalo, da bi jo zaradi tega lahko izgubil.

Bivši je zagotovo v igri, to vem.
Čakam, da se odloči :-(

tvoj lev,

Ti res ni nikoli do sedaj povedala ali pokazala, da ji je to, kar imata, premalo? Če se postavim v njeno kožo (to naredim lažje kot v tvojo, saj sem ženska in še škorpijonka): jaz bi si želela, da mi moja ljubezen pove, koliko ji pomenim in tudi z malenkostni, vsakdanjimi stvarmi pokaže. Veš, včasih so za moške stvari kar same po sebi umevne: ja če sva skupaj, pa če se v postelji ujameva, kaj pa rabim še govorit o čustvih in ji še vedno nosit rožice! Ampak ženske to rabimo, vsaj v večini primerov.

Bivši je gotovo z razlogom bivši; če bi vse klapalo, bi bil verjetno še vedno sedanji. Če te ljubi, bo gotovo srečna ob tvoji pripravljenosti, da nekoč nekaj spremeniš, da ji poskušaš poklanjati več tvojega časa, jo pokličeš, pa čeprav za minuto in ji poveš, da jo pogrešaš... Vsi imamo obveznosti, si pa sami postavljamo prioritete, veš?

Škorpijonke ljubimo močno in smo se pripravljene do zadnjega diha boriti za svojega moškega; če pa ni pravi in nas je razočaral, pa smo ga pripravljene tudi ravno tako hitro zapustiti.

Upam, da je vajina ljubezen močna in da ji boš znal pokazati, kako si želiš nadaljevanje. Ker sem prepričana, da potem bivšega ne bo več nikjer v njenih mislih.

škorpijončica,

pustiva horoskop...Kadar smo nesrečni se poslužimo vsega.. Horoskop v bistvu nima s tem kaj dosti opraviti. Dejstvo je, da si vsi želimo isto - ljubiti in biti ljubljeni. Meni to, odkar sem ločen bolj slabo uspeva. Preteklost, ki je ne moreš izbrisati, pušča sledi, ki te spremljajo. Mene zelo. Ljubim jo na svoj način, njo, mojo škorpijončico, vendar z bremeni pretekle zveze...
Naj vama uspe bolje, kot je nama...
Žalosten sem...

tvoj lev,

glede na to, da gre za forum o čustveni inteligenci, bi mogoče kakšno rekla brez vpletanja horoskopa... Mogoče se celo še kdo priključi z mnenjem na to temo..
Res je, odnosa dveh ljudi ne moreš zaznamovat s horoskopom. Partnerstvo - saj vemo, kako je to. Eno veliko učenje, učenje. Nekoga si izbereš ravno zato, ker se moraš ob njem ali z njim nekaj naučit; zato nam pa je večinoma težko. Ampak ko se naučiš, moraš it dalje; praviš, da preteklosti ne moreš izbrisati in pušča sledi, ki te spremljajo. Predvidevam, da slabe izkušnje iz prejšnjih vez...mogoče celo še vedno nisi pozabil kakšne bivše... to ni dobra popotnica sedanji vezi. Pusti preteklost za sabo, živi raje za sedaj, saj te bo ta kamen drugače vedno vlekel nekam stran.

Ko gledam ljudi okrog sebe, ugotavljam, da gre večinoma za dve vrsti: prvi kar vztrajajo v vezah, ki jih ne osrečujejo, životarijo z nekom skupaj zaradi komoditete, materialne sigurnosti, zaradi neštetih napačnih razlogov. In drugi? Hja, večinoma taki, ko so kakšno vezo (beri: zakon) že dali skozi...in zaradi strahu, da bodo spet prizadeti, da jim ne bo uspelo, ob težavah v vezi stisnejo rep med noge, se umaknejo in si sami ližejo rane nekje, kjer ni možnosti, da bi jim partner pomagal. Ker potem tudi ni nevarnosti, da bi jih ponovno prizadel, da bi rane prerasle v večje, dolgotrajnejše. Saj sem sama počela isto. Ampak...vedno pride ampak...vedno pride nova veza, kjer se stvari ponavljajo, dokler česa ne spremeniš.

Ne vem, če je kje vse z rožicami postlano; težka bo ;-) Jaz mojega levčka ljubim in tudi če mi je včasih težko, vem, da je ljubezen tisto, kar šteje. Spadam očitno med redke romantike, mogoče celo iluzioniste. Upam, da tudi tvoja žalost mine...

škorpijončica,

škoda, ker nisi moja, ker se mi zdiš precej bolj razumna in zrela od moje škorpijončice...Bližam se petdesetim, ona jih ima nekaj čez štirideset, ampak ne deluje tako zrelo, kot ti. Žal. Navezal sem se nanjo, saj veš tisto: nekoga moraš imeti rad. Ampak z njo ne znam več, ona me blokira. Njena dejanja, njene besede me onesposobijo, da bi ji dal ali rekel, to kar bi rad. Pripravljam se, kaj vse bom naredil za naju, potem pa me ona prehiti in me s svojimi dejanji in besedami dobesedno ohromi. Preprosto ne znam več z njo...Čeprav si želim, da si skočiva v objem, da ji povem, kako zelo mi je žal in hudo, ne dobim prilike za to. Vedno me prehiti in onesposobi. Ne znam z njo. Nisem ji kos. Kljub želji.
Bi mi pomagala s kakšnim nasvetom, škorpijončica?
Sta s tvojim levčkom še vedno na razpotju? Če sem prav razumel, sta bila tudi vidva nekje tam?
Če ti ni težko, mi prosim odgovori. Saj morda veš, kako tolažilno je, če se lahko nekomu potožiš. Trenutno si ti tista, ki mi pomaga preživeti dan in dati upanje.

tvoj lev,

ja, res je, tudi jaz sem bila na razpotju. Vsak od nas je včasih. Vsak od nas zase ve, kako težko je takrat. Gotovo pomaga, če imaš nekoga, ki se mu lahko izpoveš; jaz imam eno dobro prijateljico, tako, ki mi pove po pravici, kako ona vidi stvari; včasih, ko si sam čustveno vpleten, je težko objektivno gledat in presojat.

Ker sem registrirana, mi lahko pošlješ zasebno sporočilo oziroma še raje mi piši na moj mejl 1skorpijoncica@gmail.com, bova laže kakšno konkretno rekla, če si za.

škorpijončica,

ne veš, kako zelo mi godi, da si pripravljena mi pomagat. Vendar ti moram priznat, da si mi (vem, da ni prav) postala preveč všeč, da bi mi razum dovolil se spustiti v konkretnejši stik. Morda ne boš razumela, morda se še sam ne razumem, ampak, v tej žalosti, razočaranju in osamljenosti, si tako zelo želim ljubezni...zato...
Moja škopijončica je odšla. Mislim, da me nikoli ni zares ljubila.
In zdaj sem spet sam.
V tebi vidim žensko, ki bi jo lahko ljubil. Zato, ne. Hvala ti za spodbudne besede.
Draga škorpijončica, upam, da te tvoj levček zna ljubiti na tebi ljubi način.
Jaz moje nisem znal...

tvoj lev,

upam, da se kmalu pobereš...Gotovo si trenutno v stanju ranljivosti, ko si želiš nekoga, ki bi te potolažil. Najdi si prijatelja, kogarkoli, ki se mu boš lahko izpovedal, zjoči se, ko te prime; moški premalokrat to počnete. Ali pa se potoži na forumu, izpovej svoje občutke, saj "papir", bolje monitor, prenese vse.

Ko smo žalostni in ranljivi včasih kar zletimo v drug objem; to ni dobro. Vsekakor je bolje najprej predelat svojo žalost, vse tiste občutke obžalovanja, jeze, in vsega ostalega, kar pride zraven. Če se odločiš za novo vezo z vsemi temi bremeni, sploh ne moreš videti novega partnerja v pravi luči. In ko ga čez čas končno lahko, ponavadi pride novo razočaranje. Zdrži...

Jaz sem srečna z mojim levčkom; vem, da še pridejo vzponi in padci, ampak to je življenje...

škorpijončica,

oprosti, ker se spet oglašam. Vikend je. Čez teden še nekako gre. Služba in obveznosti. Prost vikend pa je v takih okoliščinah, kot sol na rano. Sam sem. Ni mi za družbo. Osamljenost. Razmišljam. Bom še kdaj srečen? Petdeset jih bom kmalu.
Koliko si ti stara? Vem, žensk se tega ne sprašuje. Pa sem vseeno vprašal. In tvoj levček?
Škoda mi je vsakega dne, ki ga takole žalosten in nesrečen izgubim. Nismo večni. Želim si ljubiti še mlad. Zdaj se še počutim mladega.
Zmedeno, vem. Malce sem obupan ;) Prihaja za mano. Zdi se mi, da je še huje, kot je bilo. Kdaj neha boleti? Boli. Zelo. Nimam take izkušnje.
Kak nasvet, kaka spodbudna besedica, če ti ni odveč. Bom hvaležen.
V soboto sva si ponavadi dala največ. Ker ni bilo obveznosti in bremen naslednjega dne. Zato mi je danes tako zelo težko.
Razmišljam o parih, ki se zdaj, v tem trenutku ljubijo. Verjetno tudi ti.
Kako lepo.

tvoj lev,

vikenda bo kmalu konec; upam da si ga nekako zdržal. Jaz sem bila večino časa zunaj, v naravi, na sončku...Ja, tudi če si v vezi, včasih lahko počneš te stvari sam. Vem, da boli, ko si želiš imeti nekoga ob sebi in veš, da ga ne bo več. Meni je pomagala narava, mir, zrak, sonce, dolgi sprehodi...trudila sem se uživati v drobnih malenkostih, vonjala dišeči zrak, opazovala zimsko idilo ali brstenje listov, karkoli se je pač dogajalo v tistem trenutku. In seveda poskusi odmislit tisto: jooj, kako bi mi lahko bilo lepo, če bi bilo... Veš, življenje JE lepo, samo narediti si ga moraš takšno. Pomisli na stvari, ki si jih že dosegel in na vse tisto, kar lahko še boš in si reci: lahko sem srečen tudi na ta način. Šele takrat, ko boš zadovoljen sam s sabo, boš lahko našel srečo tudi z nekom drugim. Vem, da je težko, ampak vsak dan bo lažje, verjemi. In še enkrat: vsak od nas rabi nekoga za tolažbo. Nismo skale, niti osamelci, rabimo človeško bližino, rabimo oporo. Moj mejl sem že napisala; če nimaš nikogar in če se ti zdi, da bi lahko pomagala, nikar ne kolebaj; lahko se potožiš.

Aja, moja leta...tudi midva sva tam nekje vajinih...

škorpijončica,
veš, takole se upam potožit, sicer sem pa "reva". Zato se tudi ne upam kontaktirati na mail. Pred kolegi delujem, kot da čisto obvladujem zadevo. Da pač nisva bila za skupaj. Da pride druga, ki bo zagotovo prava zame.
Svoje ranljivosti ne izdajam. Tukaj si upam, ker me nihče ne pozna.
Kot si rekla, vikenda je konec. Sem preživel. Čaka me naporen teden. Delo.
Morda med službenimi obveznostmi spoznam sorodno dušo, ki tako kot jaz išče ljubezen...
Kdo ve.
Škorpijončico sem spoznal v savni.
Bivšo ženo v šoli.
Kje pa ti tojega leva?
Če sta moje starosti, si/sta ločena?
Včasih mi je žal, da v zakon nisem vložil dovolj.
Ah.
Kako že pravi pregovor: če bi bil vedež, ne bi bil revež.
Lahko noč.
Grem spat.
Jutri me v službi čaka naporen dan.

tvoj lev,

če bi bil tole kakšen drugi moderiran forum, bi naju moderator že prestavil kam drugam; zajadrala sva v bolj osebne pogovore, se ti ne zdi? Praviš, da si "reva"...tu te nihče ne pozna. No ja, tudi če pišeš na mejl, pošlješ zs, te sogovornik pozna ravno toliko kot tukaj; torej toliko, kolikor sam hočeš. Tvoja izbira.

To, da igraš pred kolegi, nekako razumem. Kaj pa pred prijatelji? Vsaj tem(u) se vsaj malo izpovej, ker ti bo potem laže. Pusti ego, ni ti treba vedno in povsod kazati, kako obvladaš situacijo. Vsak od nas je kdaj šibek in ranljiv in pridejo trenutki, ko nam spodrsne; včasih padeš, včasih pa se izmuzneš; vedno pa se pobereš, prej ali slej. Če nista več skupaj, verjetno tudi nista bila za skupaj. Drugače bi gotovo našla pot. Pusti si čas za prebolevanje. Kje koga spoznaš konec koncev sploh ni pomembno; lahko je kjerkoli. Bolj je pomembno to, da potem, ko najdeš pravega, poiščeš z njim pot, ki bo osrečevala oba. Zato se je potrebno pogovarjati in poslušati...

Pri naših letih je večina poročenih, ostali pa kar večinsko spadamo med ločence, z raznorazno prtljago, ki jo vlačimo s sabo. Tudi midva sva med njimi. Verjetno smo vsi polni raznoraznih izkušenj iz prejšnjih vez, ki niso vedno ravno prijetne. Se pa z izkušnjami učimo in če smo pametni, ne ponavljamo starih napak. Naj ti bo to vzpodbuda. Nekaj si se v tej vezi gotovo naučil, tako kot si se v zakonu nekaj naučil in v naslednji vezi bo nekaj gotovo drugače. Čas ti bo pokazal, kaj. Odmisli tisto, kar je bilo in živi za zdaj, vsako minuto posebej; minute sestavljajo ure, ure sestavljajo dneve in čas gre naprej...In mi z njim.

škorpjončica, moram ti povedati tudi jaz: sem levinja in imela sem dva škorpijona za povrstjo....ne ne ne...in še enkrat ne. Z zadnjim sem si celo dovolila imeti otroka. Tako da še enkrat ne in ne in ne....

vidva pa razbita stereotipe...

draga škorpijončica,

nekaj časa me ni bilo, sem bil na službeni poti. Delo in posel sta me okupirala in tokrat sem za to prav hvaležen. Preprosto ni bilo časa za karkoli drugega. Moja škorpijončica je sicer še vedno v mojih mislih, vendar je razum začel prevladovati čustva.
Priznam, da bo še vedno v mislih del mojega vsakdana kar nekaj časa, ampak na drugačen način.
Ja, vse nam je dano z določenim namenom. Tudi ona je bila tu zato, da sem spoznal, kaj pravzaprav potrebujem.
Hvala predvsem tebi, avtorica te teme-škorpijnčica, da sem s tvojo pomočjo lažje preživel taprve dni brez nje. Naj ti Bog povrne tvojo dobroto.
Bodi srečna. Tudi jaz bom bom enkrat spet srečen, to sem preprosto spet začutil.
Vem, pozno je že. Pa vseeno lahko noč mojemu nepoznanemu angelu - tebi škorpinončica.

tvoj lev,

a veš, da sem se prav spraševala, če se boš še kaj javil in povedal, kako ti gre! Lepo in predvsem zelo vzpodbudno zate, da si spoznal, v čem ti je koristila tale veza. Seveda boš še mislil na tvojo škorpijončico, ljudje, ki so nam nekoč tako zelo blizu, ne izginejo iz naših src kar tako. Ampak verjamem, da ti bo vedno lažje. Pa nikar ne zapadi sedaj v pretirano delo; vzemi si kaj časa tudi zase in za lepe stvari. Mislim, da se takrat, ko bomo stari in betežni ne bomo toliko spominjali svojih delovnih dosežkov, temveč se bomo vračali v tiste trenutke, ki so bili lepi in nas osrečevali. Ali smo bili takrat sami ali v dvoje niti ne bo tako zelo pomembno...

Nikar se ne zahvaljuj; vem, kako težko je, ko se znajdeš v taki situaciji; če ti lahko nekdo s kakšno besedo iz lastnih izkušenj pomaga, zakaj pa ne? Meni to ni težko...

Srečo si ustvarjam(o) vsak dan posebej, z malimi koraki in dejanji; nič ni samo po sebi umevno in večno. Je pa lepo.

In kljub vsemu; zaenkrat škorpijonka in lev kar paševa skupaj ;-))

Večkrat sem prebrala tvoje pisanje dragi Levček. Nekako so se me dotaknili tvoji prispevki. Tudi jaz se sestavljam že eno leto po 19 letih zakona. Ni mi žal za leta, ki so minila, kajti veliko sem se naučila iz svojih napak, ki se jih nisem niti zavedala.

Zavedam se, da bom počasi morala iz svoje luknje, kjer sem nedotakljiva. Tudi jaz imam kar zahtevno službo, študij ob delu, veliko mi pomeni narava, ki me pomirja, ko sem najbolj na tleh, zato izkoristim vikende, da grem ven na zrak, če je le mogoče.

Če želiš mi lahko pišeš na moj mail in bova malo poklepetala in si izmenjala izkušnje, nič obvezujočega.

prijateljica70@gmail.com

škorpijončica,

danes nisem prav dolgo delal. Pred eno uro sem končal s službenimi zadevami ;) Ponavadi delam do pozno ponoči, zato se tudi javljam bolj pozno. Danes smo malce proslavili en dogodek in nisem več razpoložen za delo. In tudi ponočevati zaradi nespečnosti sem nehal. Zdaj spet lahko spim. Moja bivša res ni bila biser, šele zdaj to vidim. Še dobro, da je odšla. Tahudo je mimo in zdaj spet spim. Sicer ne v dvoje, pa mi je vseeno kar dobro. Ker nisem slab, ne po videzu ne po srcu (saj se smem pohavliti, kajne?) me bo katera še prav rada imela.
Veš, škorpijončica, da sem ti res hvaležen za spodbudne besede. Res ti želim vso srečo.
Se včasih, ko hodim po ljubljanskih ulicah in opazujem ženske okoli sebe, sprašujem, če si katera med njimi morda ti. Hecno, a ne.
Kjerkoli že si, morda celo na čisto drugem koncu Slovenije, bodi lepo.
Ne bom nič jezen, če se še kaj oglasiš ;)

tvoj lev,

ha ha, nikoli ne veš, kdo so ljudje, ki hodijo mimo tebe ali ob tebi, dokler jih ne spoznaš! Pa tako majhna je Ljubljana! Pokaži svoj levji pogum in se mi javi še kako drugače; prepričana sem, da imava še kaj, kar bi si lahko povedala. Še ena hecna stvar: mogoče se pa poznava? Kdo ve...me je pa ob tvojem pisanju nekajkrat spreletel tak občutek.

Prijateljica 70,
mogoče še beseda zate: običajno si sami naložimo čim več obveznosti in bremen takrat, ko se nočemo soočit sami s sabo in svojo žalostjo; tudi jaz sem enkrat to počela. Lepo je, da hodiš ven in v naravo, vendar smo ljudje družabna bitja in če ne spoznavaš drugih, ne veš, če te mogoče ne čaka tisti pravi že za prvim vogalom... Seveda ni nič narobe, če si sam; ampak včasih je v dvoje lepše.

tvoj lev,
upam, da te nisem ustrašila; zdelo se mi je, da si se že precej pobral in se lahko malo pohecam...

Veš, danes sem jaz na dnu. Včasih ti droben dogodek lahko spremeni pogled na svet in življenje. Žalostna sem, moje oči so polne bolečine, ne spim, ne znam naprej. Škoda, da imam dopust, ker bi mi bilo nekako lažje v službi. Vem, kaj bi marsikatera ženska na mojem mestu storila, a nekako ne morem...zaprla sem se pred ljudmi; sedaj razumem tvoje besede, ko si rekel, da pred kolegi igraš...ne znam igrat, zato sem raje sama s svojo bolečino.

Kje so meje ljubezni? Koliko lahko v imenu ljubezni do nekoga spregledaš, pozabiš, se podrediš? Ne da se mi več...včasih ne zmorem. Ne verjamem več v brezpogojno ljubezen, razen do otrok. Kako lahko nekoga brezpogojno ljubiš, pa ob tem ne zanikaš svojih želja, potreb, hotenj? Grem ven, v naravo, proč od ljudi in njega...

Ti si preživel (pa saj sem tudi jaz že marsikaj)...kakšen nasvet, kako odmislit, kako se čim prej pobrat? Vesela bom odgovora...

draga Škorpijončica,

... tudi jaz sem škorpijonka, "v vezi" z levom sedem let, pa kljub temu še vedno živiva vsak na svojem (pri svojih starših).
Pridejo dobra obdobja, ko je nebeško, pridejo slaba obdobja, ko se ne slišiva več dni. Ekstremni vzponi in padci. Vsakih par tednov - konec je, potem pa se pa umiri, nekaj lepih besed, pa je spet bolje... Levi imajo res nek čar, ki te osvoji, vendar grozno trmo in zamerljivost. Ko se mu zameriš, ti ne odmeri tudi mesec ali dva.
Če boš vztrajna, ga imaš res rada in on tebe, bosta uspela. Bo pa ogromno popuščanja in prilagajanja potrebno, iz obeh strani.

Srečno !

Draga Škorpijončica,

nisi me prestrašila zadnjič in u redu mi je bilo, da si se malo pohecala. Res sem se kar nekako pobral in nisem več čutil take potrebe, da o tem govorim tu, tebi. Zato se tudi nisem več javil. Pa tudi zazdelo se mi je, da sem že preveč jamral. Pa še en mali dopustek sem si privoščil te dni, sem šel malo smučat s prijatelji. Jutri pa spet na delo. Malo pa še vseeno pokukam sem, ker še vedno boli in ker sem osamljen . Če si že kdaj imela podobno izkušnjo veš, da ne gre to tako hitro. So pa prvi dnevi res najhujši, ko čutiš neustavljivo potrebo po tem, da to nekomu poveš, se potožiš. Sem dobil vtis, da si bolj trdna, pa sem se zgleda zmotil in mi je res hudo zate, ker je razbrati, da zelo trpiš. Ne vem, kaj naj ti rečem :( Le kaj ti je storil tvoj lev, da te je tako strlo? Praviš, da droben dogodek. Verjetno je bil še en v nizu že takih in drugačnih dogodkov.
Veš, jaz znam skriti svojo žalost povsod, le doma ne in zato imam srečo, da sem zelo zaposlen in sem bil večino časa odsoten od doma. Ti praviš, da je ne znaš skriti. In mislim, da ti je zato še težje, kot je bilo meni. Kaj pa prijateljica, se tudi njej tokrat nisi potožila? Rad bi ti nekako pomagal, kot si ti meni. Pa res ne vem, kaj bi ti rekel. In po svoji izkušnji sodeč se mi zdi, da v bistvu noben nasvet ne pomaga, da si niti ne želimo nasvetov, ampak predvsem želimo o tem govorit, dat ven, deliti to, ker nas to vsaj majčkeno razbremeni bolečine.
Če ti je bilo teh nekaj stavkov vsaj malo v uteho, bom "vesel". Drži se, saj bo. Morda se še celo reši vajina ljubezen. V brezpogojno ljubezen pa tudi jaz ne verjamem. Meje-pogoje imamo, čeprav različne. Eni so pripravljeni veliko, celo preveč spregledat, drugi manj ali zelo malo...

škorpijončica...poskušaj ne biti v bolečini....

sicer prebiram vajine debate s tvojim levom, zanimive so mi, ker sem resnično imela dve vezi s škorpijonom in res lahko potrdim besede škorpijonke....ekstremni vzponi in padci....to omogoča taka naveza, vse ostalo verjemi, da ne. In polagam ti na srce ali sprejmi vzpone ali padce ali pa z njim ostani v prijateljskih odnosih, ki mimogrede, zares vredu tečejo za razliko od partnerske veze.

Naredi si vse najbljše, razvajaj se, crkljaj se,.......pomiri se. To je v taki navezi normala.

pozdrav

aha še to, če boš prebrala celotno temo, ki sta si jo pisala ( in še nekaj nas je vletelo notri ) boš sama razbrala iz svojih besed, da so vzponi in padci v tej navezi edino mogoče.

Navedeno

ena levinja
....ekstremni vzponi in padci....to omogoča taka naveza, vse ostalo verjemi, da ne. In polagam ti na srce ali sprejmi vzpone ali padce ali pa z njim ostani v prijateljskih odnosih, ki mimogrede, zares vredu tečejo za razliko od partnerske veze.

In v kateri zvezi ni vzponov in padcev? Ali niso vzponi in padci vedno ekstremni?
Krivično bi bilo pripisovati nekomu lastnosti le na osnovi znamenja, ki mu pripada. In tu je še podznak pa ascedent in kdo bi vedel kaj še vse....
Ljubi ali trpi za izgubljeno ljubeznijo pa prav vsak zelo močno, pa naj bo levček ali škorpijončica.
Le, da škorpijončku ali levu že vnaprej pripišemo neke lastnosti, ki naj bi jih imel in potem vemo kako je to. Kar v nekom iščeš, to vedno najdeš. Pa naj bo to dobro ali pa slabo.

Naj povem, da sem post lev-škorpijon spremljal ves čas.
Nekako sem v večjem delu napisanega našel tudi samega sebe, predvsem v zapiskih avtorja
"tvoj lev".

Tudi sam sem po horoskopu lev. Za seboj imam zame zelo dolgo 8.letno zvezo z
rakico. Naj omenim, da sem star 26.let, in da je bila ta rakica moja prva ljubezen.
Sam razhod med nama je bil zame ubijalski. Nevem, koliko čustev in brezpogojne ljubezni
premore posamezno človeško telo, toda moje okoli tega pri njej ni poznalo meja.

Po 8.letih zveze sem jo ljubil kot prvi dan najinega spoznanja. Vanjo sem bil zaljubljen z srcem, glavo, očmi.. Bil sem daleč vstran na krajši službeni poti, ko se mi je zveza v hipu podrla. Izvedel sem za vso njeno nezvestobo, za vso njeno laganje, prikrivanje. Po 8.letih zveze se nisem mogel od nje posloviti na dostojen način kot človek!! -enostavno je odšla z njim ..in da je vse še bolj pikantno in boleče, je bil ta človek človek, ki sva ga oba bolj ali manj dobro poznala. Tisto noč bi najraje umrl!! Te bolečine ne znam opisati. Zaradi psihične izčrpanosti&totalne čustvene zlomljenosti sem se zatekel k alkoholu (naj omenim, da nikoli prej nisem užival alkohola!!!!). Da sem lahko prva dva meseca po razhodu zvečer zaspal za vsaj 4.ure, sem zaužil po 2.litra vina in do 5.piv ..kasneje se je doza seveda večala. Ampak zanimivo v službi sem deloval dokaj normalno. In kot je dejal že nekdo pred menoj, navzven svoje bolečine nisem nikoli kazal, temveč sem jo trdno skrival v sebi&živel z njo. Večkrat sem iz obupa pomislil tudi na samoumor, da bi se enkrat za vselej rešil te bolečine!!!

Kmalu je prišla streznitev. Namreč, ko sem nekega jutra vstal, me je obšla nenadna vest, da je storil samoumor moj vrstnik&in moj zelo dober prijatelj mojih let. Takrat sem se zamislil nad svojim takratnim odnosom do svojega življenja, predvsem pa nad mojim načinom razmišljanja.

S časoma sem se odpravil v knjižnjico, ter si isposodil razne knjige, za katere sem menil, da mi bodo koristile, čeprav me niso pretirano zanimale ..ampak prisili sem se-dejal sem si-izberi takšno življenje, kot ga živiš trenutno, ali pa ga spremeni&resnično zaživi. No, in s pomočjo knjig sem vsaj pričel pozitivno razmišljati, in alkohol zamenjal za razne športne dejavnosti.

Ko sem se nekako otresel alkohola, sem menjal službo in prešel v novo delovno okolje. Večina časa sem in še preživljam v tujini, kjer delam skoraj cele dneve. Vem, da preteklosti nemorem uiti, lahko pa jo omilim&vsaj delno pozabim nanjo. In vesel sem, da sem bil toliko močan, da sem se pobral takorekoč sam ..da sem zamenjal službo, okolje. In tudi predvsem potovanja so tista, na katerih sem zelo veliko razmišljal ..se srečeval z ogromno ljudmi, in tako v sebi nabral ogromno pozitivnega optimizma.

Minili sta skoraj 2.leti, od najinega razhoda. Globoko v sebi vem, da jo še vedno močno ljubim, čeprav ni vredna niti ene same moje misli.

Upam, da bo moja zgodba prispevala svoj del nekomu, ki je prav ta trenutek povsem na dnu!

Hvala vam vsem za odgovore, tolažbo in mnenje. Saj vem, večina meni, da znamenja res niso pomembna, vendar sem sama izkusila in doživela, da določene stvari držijo. Ja, ljubim ga še vedno, zelo. In vem, da tudi on mene. Ampak...občutek imam, da včasih prihajava iz dveh tako različnih svetov, da se enostavno ne slišiva. Stvari, ki so meni same po sebi umevne, njemu niti slučajno niso in obratno. Res je, da imam par prijateljev levov, "ena levinja", s katerimi se res dobro razumem, ampak partnerstvo je čisto nekaj drugega. Kako biti "samo" še prijatelj nekomu, ki ga ljubiš? Ljubezen, vsaj pri meni, ne mine kar tako, od danes na jutri. Lahko se ji zavestno odpovem, a iz mene ne bo izginila...Pravzaprav tudi ne želim, da izgine, ker upam, da bi lahko še bila lepa, kot je že bila.
Pravzaprav me moj lev včasih prizadene in dejansko ne razume, kaj je storil. Ko nekoga res ljubiš, marsikaj toleriraš, sprejmeš, odpustiš...Zadnji dogodek pač ni bil tak. Zato mi je tako težko, tako hudo. In kot si napisal "tvoj lev", tudi on pravi, da včasih enostavno ne zna z mano. Da je kot slon v trgovini s porcelanom. Torej...trpiva oba. Vem, da bova iz ljubezni znova pozabila na dogodek, vem, da bova šla naprej, vendar se včasih sprašujem, kako dolgo še. Upala sem, da bo teh razhajanj s časom manj, a po skoraj dveh letih ni videti konca. In to mi včasih jemlje pogum. Utrujena sem. Želim si nekaj več, želim si nekaj drugače. In trenutno ne vem, kako naprej...Zaprla sem se v svoj svet, se prekomerno obložila z delom, ponoči ne spim in tuhtam. Moja draga prijateljica mi trenutno ne more bit v oporo in oprem se lahko samo nase. Zato pomaga, če se lahko potožim vsaj vam, ki me ne poznate...Hvala vam.

Nisem brala vse kolobocije, samo vidim, da so nekaj levi na tapeti. Pa da ne boste samo jamral čez njih, na glas povem: To so najboljši možovi!









Je pa res, da sem ovnica :))))

škorpijončica,
ja vem, da je tvoja bolečina velika, sem levinja in verjamem, da tudi lev ( tvoj partner ) trpi. In to o prijateljstvu...ja tudi sama ne padam iz ljubezni v ljubezen ( tega nisem sposobna ) in potrebujem mnogo časa, da se rehabilitiram ( v prvi vrsti odpustim vse partnerju s katerim sem se razšla v drugi vrsti sebi, da sem si to dovolila, kar je težje delo ) in za to je potreben čas ( v mojem primeru za prvega škorpijona, ki sva bila že pred vezo v prijateljskem odnosu je trajalo cca 1 leto, v drugem primeru, v vezi se je rodil tudi otrok, pa cca 3 leta ). Vendar - to sedaj sicer težko sprejmeš - verjemi, da čas dela čudeže. Če je mogoče naj velja še rek - daleč od oči, daleč od srca.

Ne želim, da bi me brala kot, da je vajina veza razpadla - daleč proč od tega. Pišem le svoje izkušnje.
Nič ni narobe med vezo lev -škorpijon, vendar resnično moraš sprejeti drugačen, ne tradicionalen način partnerstva. Jaz tega nisem sposobna. Mogoče boš po tehtnem premisleku sposobna ti, zakaj ne? Zakaj dejansko bi moralo potekati v okvirih nekih pričakovanj, kaj ti bi in kaj ne bi - dejansko nas zrušijo prav naša pričakovanja do drugih..... Poskušaj na ta način pogledati na partnerstvo in imela boš več možnosti, da sprejmeš situacijo kot je in jo vzdržuješ v obojestransko zadovoljstvo.

Veliko uspehov pri tem prilagajanju ti želim in javi se še....

pozdrav

Škorpijončica,

kako si? Vidim, da sva dobila kar nekaj družbe tu gor ;)
Včeraj je bil Valentin. Nikoli mi v bistvu ni pomenil nič, kljub temu pa sem svoji dragi na ta dan poklonil kako malenkost. In moram priznati, da mi je bilo včeraj malo težje, kot mi je sicer.
Pa ti? Sta s tvojim levom šla naprej? Taki dnevi so včasih priložnost, da lažje naredimo kak korak.
Ja, težko je, kadar ljubimo in smo ljubljeni, a istočasno ne osrečujemo drug drugega. Začaran krog je to, ker ne moreš naprej, in ne moreš oditi.
Javi se še kaj, Škorpijončica.

Valentina sva sicer preživela vsak po svoje, danes pa sva ga nekako ponovila, samo za naju. Tako zelo ga ljubim in vem, da tudi on, moj levček, mene; ne moreva narazen, kljub vsem različnostim in nerazumevanju. Včasih se mi zdi, da bi potrebovala "navodila za uporabo" - on zame in jaz zanj; a kdo jih bo napisal, hehe!?
Veliko sem razmišljala o besedah ene levinje in vedno bolj ugotavljam, kako prav ima. Nimava niti slučajno tradicionalne veze, ne spadava v kalupe, ki jih kot dokaz ljubezni razume okolica, saj tudi midva nisva čisto "tradicionalna". V letih po ločitvi sva se kot verjetno večina nas navadila živeti sama, skrbeti samo zase. Poiščeš si delo, hobije, družbo in cel kup stvari, ki ti zapolnijo čas; nikomur se ni treba prilagajat, nikogar spraševat za mnenje. Nikogar ne rabiš, da bi ti pomagal, obenem pa se ni treba na nikogar ozirat...In potem se pojavi človek, ki ga neizmerno ljubiš, pa ga nekako ne znaš "vkomponirati" v svoje življenje. Seveda se to dogaja obema...Ko me nevede prizadene in šele po moji reakciji spozna, kaj je tisto, česar nisem želela in pričakovala, sva prizadeta in trpiva oba. Iščeva skupne poti, a verjetno bodo vzponi in padci vedno; to nekako vem.
Tvoj lev, res me zanima, kaj se je dogajalo s tabo in tvojo škorpijonko? Mogoče bi mi lahko pomagal razumet mojega levčka. Si ti tudi najprej mislil na delo in cel kup obveznosti in šele potem našel čas zanjo? Kaj je bilo tisto, kar vaju je pravzaprav razdružilo? Če ne vrtam preveč in upam, da ne odpiram tvojih ran...bom vesela, če mi zaupaš. Poskušam razumeti najino drugačnost...sva kot kovina in magnet, tako drugačna, a vendar naju močna sila vleče skupaj...

Škorpijončica,

me veseli, da si se javila in tudi to, da se s tvojim levom kljub vsemu zelo ljubita.
Ja, rad bi ti pomagal. In pravzaprav mi ne odpiraš ran, ker mislim, da mi to celo pomaga spoznavati sebe. Bova morda imela oba nekaj od tega.
Ne vem sicer, katero dejanje tvojega leva te je nazadnje tako razžalostilo, ampak nekako sem že na začetku razbral, da ti ne posveča dovolj pozornosti.
S mojo bivšo ženo sva bila sošolca. Ona je bila strašno redoljubna in pridna učenka in sem si od nje večkrat sposojal zapiske, pa tudi učila sva se včasih skupaj. Enkrat je preskočila iskrica, ki je bila dovolj, da sva ostala skupaj in se poročila. Ona je bila kot mravljica (devica po horoskopu). Vse je bilo, kot iz škatlice. Dom, otroka, za vse je poskrbela. Jaz pa sem bolj malo prispeval k temu, razen z dobro plačo. Čez teden sem v glavnem delal za službo, ob vikendih pa smo bili skupaj, ponavadi smo kam šli in meni je bilo tako čisto u redu. Njej pa ne, kar sem kasneje, žal prepozno, tudi spoznal. Mi je sicer večkrat rekla, večkrat sva se skregala zaradi tega, imela občasna obdobja tišine, ampak je šlo. Dokler niso ta obdobja postala vedno daljša. In prišel je dan, ko mi je rekla, da želi ločitev, da je spoznala, da ji dajem čisto premalo, da rabi več in da je spoznala nekoga, ki ji je pripravljen dati tisto, česar ji jaz nisem znal. Priznam, da niti nisem bil preveč presenečen, čeprav mi je bilo hudo, saj sva bila skupaj dobri dve desetletji. Odselil sem se, denar k sreči ni bil problem, otroka pa že velika. Po ločitvi sem imel nekaj kratkih zvez, bolje rečeno avantur. Potem pa sem pred slabimi dvemi leti spoznal njo - škorpijonko. V savno sem dokaj redno zahajal, ona tudi. Enkrat sem jo po savni povabil na pijačko, zvedel, da je že dolgo ločena in da ji razpada tudi trenutna zveza. Počasi sva se zbližala in postala par. Živela sva vsak v svojem stanovanju, hodila konec tedna na izlete, med tednom, povprečno dvakrat, pa sem v glavnem jaz prihajal k njej. Ponavadi pozno, ker sem cele dneve delal in še študiral. Skratka, ko sva bila skupaj, nama je bilo zelo lepo. Eno leto je bilo v glavnem vse v redu, potem pa so se začeli očitki, da ji je to premalo, da si želi več mene, da se cele dneve ne spomnim nanjo. Poskušal sem ji razložiti, da se velikokrat spomnim nanjo, ampak si v tempu, v kakršnem delam, ne znam vzeti nekaj minut , da bi ji to tudi pokazal/dokazal s kakim klicem ali sporočilom. Trudil sem sem ob večerih in koncih tedna res nadoknaditi tisto, česar ji čez dan nisem dal. Pa je moj trud vedno nekako "izničila". Trudila se je sicer razumet, ampak bolj kot to, je začela iskat srečo drugje, pri bivšem, ki jo je še vedno poskušal dobiti nazaj. Tega sicer nisem vedel dokler mi tega ni povedala, ko sva se razhajala. Takrat pa se tudi nisem več dosti trudil za zvezo, ampak sem ji prepustil odločitev. Odšla je, ker očitno bivšega ni prebolela.
Zdaj sem se ti malo bolj predstavil ;) Če ti bo kaj pomagalo pri razumevanju tvojega leva, bom vesel. Zdaj pa moram počasi učke zapret. Se še bereva, če boš želela.

Hehe, da se malo uštulim, ker imam jaz luno v škorpijonu, če že ne sonca ...

Čisto tako, za razvedrilo, škorpijončica: glede na to, da do astrologije nimaš prehude averzije, bi te mogoče v vajinem odnosu z levom zanimalo tudi tvoje (in njegovo) ascendentno znamenje - baje da ima to znamenje še več besede pri tem, kako človek deluje in reagira navzven. Svoj ascendent si lahko daš izračunat na tej internetni strani (zastonj) http://www.alabe.com/freechart/

in če te ekstra zanima kaj več, reci, pa ti prepišem, kaj o kombinaciji sončnega in ascendentnega znamenja piše v neki knjigi, ki jo imam pri sebi (knjiga ima ISBN 159233038X, tako da lahko sama čekiraš npr. na Amazon.com - samo vnesi številko).

LP!

Jasno in glasno,
hvala za link; astrologija me je do neke mere vedno zanimala in tudi najini astrološki karti sem seveda proučila. Ampak veš, tako je...nekdo te ne pritegne zaradi horoskopa, temveč nekih drugih stvari in energij. In gotovo je vmes nekaj (ali pa veliko) karme :-)) V nekaterih stvareh sva si kar grozljivo podobna, ampak včasih ravno to ne prinese nič dobrega.

Tvoj lev,
res sem vesela tvoje izpovedi. Veš, velikokrat nisem mogla razumeti mojega levčka, kako mi lahko govori, da misli name, pa se ne spomni napisati niti dveh besed v sms! Kot vidim, ni edini...Kot ženska delujem čisto drugače: lahko počnem deset stvari, pa bom še vedno med tem početjem prijela telefon v roke in mu napisala, da ga pogrešam. To, da je stalno prekomerno zaposlen, je zanj čisto nekaj samo po sebi umevnega...jaz pa se sprašujem, kdaj pridem na vrsto. Ne maram delat primerjav, vendar sem imela v prejšnjih vezah obilo pozornosti. Tega se zlahka navadiš; sedaj pa mi manjka vsaj delček tega. Saj razumem, da ima obveznosti. Sama nisem tiste sorte, da bi vsa užaloščena sedela doma in ga čakala, a vendar...ko grem sama v naravo, ko grem z drugimi v kino ali na izlet, mi manjka...tako kratko je življenje in tako hitro bomo stari. Takrat nama bo žal za skupne trenutke, ki bi jih lahko imela, a sva jih pustila spolzeti mimo naju...včasih sem žalostna zaradi tega. Pravzaprav si niti ne znam predstavljat, kaj bi bilo, če bi živela skupaj. Strah me je, da bi dnevi potekali v stalni odsotnosti in bi se v kratkih urah, ko bi bila skupaj, predvsem dogovarjala o rutinskih dnevnih obveznostih. Zato raje puščam, da je tako, kot je, da prihaja večkrat on k meni kot jaz k njemu, da takrat maksimalno izkoristim tiste trenutke. Ne vem, kako bo naprej, ker mi je to dejansko, kot si rekel, da je bilo tudi tvoji škorpijonki, vedno bolj premalo. Veš, ne rabim denarja, dragih daril, luksuznih potovanj. Rabim ljubezen, človeka, ki si bo vzel čas zame takrat, ko si ga želim. Je to tako veliko? Preveč, čeprav ponujam v zameno isto in še več? Ne vem...sem prezahtevna?

draga Škorpijončica,

kot pravijo, da je vse za nekaj dobro, bom tudi jaz zdaj to potrdil. Hudo mi je za zvezo s škorpijonko, ki je ni več, pa tudi za bivšo ženo. Ampak te propadle zveze so mi pokazale, kaj delam in sem delal narobe. Prav imaš, življenje je res kratko in kmalu bomo stari. Tudi mene je strah tega. Šele zdaj, ko sem pri skoraj petdesetih sam. Ampak, kako naj izprežem? Od kar delam, sem po cele dneve v službi. Saj si sploh ne znam predstavljat, da grem, tako kot večina ob štirih-petih domov. Se poskušam vživet v to, pa me kar panika zagrabi! Kot odvisnika, ki mu odvzameš drogo. Pa ne bom rekel, da ravno ljubim svoje delo, ampak to je del mene že od nekdaj. Tudi moj oče je delal isto. Pa ga mama ni zapustila. Nikoli prej nisem razmišljal, da sem zato ostal sam. Zdaj šele spoznavam, da so drugačni časi. Da ženske ne čakajo več svojih mož, ker delajo, ker prinašajo domov denar, ki jim omogoča lepše življenje. Šele zdaj, ob najinih pogovorih in propadlih zvezah ugotavljam, da bom moral izbirati med delom in "Življenjem".
Veš, Škorpijončica, mi deloholiki smo ene vrste odvisniki. Ženske, ki rabijo več, oddidejo od nas. Nekaj sodelavcev, ki ravno tako delajo, kot jaz, je še vedno poročenih. Očitno so ženske, ki jim je to, kar jim dajejo taki, kot sem jaz, dovolj. Ali pa naskrivaj (berem tudi o ljubimcih na tem forumu) dobivajo tisto, kar jim taki, kot sem jaz ne znamo dati.
Draga Škorpijončica, ne zahtevaš veliko, niti preveč, Ampak moški, ki si ga izbrala, očitno ni pravi zate. Zakaj si odšla iz prejšnjih zvez, v katerih si imela veliko pozornosti? Tako, kot moja škorpijonka. Ona je imela srečo, da jo je bivši čakal.
Jaz nikoli nisem zapustil ženske, vedno sem bil jaz zapuščen. Pa ti?
Ne vem kaj naj, ampak očitno se bom res moral odločiti, kaj mi pomeni več. Delo ali ljubezen. Ali pa upati, da najdem žensko, ki ji bo dovolj to, kar ji lahko dam.
Hvala ti za klepet. Res sem vesel, da sem te "spoznal".
Saj že veš, če se boš še oglasila, bom zelo vesel :)

Tudi pri nas je bilo (in še vedno je) tako kot praviš ti Moj lev. Mož je rad in veliko delal, veliko sem bila sama. Živela sem samo za otroke, službo, dom... kup problemov in hudo žalost, ker sem se počutila neljubljeno. Vleklo se je leta, vso energijo sem vlagala v dom in službo in otroke, dokler ti nazadnje niso zrasli. Takrat sem se šele zavedla strašne praznine. V trenutku največje ranljivosti se mi je zgodila še ljubezenska afera, ki je vse skupaj še močno poslabšala saj potem res nisem več vedela kam spadam. Zbrala sem zadnjo energijo in skrito zvezo prekinila. Potem sem se poglobila vase in temeljito razmislila o sebi in svojem življenju. Vedela sem, da moža ne bom spremenila saj bi mu menda oduzela smisel življenja, če bi vztrajala, da je ob meni doma in na razpolago. Razjasnila sem si, da je moj mož pravzaprav edini moški mojega življenja, da ima toliko čudovitih lastnosti, zaradi katerih ga imam jaz in otroci neznansko radi, da je dober in priden kot mravljica. Nenadoma sem se počutila sebično in zahtevno, ker sem obupovala nad svojo osamljenostjo. Življenje sem zastavila drugače. Posvetila sem se trenutkom, ko sva skupaj. Namesto slabe volje sem začela planirati kaj bova počela skupaj, ko bova imela čas. In mislim, da se je izplačalo. Začela sva se več družiti, več pogovarjati, včasih sva bila kar na novo zaljubljena..... Tudi on je bostal bolj vesel in mi je začel izkazovati ljubezen na vse načine, predvsem veliko bolj kot prej.
Nekatere prijateljice so mi rekle, da sem neumna ker se tako trudim, a meni se zdi, da se izplača. Ne vem kaj bi bilo, če bi znova zapadla v obup saj mi je jasno, da je sreča najine zveze v veliki meri odvisna od mene. On preprosto ni človek, ki bi se poglabljal v čustva. Če bo videl, da nama ne gre, se bo še bolj zakopal v delo in omolknil. Takšen je in pika.
Upam, da nisem pokvarila vajinega dopisovanja s Škorpijončico... tako rada vaju berem. Prepričana sem, da oba potrebujeta tale pogovor saj bosta veliko stvari laže in bolje razumela tudi na takšen način. Ko sem začela tole pisati, sem itak mislila, da bom izbrisala, a mogoče bo pa kdo le zaznal dober namen, ki sem ga imela ob svoji izpovedi in pobral kakšno drobtinico še zase. Ja in čeprav ni posebej pomembno, tudi jaz sem ...ončica.
Vse dobro.

bravo milamadona, bravo

Milamadona, kako me je razveselilo tvoje pisanje! Na koncu sem si rekla: torej se da! Če bi jaz poslušala moje prijateljice, bi tudi že pred enim letom odšla od mojega levčka, pa se mi to zdi tako neprava rešitev. Še vedno menim, da kjer je ljubezen, je tudi pot, samo najti jo je treba... Tako dobro mi denejo besede Tvojega leva, saj mi v marsičem pomagajo razumeti mojega leva in seveda tudi mene.
Ja, Tvoj lev, vedno sem iz prejšnjih vez odhajala jaz, tudi iz zakona sem odšla jaz, vendar po dolgih letih obupovanja. Ko analiziram stvari za nazaj, ugotavljam, da sem imela res veliko pozornosti od partnerjev, vendar sem si vedno izb(i)rala take, ki mi nekako niso bili dorasli, ki sem jih vedno jaz vodila, bila tista, ki je poskrbela za vse, bila vedno na voljo za reševanje težav in iskanje rešitev, ko bi sami morali nekaj storiti...počasi se naveličaš tega. Moj bivši mož je bil en velik otrok, ki je pokleknil pred vsako težavo in takoj prepustil vajeti v moje roke. Po ločitvi sem imela dve vezi, ki sta se me bolj dotaknili in nekaj flirtanja, ki je že zdavnaj šlo v pozabo...Zadnji bivši me je pripravljen takoj vzeti nazaj, to vem, čeprav sem mu jasno povedala, da so najini časi že pred leti minili. Vem, da bi ob njem imela obilo pozornosti. Ampak, čustev ni. Pri meni nobena stvar ne odtehta ljubezni. Ne rabim pozornosti od nekoga, ki me ne privlači več in mi srce ne zaigra ob njegovem prihodu. Zato še vedno vztrajam z mojim levčkom...
Vem, kako je z deloholiki...been there...Po ločitvi sem zapadla v obdobje, ko sem si morala na novo, sebi in otrokom, postaviti materialno osnovo. Poiskala sem si dodatno delo in kar naenkrat sem zlezla v začaran krog. Dve službi, študij, otroci. Povsod sem morala biti popolna, stoodstotno nezmotljiva. Še danes se sprašujem, kako mi je uspevalo v dnevih, ki imajo samo 24 ur, vse narediti. Zakaj sem to počela? Najprej zato, ker sem rabila denar. Potem pa sem ugotovila, da mi ob polni zaposlenosti ni treba razmišljat o ničemer drugem, bila sem po svoje "pomembna", drugi so me potrebovali, vedno sem bila v pogonu...to je svojevrsten adrenalin, res, in telo se ga tako zlahka navadi! Ampak to isto telo ima svoje omejitve. Včasih sem bila tako utrujena, da se nisem mogla v postelji več ur umiriti in sem noč za nočjo prebedela. Takrat, ko je vsega preveč, se vedno postavi vmes neka sila, ki te ustavi. Najhuje je, če te ustavi bolezen in tega me je strah tudi pri mojem dragem. Ves tisti adrenalin, ves tisti denar ni vreden izgube zdravja in jaz zase vem, da nikoli več ne bo vreden dni, ki jih z nasmehom na ustih preživiš v družbi svojih dragih. Ti, Tvoj lev, se boš moral res odločiti sam, upam pa, da ti bo moja izkušnja le dala malo misliti...da se, preverjeno. Da se včasih reči "ne", včasih kakšno stvar izpustiti iz rok in prepustiti drugim. Seveda gre tu za določanje tvojih lastnih prioritet.
Zdaj vidiš, zakaj lahko mojega levčka tako dobro razumem in po drugi strani ne razumem, da si ne postavi prioritet drugače. Ko sva skupaj, je tako zelo pozoren in vsako sekundo čutim ljubezen med nama. In potem odbrzi, kot bi ga preganjali demoni, drugim stvarem nasproti in mene takrat izbriše. Pa toliko lažje bi bilo, če bi kdaj kaj izpustil, pustil, da mu kdaj kdo pomaga...

ne zamerita mi, ker se bom še jaz malo vmešala v vajin pogovor...

Škorpijončica:
"Ko sva skupaj, je tako zelo pozoren in vsako sekundo čutim ljubezen med nama. In potem odbrzi, kot bi ga preganjali demoni, drugim stvarem nasproti in mene takrat izbriše."

Koliko pa sta vidva dejansko skupaj? In kam odbrzi? Kaj pa vikendi, prazniki, dopusti?

Res, kapo dol milimadoni! Ampak, on je oče njenih otrok, onadva živita skupaj, njiju veže precej več, kot vaju...predvsem pa se "dobro" poznata. Njene zveze se s tvojo žal ne da primerjati.

Lepo je, da se trudiš, vendar imam občutek, da si namerno zatiskaš oči, ker nisi pripravljena izgubiti tisti lepih trenutkov, ki ti jih podari.
In kaj delaš v nedeljo zjutraj na forumu, ko bi "mogla" biti z njim skupaj ob kavici...? Saj je vendar nedelja...(jaz sem "lahko" - sem samska ;) )

Še ena levinja,

sama sem že povedala, da mi je skupnih trenutkov premalo. Od mene odbrzi med tednom, v delo in vse ostalo, za kar misli, da mora še narediti. Res je, nedelja je in jaz sem zjutraj sama pila kavo za računalnikom...ker je to pač dan za otroke. Ne živiva skupaj in tudi to sem napisala, da si pravzaprav ne znam predstavljat, kako bi to bilo. Je pa nedelja dan, ko se jaz posvetim svojim otrokom; ne vem, meni se zdi, da je to prav, dokler jih (in seveda tudi naju kot starša) razveseljuje.
Razmišljam o tem, da si zatiskam oči. Mogoče??? Glede česa pravzaprav? Če si mislila glede tega, da je kje še kakšna druga, h kateri odbrzi - tu bojazni ni. Drugače pa, ne vem, kaj si mislila? Da bi morala odnehat? Da je brez veze, da vztrajam in se trudim? Mogoče, da je iluzija pričakovati, da bo kdaj tudi več srečnih trenutkov z mano? Hja, saj to se tudi sama včasih sprašujem, to ni nič novega...
Veš, vesela sem pogledov, ki mi jih lahko ponudijo drugi, ker jih mogoče sama ne vidim.

Škorpijončica, rada bi ti rekla še tole. Če si v svojem levčku našla ljubezen, ki te osrečuje in se je veseliš, ostani z njim. Takšne ljubezni ne ležijo za cesto in jih težko najdeš. Poskusi bolj kvalitetno izkoristiti čas, ko sta skupaj. Saj tudi v marsikaterem zakonu primanjkuje kvalitetnega skupnega časa in če bosta še tisti čas, ki vama preostane zapravila za prepire in slabo voljo, potem je vse skupaj res zaman.
Kot škorpijončica škorpijončici ti povem, da zmoreš karkoli. Samo, če le hočeš ;)
Moj mož sicer ni levček po horoskopu. Vendar dobro poznam kakšnega levčka. Rekla bi, da so to prijetne in zanimive osebe. Imajo precej izrazito tendenco, da hočejo biti večkrat glavni in v središču pozornosti. Mislim, da jih to dela še posebno zanimive.

Draga Škorpijončica,

vidim, da si dobila tudi malo spodbude, da le ni vedno obupati nad nami deloholiki. Milamadona je verjetno še ena redkih, ki ve, kaj so prave vrednote. Pohvalno, Milamadona. Če bi bila moja bivša, jaz ne bi bil zdaj tu gor med "osamljenimi" ;) . Malo se pohecam, saj ni narobe, kajne?
Ja, Škorpijončica, sama boš najbolje vedela ali ostati ali oditi. Kot za vse drugo, je tudi za to čas pokazatelj. Ko oz. če ti to nikakor ne bo moglo postati sprejemljivo, da ti tvoj dragi posveti tako malo časa, se bodo tudi tvoja čustva do njega sčasoma verjetno spremenila. Ima pa "Še ena levinja" tudi prav, ko pove, da vajini zvezi nista primerljivi. Zveze v katerih so otroci so res drugačne. Vsaj zame. Za take zveze si (seveda, če ni nasilja) pripravljen običajno narediti več.
Škorpijončica, praviš, da si iz zvez vedno odhajala ti. Ti je zdaj, z več izkušnjami, žal za katero od zvez? Bi se s temi izkušnjami, ki jih imaš zdaj, za katero od zvez, bilo vredno potrudit. Saj vem, da ni prav gledati nazaj, kar je bilo je mimo. Ampak, čisto tako, zame, da vidim, če je možno, da je kateri od mojih bivših lahko žal zame, prosim :))
Sicer pa, želim ti, da se učita in naučita s tvojim dragim levom najti skupno srečo.
Lepo se imej in javi se še kaj.

Tvoj lev,

kaj naj rečem...vsaka ženska je poglavje zase (in seveda tudi vsak moški) in ne vem, kako so te tvoje ženske zapuščale. Ne, meni ni žal za nobeno vezo, ki sem jo končala. Stvar je v tem, da sem vedno vztrajala in poskušala stvari popraviti toliko časa, dokler nisem bila prepričana, da ne gre več. Veš, dogajalo se mi je, da so se potem moški vračali; z enim sva po razhodu poskusila ponovno in spoznala sem, da je bila to moja velika napaka. Ko je konec, je zame res konec.

Ne vem, kam me bo pripeljal čas, Milamadona. Res je, da ljubezni ne najdeš kar tako za vsakim vogalom in tudi to je res, da je ljubezen nekaj čisto drugega kot zaljubljenost, ki pride in mine. Midva sva v življenjskem obdobju, ko naju ne bodo več združevali najini skupni otroci...lahko pa najdeva veliko drugega, kar naju bi lahko združevalo in zapolnjevalo. Trudim se najino vezo gledati z drugačnim pogledom...ko sva skupaj, nama je lepo in takrat se ne obremenjujem z drugimi stvarmi. Ne očitam odhodov ne sprašujem kaj bo jutri ali pojutrišnjem. Ko ga ni in sem sama pač živim po svoje. Se zaposlim s stvarmi, ki so mi všeč in živim eno drugo življenje. Iščem dobre stvari v najini vezi in jih skušam ohranjati. Da se ne bo slišalo tako, kot da on ne počne nič: se trudi, vidim drobne spremembe, pozornost, a nič ne gre čez noč.
Zavedam se, da je bistvo vztrajati v ljubezni in vezi takrat, ko je tako stanje za oba lepše in boljše kot bi bilo, če bi bila narazen. Do kdaj bo tako in kam prideva, še ne vem...a vseeno si želim, da bi bilo enkrat drugače.

Tvoj lev, občutek imam, da veliko razmišljaš o preteklih vezah in obžaluješ tisto, kar si že storil. Pusti preteklost, raje pojdi naprej. Saj je lepo, da spoznaš svoje napake, ampak to spoznanje raje uporabi v naslednji vezi. Do takrat pa...prepusti se, bodi odprt...saj si še mlad ;-))

Škorpijončica,

še enkrat se oglašam; upam, da ne boš jezna. Če ni skrivnost, koliko sta vidva dejansko skupaj? Praviš, da premalo; med tednom odbrzi, v nedeljo je z otroki. Res me zanima, koliko ur ti nameni med tednom, v soboto? Sploh gresta kdaj skupaj na dopust?
Praviš: "tako zelo ga ljubim". Si ga sploh utegnila dobro spoznati? Ali pa ravno to, da sta tako malo skupaj, podaljšujeje pri tebi v bistvu še vedno zaljubljenost, ki bi sicer že prerasla v ljubezen?
Prav uganka sta mi vidva?

draga Škorpijončica,

hvala za "kompliment" - saj sem res še mlad ;) Tile sončni dnevi, ki nakazujejo pomlad so tudi meni koristili, da sem se spet začel zavedati lepot življenja. Ja, res ni dobro gledati na preteklost, na način, kot to počnem jaz. In nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj na forumu pisal o sebi. In se učil o čustvovanju. Moški smo drugačni, vsaj večina. Drugače zaznavamo, dojemamo kot ženske. Pa saj to je tako ali tako že dokazano. Se pa trudim tudi jaz.
Veš Škorpijončica, prav občudujem tvoj odnos do tvojega leva. Kako zelo znaš ceniti, kar je dobrega in lepega pri njem, z njim. In ne uničevati tega, zaradi njegove slabe plati.
Upam, da ti bo to uspevalo dovolj dolgo, da se bosta s časom le našla na neki točki, kjer bosta oba zadovoljna.
Naj ti pomlad prinese veliko lepega.

No ja, sem mislila, da se ne bom več javila, pa vseeno...sem spet tukaj. Še ena levinja, ti si kriva, veš ;-)) si mi dala precej mislit. Po tvoji objavi sem začela seštevat ure, ko sva skupaj, skupne obede, sprehode, večere....in sem ugotovila, da nima smisla; pa saj niso važne ure. Nekomu je dovolj malo in nekomu je premalo veliko; vsekakor pa je pomembno kako se ob tem počutiš, kaj ne? Torej...vsekakor se jaz počutim, da mi je premalo. Seveda vztrajam in vem, da sem fazo zaljubljenost že prerasla. V tisti fazi mi je bilo še nekako dovolj, saj veš, ko nosiš dan in noč rožnata očala...sem jih snela, brez skrbi. Zato pa je premalo. Vztrajam ravno zaradi ljubezni, vendar ne bom vztrajala, če bom videla, da ne gre drugače, če bom dobila občutek, da nikoli ne bo drugače. Dala sem skozi že nekaj vez in se naučila, da celo v imenu ljubezni ni pametno vedno vztrajat. Ker takrat, ko je vsaj eden nesrečen, nima smisla. Torej...prepuščam se toku in vmes živim svoje življenje.

Tvoj lev, prav z veseljem bi te še kaj prebrala. A veš, da si mi s svojimi besedami res pomagal? Mi zaupaš, koliko si se ti posvečal svoji škorpijonki, da ji je bilo premalo? Je bilo tebi dovolj? Skozi tvoje oči nekako lažje gledam mojega levčka in najino situacijo... Pa upam, da te je pomlad že zagrabila in ti dala novega elana, da si kakšni ob dnevu žena podaril kakšno rožico in to ni bila tvoja mama ;-))

ŠKORPIJON (Od 24. oktobra do 22. novembra)
Ne smeš jim zaupat. Nikoli ne kupi rabljenega avta od škorpijona, nikoli ne kupi ničesar od škorpijona, če ti kaj podari, ima gotovo kaj za bregom. So brez vsake etike, zato veliko dosežejo. Večinoma so neplodni. Moški imajo spolne organe precej razvite, so pa večinoma impotentni. Ženske potrebujejo izrazito debele, dolge, zajetne batine, ko jih enkrat razpališ, se težko unesejo. Uporabljajo erotična pomagala, predvsem enormne vibratorje in dildote. Analno? Ni problema. Znana osebnost: Bill Gates in Pablo Picasso.

LEV (Od 23. julija do 23. avgusta)
Mislijo, da so rojeni vodje, v resnici pa vsi vedo, da so navadni nesposobni tepci. Vedno serjejo, tudi če nimajo argumentov in so stisnjeni v kot. Večinoma ne poznajo osnov higiene, veliko jih ima hepatitis. Kot tapravi levi radi poščijejo vsa drevesa naokoli, so tudi rojeni v tem znamenju nagnjeni k temu, da čečkajo po zidovih, vrezujejo imena v drevesa in smetijo po forumih. Vedno iščejo ostale leve, se zbirajo in ližejo med sabo, nikoli ne mislijo s svojo glavo so kritizerski in nekreativni. Znana osebnost: Slobodan Miloševič

Mislim, da se odlično ujemata! :-)

Draga Škorpijončica,

tudi jaz sem mislil, da se ne boš več javila. Pa sem vesel, ker si se :)
Uh, tale Matjazko pa nima glih dobrega mnenja o škorpijonih in levih ;)

Ja, pomlad že deluje dobro name. Ženske se že vrtijo okoli mene, samo izbrati moram eno, ki mi bo všeč. Hecam se. Res pa je, da sem prejšno zvezo "predelal" in zdaj se lahko neobremenjeno spustim v novo.
Takole, bila sva skupaj cca 2x med tednom zvečer kake 3 ure, pa ponavadi cel vikend, če jaz ali ona nisva imela kake "obveznosti" (rojstni dnevi otrok, sorodnikov, prijateljev ipd.) Tiste dni, ko se nisva videla pa sva se slišala, ponavadi zvečer, si povedala kaj je novega, kako sva preživela dan ipd. Med tednom sem prihajal k njej, ob vikendih sem jo peljal na kak izlet. Poleti pa sva šla na 14 dnevni dopust, pozimi za 7 dni smučat. Ampak, njej je bilo to premalo. Med tednom se je počutila osamljeno in vikend, ki sva ga ponavadi preživela skupaj, ji ni nadomsetil tega. Želela me je ob sebi vsak dan. V bistvu si je želela skupnega življenja, ki pa ga jaz nisem želel. Vsaj prvih nekaj let ne, dokler se res dobro ne spoznava. Govorila mi je, da si želi imeti dragega ob sebi vsak dan, vsako noč. Tako je bila navajena iz prejšnjih zvez.
Draga Škorpijončica, delo od poslovnega človeka, kot sem jaz, zahteva tistih 5 dni od ponedeljka do petka praktično celega človeka. Delamo od cca 9h in nekje do 19h in če z drago ne živiš na istem naslovu, pač ne gre drugače, kot tako, da so vikendi tisti, ki nam ostanejo za osebne potrebe in želje. Res je, da je skupno življenje "rešitev", vendar nisem človek, ki bi se upal tega po cca letu dni zveze. Le-to namreč potegne za sabo premnogo, da bi si v teh letih upal tvegati, brez da bi dodobra spoznal žensko, ki si jo želim ob sebi.
Sem ti kaj pomagal? Upam!
Lepo bodi in če se še kaj javiš ne bom nič jezen ;)

Matjazko,

hehe, si me pa nasmejal! Glede na tvoje ostale poste bi si drznila sklepat, da si oven?? ;-)) Opis boš že sam našel, saj veš, kje...

Tvoj lev, kaj naj rečem...če bi bila jaz tvoja škorpijončica, bi mi bilo preživljanje skupnega časa v obsegu, ki si ga opisal, vsekakor dovolj. Še en dokaz, kako različna merila in potrebe imamo. Jaz lahko po skoraj dveh letih samo sanjam o skupnih vikendih. Za razliko od vaju se midva sicer vidiva skoraj vsak dan, mogoče enkrat na 14 dni ne, ampak včasih je to res samo pol urice...pa bi takoj zamenjala s "tvojo". Veš, jaz se nikoli ne počutim osamljena. Toliko stvari je, ki jih počnem sama, zase, poleg obveznosti (služba, zaključek študija...), da niti ne pomislim na to. Moj dan se zaključuje okrog polnoči in dejansko je do takrat zapolnjen. Ampak manjka mi tisti posladek, pričakovanje skupaj preživetih dni, ki ti dajo energijo za naprej, ki te povežejo in zapolnijo dušo. Iluzija, kot vidim...Ne rabim, pravzaprav bolje - nočem skupnega življenja. Tu te čisto razumem. Mogoče nekoč, ko bodo otroci na svojem, ko se bo življenje umirilo in si bova verjetno oba zaželela živeti skupaj. Pa če bo to moj levček ali kdorkoli drugi; ne vem, bom videla, ko bo čas za to. In tudi nič hudega, če tega ne bo in bom starost preživljala sama. Je pa škoda zamujati stvari, ko ti je lepše v dvoje...to je tisto, česar si želim. Zdaj, ko se tukaj pogovarjam o teh stvareh in si jih končno upam analizirati, se počasi počutim...kaj pa vem, čakajoč na Godota? Nekaj se bo moralo spremeniti, ker se ne počutim srečno, kot bi lahko bila. Kaj bo to, bom še videla.

Pa veliko sreče pri "jagodnem izboru" kandidatk ti želim...;))

Ne, nisem sem oven, moje sončno znamenje je dvojček z ascendentom na tehtnici. Imam pa Pluton v 12. hiši, tako da se me pazite, ker ti so bili menda čarovniki oz. črni magi v prejšnjem življenju, vsaj tako trdi znani srbski astrolog Nikola Stojanović. Malo si bom osvežil spomin in se spomnil kakšnega uroka za vse tiste, ki ste vpletli astrologijo v rubriko Čustvena inteligenca! Urok bo prešel na tisto, ki bo napisala kak prispevek v tej temi ali odpirala nove. :-)

PS: Gre za izjemno močan ljubezenski urok, tako da boste kot lutke v mojih rokah, povsem odvisne od moje volje! :-)

Navedeno

matjazko
Ne, nisem sem oven, moje sončno znamenje je dvojček z ascendentom na tehtnici. Imam pa Pluton v 12. hiši, tako da se me pazite, ker ti so bili menda čarovniki oz. črni magi v prejšnjem življenju, vsaj tako trdi znani srbski astrolog Nikola Stojanović. Malo si bom osvežil spomin in se spomnil kakšnega uroka za vse tiste, ki ste vpletli astrologijo v rubriko Čustvena inteligenca! Urok bo prešel na tisto, ki bo napisala kak prispevek v tej temi ali odpirala nove. :-)

PS: Gre za izjemno močan ljubezenski urok, tako da boste kot lutke v mojih rokah, povsem odvisne od moje volje! :-)

Napiši kakšne so bikice?:)

Navedeno

Bibita_Melita

Navedeno

matjazko
Ne, nisem sem oven, moje sončno znamenje je dvojček z ascendentom na tehtnici. Imam pa Pluton v 12. hiši, tako da se me pazite, ker ti so bili menda čarovniki oz. črni magi v prejšnjem življenju, vsaj tako trdi znani srbski astrolog Nikola Stojanović. Malo si bom osvežil spomin in se spomnil kakšnega uroka za vse tiste, ki ste vpletli astrologijo v rubriko Čustvena inteligenca! Urok bo prešel na tisto, ki bo napisala kak prispevek v tej temi ali odpirala nove. :-)

PS: Gre za izjemno močan ljubezenski urok, tako da boste kot lutke v mojih rokah, povsem odvisne od moje volje! :-)

Napiši kakšne so bikice?:)

Aha, moja prva prostovoljna marioneta. Nocoj po polnoči te bo zbadalo v levem stegnu, ko bom izvajal inicializacijski vudu obred z voščeno lutko po tvoji podobi. Urok mi lahko spodleti samo v primeru, če nisem zadel tvojih proporcev: dolgonoga črnolaska, 90-60-90, z polnimi žnablji kot Severina in zelo velikimi pljuči. Če te bo zelo zbadalo v stegnih, te mora tvoj obvezno malo zmasirati, tudi če bo spal, ga kar rukni med rebra in mu razloži perečo situacijo, v kateri si se znašla.

Bikice imate rožičke, zato sama dobro veš, da rade nasajate (tudi obratno) , da zato rabite konkretne "španske bikoborce", ker le ti so vam kos, ker drugače vas sam hudič ne umiri. Sicer pa več piše tukaj:

BIK (Od 21. aprila do 21. maja)
Vztrajni, ne vdajo se zlahka, vendar predvsem zato, ker so nesposobni in jim nič ne uspe prvič. Izrazito butasti in brez smisla za humor. Zlahka jih zmanipuliraš, nagnjeni pa so k temu, da zatirajo šibkejše od sebe. Ženske rade dajo. Zaradi prirojene topoumnosti jih težko razpizdiš, ko pa ti uspe, je dobro, da hitro tečeš. Znana osebnost: Sadam Husein recimo.

Navedeno

matjazko


Aha, moja prva prostovoljna marioneta. Nocoj po polnoči te bo zbadalo v levem stegnu, ko bom izvajal inicializacijski vudu obred z voščeno lutko po tvoji podobi. Urok mi lahko spodleti samo v primeru, če nisem zadel tvojih proporcev: dolgonoga črnolaska, 90-60-90, z polnimi žnablji kot Severina in zelo velikimi pljuči. Če te bo zelo zbadalo v stegnih, te mora tvoj obvezno malo zmasirati, tudi če bo spal, ga kar rukni med rebra in mu razloži perečo situacijo, v kateri si se znašla.

Bikice imate rožičke, zato sama dobro veš, da rade nasajate (tudi obratno) , da zato rabite konkretne "španske bikoborce", ker le ti so vam kos, ker drugače vas sam hudič ne umiri. Sicer pa več piše tukaj:

BIK (Od 21. aprila do 21. maja)
Vztrajni, ne vdajo se zlahka, vendar predvsem zato, ker so nesposobni in jim nič ne uspe prvič. Izrazito butasti in brez smisla za humor. Zlahka jih zmanipuliraš, nagnjeni pa so k temu, da zatirajo šibkejše od sebe. Ženske rade dajo. Zaradi prirojene topoumnosti jih težko razpizdiš, ko pa ti uspe, je dobro, da hitro tečeš. Znana osebnost: Sadam Husein recimo.

Ponoči me nič ni zbadalo :) tako da masaža ni bila potrebna in tud razlagat ni bilo treba nič.

Očitno res zato, ker si popolnoma falil mojo podobo oz. kot praviš "proporce".:)

Hud opis, kakšne smo.:)

Kaj te napovedi oziroma opisi so tvoje avtorsko delo, ali to od kod prepišeš?:)

http://poljub.uni.cc/Sex_Astro/

Draga Škorpijončica,

za "jagodni izbor" še ni prijavljenih dovolj kandidatk, tako da, če ;)))

Čakajoč Godota? To ni slišati dobro. Imam kolega zdravnika-kirurga v ukc, ki tudi preživi skoraj ves svoj čas v bolnici. Resda prinese domov vsak mesec zajeten kup denarja, ampak tudi njegova žena že nekaj časa toži, da ji to ne pomeni nič, če pride domov "le spat". Pa mu ni potrebno toliko delati, ampak to je njegova prioriteta, bolje rečeno - ljubezen.
Kaj dela tvoj levček, da ima zate tako malo časa?
Kakorkoli že, tako kot si rekla: imamo različna merila in potrebe. Najti partnerja, ki nas bo zadovoljil, pa je v naših letih kar težko.
Ampak, ker upanje umre zadnje, bom raje ostal pri optimistih - morda mi že ta pomlad prinese "mojo jagodko"?

Lepo bodi.

Tvoj lev,

prav razveselim se, ko se oglasiš s kakšnim stavkom in mi daš še malo mislit...hja, delo, denar...vse lepo in prav. Fajn je, če ga imaš (denar namreč), ni pa nujno, da ti prinese srečo. Tale tvoj kolega zdravnik je lahko srečen, ker ima delo, ki ga očitno osrečuje. Verjetno bolj, kot ga osrečuje žena, saj bi drugače tehtnico prekucnil vsaj malo na drugo stran. Vsekakor je zavidanja vredno, če se najdeš v delu, ki ga opravljaš, zraven pa še dobro služiš. Problem je, če tega denarja nimaš časa zapravit; no ja, potem je tu žena, da pomaga :-)) Kako ga pa ti zapravljaš? Imaš čas za to?? Ker nihče še ničesar in nikoli ni odnesel s sabo s tega sveta.
Moj lev...dela malo morje stvari. Raje ne bom tukaj o tem, kaj dela, podrobno. Ne samo službo, še dodatno delo, pa študij, pa vse mogoče in nemogoče. Začela sem se spraševat, če ne gre tu še nekoliko za dokazovanje sebi in drugim: jaz vse zmorem, jaz vse znam, jaz sem uspešen. Samo še to moram, samo še tokrat, potem bo drugače. In to resno misli, samo stvari gredo po (skoraj) isti poti naprej; ni prav veliko ovinkov v stran. Kot bi se bal, da bo svet propadel, če bo on nekje popustil. Jaz pa nimam namena pritiskati nanj; vsak se spremeni samo toliko, kot sam hoče in zmore. Na meni je, da spreminjam sebe na bolje in ne njega. Nevarnost pa je, da ko se spremeniš sam, se oddaljiš od partnerja, če ne drži tvojega tempa (ali obratno seveda).

Eh, partnerstvo, odnosi...a se sploh kdaj nehamo učit? Danes je res umetnost najti "pravega" partnerja, pa še potem ni zraven nobene doživljenjske garancije...je pa včasih težko ločiti med pozitivnim optimizmom in rožnatimi očali.

Draga Škorpijončica,

tudi meni je lepo je, če koga razveselim, še posebaj če je to oseba nežnejšega spola :))

Ja, denarja ni težko zapraviti, še posebaj, če si radodaren in imaš otroke, ki jim ga je vedno premalo. Zelo dobro se zavedam tega, kar si napisala, zato se ne trudim delati prevelikega kupčka, ki bi si ga mogli deliti za mano ;)) Privoščim si veliko dobrega, dajem otrokom, varčujem za starost ipd.
Ja, partnerstvo - v teoriji je zelo lahko, v praksi pa nas večina pade. Kljub želji, kljub razumu, delamo večkrat ravno tisto, kar ni v redu.
Ko bi si lahko za vedno nadel rožnata očala in se navdal z optimizmom bi bilo življenje prav lepo.
Pa kaj, ko imajo ta očala rok trajanja samo največ par let. Še dobro, da optimizem lahko ohranjamo dlje. Za slednje se trudim tudi jaz zadnje čase.
Škorpijončiča, vzemi si tisto dobro, kar ti je danes dano in bodi pripravljena vzeti tisto boljše, kar si v resnici želiš - in ni vrag, da ne pride nekega dne ;)))

Lepo bodi.

Tvoj lev,

a veš, kaj sem počela včeraj? Izkoristila sem dan; bila sem v naravi cel dopoldan, popoldan sem s hčerko prečesavala trgovine in kupovala cunjice, zvečer sem šla v kino. Vmes sem občasno še vedno pomislila, kako bi bilo, če bi imel zame raje čas moj lev. Torej razumeš, zakaj sem že napisala, da bi bilo meni dovolj toliko pozornosti, kot si jo tvoji škorpijonki nudil ti? Zvečer, v poznih urah sem razmišljala, da pravzaprav živim lepo življenje, da pa sem v bistvu, kljub temu, da sem v "vezi", sama. Ne osamljena, ampak sama. Tu ni dvojine, kot bi lahko bila. Tako kot Godot nikoli ni prišel, se mi zdi, da tudi v moji vezi nikoli ne bo drugače. Pravzaprav ne vem, če se mi sploh da še čakat, celo pogovori o tem se mi zdijo že malo zlajnani...Bom raje živela naprej. Se čim manj obremenjevanja. Kot si rekel: jemljem tisto dobro, kar mi je danes dano in z rožnatimi očali na nosu čakam na tisti boljše, kar si v resnici želim ;)).

Pomlad zunaj me vabi. Danes mogoče na grad, pa na bolšji sejem...spoznavat nove ljudi, se srečevat s tistimi, ki mi nekaj pomenijo in sem v zadnjih letim stike z njimi malo zanemarila...In ne čakat na klic in "podarjene hitre urice". Trudim se vklopit razum in se postavit nazaj na noge. Ne mislim več čakat, niti obžalovat, niti popuščat...tako pač je.

Samo kaj, ko se še vedno sprašujem, če imam prav in še vedno želim tisto...saj veš, sorodno dušo.

Prosim, ne mi zamerit, tudi vsem, ki slučajno zajadrajo sem se opravičujem, ko pišem tele vrstice. Pomaga mi, ko nekomu, pa čeprav ga ne poznam kot živega človeka (@tvoj lev), malo izpovem svoje misli, dileme, izlijem malo čustev. Pravzaprav mi pomaga, ko nekaj zapišem, da razjasnim zmedo v moji glavi in še bolj mi pomaga, ko preberem povratne besede...

Draga Škorpijončica,

čeprav te "ne poznam", si mi nekako prirasla k srcu. Ustvaril sem si še en svet, v katerem nisem sam, v katerem imam prijateljico, ki ji lahko zaupam vse. Prijateljico, ki mi daje upanje, da so še nekje ženske, ki si želijo isto, kot jaz - biti resnično ljubljene, in ne pričakovati "preveč". Res imam delo, ki me precej okupira, imam pa tudi čas in denar, ki je samo zame in ki ga želim deliti z "njo".
Meniš, da bi tebi bilo dovolj toliko časa, kot sem ga namenil njej. Lepo je to slišati, saj sem po dveh propadlih zvezah resnično začel dvomiti vase. Pa sem zgleda imel le smolo.
Draga Škorpijončica, ne čakaj Godota, ker nismo večni.
Ko/če te mine čakanje, ko čakanje "ubije" ljubezen in upanje, vedi, da nas je kar nekaj, ki čakajo prav nate.
Želim ti pomlad ali pa poletje, če to ne, pa jesen ali zimo, polno ljubezni.
Pa sebi tudi ;))
Lepo bodi.

...že enkrat skupi dala, no, namesto da jamrata čez partnerje.

Navedeno

kaj če bi se vidva...
...že enkrat skupi dala, no, namesto da jamrata čez partnerje.

to si tudi jaz mislim. :))) Tole jamranje...... pa tako si ustrezata res škoda, da se ne bi spoznala v živo.

Lp

Tvoj lev,

hja, a vidiš, malo sva že odvečna s svojim "jamranjem" na tem forumu ;)). Lepo je komu kaj povedat, lepo je komu pomagat...moj mail sem že napisala, torej...

Pa lepo pomlad in čim lepše poletje, polno ljubezni vsem tukaj prisotnim!

Moj vtis je pa ravno obraten - ta dva si v reali ne bi ustrezala. Vidi se, kako se "delata lepe" v teh postih, kolk cukra posipata po svojih besedah, kako zavestno obračata stavke - oba pač fantazirata, da je "to to". Mislim pa, da bi bilo v končni fazi spet vse isto. Naj se raje tolažta samo tlele na forumu. (Čist tko, moj pristranski vtis pač.)

Navedeno

Napačno!
Moj vtis je pa ravno obraten - ta dva si v reali ne bi ustrezala. Vidi se, kako se "delata lepe" v teh postih, kolk cukra posipata po svojih besedah, kako zavestno obračata stavke - oba pač fantazirata, da je "to to". Mislim pa, da bi bilo v končni fazi spet vse isto. Naj se raje tolažta samo tlele na forumu. (Čist tko, moj pristranski vtis pač.)

Ironija pa ni tvoja jaka strana kajne

Navedeno

Napačno!
Moj vtis je pa ravno obraten - ta dva si v reali ne bi ustrezala. Vidi se, kako se "delata lepe" v teh postih, kolk cukra posipata po svojih besedah, kako zavestno obračata stavke - oba pač fantazirata, da je "to to". Mislim pa, da bi bilo v končni fazi spet vse isto. Naj se raje tolažta samo tlele na forumu. (Čist tko, moj pristranski vtis pač.)

Se strinjam. Iluzija na iluzijo.Teatralni, najpametnejši, žrtve, specialisti za sodit o drugih,super za skupaj,pričakujejo veliko in ko dobijo, drugi dan pozabijo, rabijo kanto za smeti, kamor jamrajo, super za skupaj, da je svet malo razbremenjen.

Draga Škorpijončica,

sem sicer malo razmislil, pa ugotovil kaj hitro, da me nekaj negativnih mnenj že ne bo odvrnilo od tega "zatočišča" tukaj. Kaj vse pisarijo tukaj, se kregajo, zmerjajo, pa bi jaz zaradi nič grdega odšel s foruma. Ne, saj sem vendar lev! ;))

Ja, dnevi res hitro minevajo. Tako kot v naravi, tudi v službi vse "cveti" . Dela je ogromno. Ker sem pač sam, si ga naložim še več, da razbremenim kolege, ki imajo kam odbrzeti. Pa ti? Je pomladno sončece kaj razjasnilo tudi tvoje "nebo"?

Če želiš, bom vesel, če se kaj oglasiš.

Pa lepo bodi.

Tvoj lev,

hehe, pa sem tudi jaz popustila ;))... Tudi škorpijoni se ne damo kar tako! No ja, praviš, da delaš, verjetno so te tvoji sodelavci zaradi tega veseli, jaz pa sem hotela za praznike kam na lepše mrknit, pa so mi načrti nekako v vodo padli... Ampak, čas se da izkoristit na različne načine.

Malo me pomlad daje...vleče me kam na lepše, predvsem pa bi rada spremenila okolje in ljudi. Saj veš, včasih si človek zaželi nek pobeg. In ker mi trenutno ne gre, malo bežim sama vase. Pač obdobje, ko več razmišljam, razčiščujem, planiram...cel kup je tega. Vsaka stvar pride ob svojem času in tudi tale čas mi je bil namenjen. Upam, da prinese kaj pozitivnega.

Aja, mogoče pride čas, ko se boš kaj na moj mejl javil...;-))

Škorpijončica,

si se oglasila ;). Jaz pa sem se potepal za prvomajske praznike. Sem si privoščil enotedenski oddih v toplih krajih. Zdaj pa spet s polno paro delam.
Vidim, da so ti plani za praznike v vodo padli :( Kdo je tisti poredni "škrat", ki je kriv za to ;)
Upam, da ti je ta čas vseeno prinesel kaj pozitivnega.
Ja, morda res pride čas, ko se ti javim na mejl. Ampak trenuno še ne vem, če bi bilo to v redu.
Kot praviš - vse ob svojem času.
Lepo bodi.

Ker sem tudi sama škorpijonka in z nekaj staža bi rada malo pokomentirala, ko sem se že
"ujela" v tole debato.

Jaz sem taka, da potrebujem moškega ob sebi. Rada pa sem tudi kdaj sama.
In zame idealna kombinacija je, ker uživam tudi v svoji dejavnosti, ki jo opravljam, da so večeri
večina dni ob partnerju, ravno tako vikendi, če je mogoče.
Ker po celodnevnem delu je zvečer tako prijetno si narediti lep večer, pripraviti okusno
večerjo, popiti kozarec vina in pogovor kar steče.
Včasih pa je fino biti tudi kar vsak zase, če tako čutiš.

Kar se vaju dveh tiče, ki si dopisujeta med seboj bi lahko rekla, da bi vidva celo mogoče
bila za skupaj, če bi se prej temeljito in iskreno pogovorila (itak si morata tudi fizično
bit oh in ah, če ne ni nič) kaj si vsak želi. In nobeden ne bi smel na račun tega, da bi pa ja
bila partnerja popustit oz. zatreti svoje potrebe. Tukaj mi je bolj na sumu škorpijonka, ker
se mi dozdeva po njenem pisanju, da ni ravno tako lahko sama kot opisuje, ampak si kar
precej želi moškega ob sebi, da je mogoče malo posesivna, kar škorpijonke znamo biti.
Ko bi bil cel vikend z njo, bi hotela še več in več. No, to bi bilo za predebatirat.

Vsekakor menim, da moški, če je že cel dan zaposlen, da večere preživlja kvalitetno
z partnerico. Da si oba naredita tako, da uživata in se o svojih potrebah pogovorita in
enkrat popusti en, drugič drug in na koncu je potem čist fajn rezultat, da sta oba
zadovoljna. Eden drugega je treba poslušat in razumet kaj partner od njega pričakuje in
potrudit se, da vsak dela na tem, da se čuti, da se oba trudita eden za drugega. To
je po moje ves point uspešnega partnerstva, vse ostalo je sobivanje, brez da bi se
partnerja sploh poznala med seboj, ker se nista dala eden drugemu, če lahko tako rečem.

Za levčka bi pa rekla, da najbrž je premalo razmišljal o čustvih in ženinih potrebah oz.
pozneje z novo partnerko se je ponovilo isto. Imam pa občutek, da ko bi našel res pravo
žensko zase, da bi bil drugačen, v vsakem pogledu. Da je mogoče vseeno imel smolo, ker
ni dobil še ta prave ženske zanj, zato je toliko v delu itd. itd.

No, sem se pa razpisala, brez glave in repa po moje, pa ne grem še enkrat brat, se mi ne da.
Danes imam počivalni dan in prav fajn mi je.

Aja, drugače sem pa jaz v partnerstvu, kjer prav uživam. Upam, da bo trajalo, trajalo....

@jaz tud š...

super, da imaš izpolnjujočo vezo. Sem se odločila, da se oglasim, ker sem sama naredila konec. Ker sem spoznala, da stvari pač ne peljejo več nikamor. Ne, nisem posesivna in obožujem svojo svobodo in svoj prosti čas. Zato ga puščam tudi drugim. Aaaaampak...če druga polovica ne najde niti toliko časa, da bi čez vikend bila skupaj vsaj dve ali tri ure, potem sem raje sama. Niti ne sama, temveč s tistimi ljudmi, ki so mi všeč in mi naredijo dan lepši. Saj se jih najde...pač nismo ljubimci in zakaj bi ga, ljubimca, pravzaprav morala imet? Obračam nov list. Ne grem se več nekega čakanja, kdaj bo vse narejeno, kdaj bodo vsi dobili tisto, kar pričakujejo, potem pa pridem jaz na vrsto. Dovolj se cenim, da se tega res ne grem več. Vleklo se je skoraj dve leti, preden sem dojela, da je v meni vse tisto lepo nekako umrlo. Žalosti ni več...prej neko olajšanje. Zjutraj se zbudim mirna, ni mi treba razmišljat, kako bom sebe prilagodila tistim redkim uricam, ko bo ON imel čas zame. Vem, da ni bil zadnji in vem, kakšen bo vsaj v enem pogledu naslednji: zaslužil si bo moje spoštovanje in jaz njegovo...

Ampak veste, življenje je lepo...

Škorpijončica,

imam kar malce slabo vest, da že toliko časa nisem pokukal sem gor. Ampak, po petih mesecih razhoda z bivšo, se mi je življenje spet nekako uredilo. Priznam pa, da sem iz firbca, predvsem pa zaradi tebe, spet tu, čeprav sem vedel, da si ne smem delati utvar, ker si v zvezi. Še posebaj ne zato, ker si po eni vajinih sprav napisala, kako zelo ga ljubiš.
No, zdaj pa berem, da sta se razšla, da si končala vajino zvezo. Da nisi več žalostna, da čutiš olajšanje.
Priznati moram, da si hitro predelala razvezo. Si jo res, ali pa bo šele prišlo za tabo?
Draga Škorpijončica, življenje je res lepo.
V dvoje je lahko še lepše.

Namesto da tu tuliš v luno, ji pošlji na njeno ime mail. Mogoče si pa preveč površen, da bi to sploh sam opazil.

Tvoj lev,
sem že mislila, da si se poslovil...lepo, res, da si življenje spet postavil v prave tirnice. Kaj naj rečem...pri meni je verjetno drugače, kot je bilo pri tebi. Jaz sem tista, ki je spoznala, da ne bo nikoli drugače oziroma bolje. Veš, za to sem porabila nekaj zadnjih mesecev in čeprav sem zelo čustven človek, sem v nujnih trenutkih sposobna racionalno razmisliti in potegniti črto. Ko ugotoviš, da ti ostajajo samo minusi in se ob njih plusi veze topijo in ko spoznaš, da ni več sreče in izpolnjenosti, temveč ju nadomešča malodušje in zagrenjenost, je odločitev na dlani. Pustimo mite o romantični nesrečni in neizpolnjeni ljubezni v Romantiki; nismo več najstniki; danes in zame je ljubezen tisto stanje dveh, ki ju izpolnjuje in osrečuje. Nisem mazohist, da bi vztrajala v lastni žalosti niti sadist, da bi to počela njemu. In ko enkrat spoznaš, da boš sam živel lepše in bolj srečno, takrat je odločitev lažja. Priznam, ni lahko...ko sem slišala na radiu najino pesem, sem se zjokala. Pa ne zato, ker bi si ga neizmerno želela, temveč preprosto zato, ker si sreče v dvoje želim. Nekoč, s pravo osebo in se sprašujem, ali mi je namenjeno. Moje življenje je polno, imam nešteto načrtov in stvari, ki jih bom končno lahko dokončala in zaključila. Ampak saj sam veš, nismo osamelci, vsi si želimo ljubiti in biti ljubljeni.
Prve dni sem bila nekako jezna; ne nanj, temveč nase, ker sem si pustila tako dolgo upati in se truditi...kot bi končno uspela preskočiti zid, pred katerim sem že dolgo stala. Pred sabo vidim lepše dni, ker se bom potrudila zanje.
Grem si skuhat dober čaj in na kavč, kjer me čaka moj Eros z njegovo psi - o knjigi je govora, da ne bo pomote ;-)) mogoče pa le zvem kaj novega in se še nekaj iz knjig naučim, ne le iz lastnih izkušenj...Tebi pa želim, saj veš, vse lepo...

draga Škorpijončica,

sem razmišljal, naj se ti še javim ali ne. Naj se ti javim tukaj, ali na mejl. Pa se mi je zdel mejl neprimeren glede na to, kaj sem ti želel povedati.
Mi gre kar malce težko z jezika, pa bom vseeno iskren, saj si si to zaslužila, ko si mi v težkih dneh stala ob strani. Kaj naj rečem - življenje včasih res ubira čudne poti. Nekaj dni po tistem,ko sem se nazadnje oglasil tu na forumu, sem srečal sosedo iz otroštva. Nikoli si nisva bila posebaj blizu, ampak tisti petek, ko sva se srečala, je bil zgleda namenjen temu, kar se nama je zgodilo. Šla sva na pijačko, in ker je bilo konec tedna, se nama ni nikamor mudilo. Predvsem ne zato, ker naju doma nihče ni čakal. Veliko sva se pogovarjala, tudi spila kar nekaj pivic in ko so zapirali lokal, sem jo povabil k sebi. Oba razočarana, željna ljubezni, sva si padla v objem. In ni ostalo le pri petkovem večeru.
Rad bi ti povedal, da sem res sanjal o tebi, naju, vendar je bil to imaginaren svet, kamor sem se zatekal, ko sem bil osamljen, saj si bila ti takrat v vezi.
Vesel sem, da sem te "spoznal" in želim ti, da kmalu tudi ti srečaš nekoga, ki te bo osrečil.
Jaz sem nocoj sam, ke je moja nova izvoljenka na obletnici mature. In ta čas sem namenil tebi, ki si mi pomagala, ko mi je bilo težko.
Hvala ti še enkrat in srečno, draga Škorpijončica.

Kako gre pri descih to hitro!!! Pijačka, pa že vodoravno!!!

Človek, žejen "ljubezni", očitno rad toči krokodilje solze.

Navedeno

Uaaaaa!!
Kako gre pri descih to hitro!!! Pijačka, pa že vodoravno!!!

Človek, žejen "ljubezni", očitno rad toči krokodilje solze.

Kot že ugotovljeno, nič ne ukrene, samo čaka, da se kdo ob njega obregne, drugače je pa le I love me. Je pa našel perlo, ki je z njim spila par pirov...

Meni tale lev bolj na enega poročenega spominja, ki je dal rep med noge, ko so stvari postale prenevarne zanj.

Tvoj lev,

torej si zaljubljen? Srečen? Lepo, privoščim ti ;-)) Ali pa se samo iščeš? Kakorkoli, dokler je tebi (vama) fajn, je vse Ok, ne glede na to, kaj pravijo drugi. Vsekakor me veseli, da si se še javil, pa čeprav tukaj; sama imam raje mail, ker je bolj pristen, več si lahko poveš in seveda raznorazni sumničavi komentarji (Ok, dobronamerni in vsekakor velikokrat prav pridejo) odpadejo. Vedno sem bila bolj tip pogovorov "na štiri oči" ali na dva monitorja kot pa kaj drugega...
Jaz sem...prazna. Nekako se ne znajdem v tem, v kar sem zaplavala. Res, določene stvari so prišle za mano. Žalost je mimo, nobenih obtoževanj ni, ampak v duši sem tako zelo prazna...počnem vse mogoče, da bi zapolnila to praznino, pa mi nekako ne gre. Na zunaj tega ne kažem; dogaja se mi, da sem v družbi ljudi, se pogovarjam, pa sem dejansko tako odmaknjena, kot bi sedela na hribu in jih gledala z določene distance. Kako povedati...sem tam, a ne s svojim bistvom. Prav jaz sem čisto drugje, gledam film, ki se vrti pred mojimi očmi, sem opazovalec in ne akter. In najbolj me čudi, ko drugi sploh ne vedo, kaj se dogaja...Včasih se vprašam, če je to sploh normalno? Bo kdaj (spet) drugače? V bistvu me bolj izpolnjuje samota kot vse milijarde ljudi, ki hodijo vsakodnevno mimo mene. Ko sem sama v naravi, ko grem na Grad in gledam strehe pod sabo, vsaj čutim mir v sebi...V službi je trenutno čas kislih kumaric, kar mi ni ravno na kožo pisano; preveč imam časa za razmišljanje.
Pred kratkim sem srečala bivšega; ne mojega levčka, temveč zgodbo izpred let...recimo mu Neo. In po vseh teh letih, po eni sami coca coli, mi še vedno ponuja sebe, celo poroko... Ko sem ga gledala ob sebi, sem razmišljala, kako prav je imel mislim da dr. Gray, ko je rekel, da moški pridejo do ljubezni preko seksa, ženske pa do seksa preko ljubezni. Če ni ljubezni, zame pač ni ničesar. Nočem se tolažit v objemu drugega, ki bi ga lahko imela in ga vsekakor prej ali slej prizadela. Tu smo, oprosti, večinoma ženske drugačne od moških; ali pa sem samo jaz drugačna, kdo bi vedel...
Tvoj lev, veš, o čem govorim? Si se ti v mesecih po razhodu ukvarjal s čim podobnim? Kako naprej, kaj naj, kdaj mine? Kakšen nasvet zame, če si pripravljen in te tvoja nova ljubezen ne zaposluje preveč? Ali pa kdo drugi, ki je dal že kaj podobnega skozi...
Pa veliko prave ljubezni in izpolnjujoče bližine ti želim, tvoj lev...

Draga Škorpijončica,

verjemi, da vem, kako je po razhodu, le da z vidika moškega. Tudi pri moških ni bistvo seks, le hitreje se nam vse dogaja, zato si tudi telesne ljubezni želimo hitreje. Kako globoko smo prizadeti in kako razhod vpliva na nas, pa ni toliko odvisno od spola ampak od tega, kako čustvena je oseba. Meni je bila osamljenost, kot nočna mora. Nisem bil vajen biti sam, kot verjetno tudi ti ne. Je kot abstinenčna kriza. Mene je reševala služba, ker je bilo in je vedno ogromno dela in takrat preperosto ni časa za kakršnokoli razmišjlanje. Potem kriza mine, nastopi neke vrste resignacija in potem čakaš in upaš na to, da bi ti bilo spet dano ljubiti in biti ljubljen. In ker so poleg čustvenih tudi telesne potrebe, se ti lahko tako nahitro zgodi to, kar se je meni. Ne morem reči, da gre pri meni za ljubezen, bolj za ljubimstvo in zapolnjevanje praznine. Kar pa tudi ni tako slabo, mogoče še lažje po dveh razočaranjih.
Draga Škorpijončica, priznati moram, da me je v bistvu strah resne zveze, ker se bojim, da spet ne bi uspela. Trenutno mi je to, kar imam, kar v redu. In tudi ona pravi, da ji je lepo, da se "druživa", da pa ni pripravljena na karkoli resnega. In tudi na dopust odhaja s kolegicami. Meni pa tudi ni prav zelo hudo zaradi tega.
Upam, da ti je že lažje, in da boš čez poletje vsaj malo uživala. Verjamem pa, da ni lahko preživeti dopusta "sam", sploh če je to zate prvič. Smo namreč tudi sužnji navad.
Lepo se imej, pa javi se še kaj.

sicer mal izven konteksta a vseeno....kombinacija leva in kozoroginje?

Škorpijončica in Tvoj lev,

vidim, da sta zaključila vajino zgodbo tu gor. Sem malce firbčna, pa me zanima, če jo nadaljujeta kje drugje?
Moram priznati, da sem vaju prav rada brala.
No, če še kdo od vaju pokuka tu gor, naj se le oglasi ;-) Naj vajina zgodbica dobi še epilog...

Tale polna luna danes je pa res zgleda ena najhujšh letos. Tudi name ima prav pseben vpliv...

luškana sta bila,res je..

Torej...pa sem tukaj :))

saj sem že nekajkrat hotela kaj napisati, pa sem si vsakič premislila. Zdaj, ko vidim, da vas nekatere vseeno zanima tale zgodba, pa se z veseljem oglašam... Ne, Tvoj lev očitno ni bil pripravljen na kakšen bolj osebni kontakt. Saj sem pustila svoj mail, tudi zs bi mi lahko poslal, pa se ni oglasil. Nekako to razumem; včasih se lažje izpovemo čistim neznancem in tudi meni se je v preteklosti že zgodilo, da mi je srečanje z osebo, ki sem se ji po e-pošti popolnoma zaupala, pomenilo tako grobo razgaljenje,kot bi sredi gruče ljudi stala popolnoma gola in nezaščitena. Mogoče je z levčkom isto...še bereš? Bi kaj pripomnil? Meni bi bilo lepo...Kakorkoli, sama sem si želela bolj osebnega stika; spoznati osebo, ki me je bila v težkih časih sposobna razumeti in mi iz svojega gledišča svetovati. Zelo veliko mi je pomenilo in tega ne bom pozabila.
Moje življenje v tem poletju je precej drugačno od prejšnjih mesecev. Meni samota, ki nikakor ni osamljenost, pravzaprav trenutno paše. Obožujem tople sončne dni in takoj pristanem, da poletje nikoli ne mine; sprehodi ob vodi, pa naj bo sladka ali slana, mirna ali tekoča, ob opazovanju narave...ja, tu se kaže moja prava, škorpijonsko "vodna" narava. Zraven sem se spustila v prenovo stanovanja, marsikaj naredila, kupila, splanirala...V sebi sem mirna, včasih razmišljam o stvareh, ki sem jih naredila, ki bi jih lahko naredila, pa jih nisem, in o tistih, ki sem jih, pa bi jih lahko že prej. Za nič mi ni žal in ne rinem z glavo skozi zid. Spoznala sem, da vsaka stvar pride ob svojem času. Moja sreča ni več odvisna od ljudi okoli mene, mi jo pa lahko pomagajo živeti; tudi jaz njim...
Tvoj lev, če tole bereš...upam, da si s svojo drugo (ne bom rekla "boljšo", ker vaju ne poznam, hehe) polovico našel delček sreče. Pa bi bilo vseeno lepo zvedeti: se je vmes že prikradel kakšen kanček ljubezni ali vsaj zaljubljenosti? Vsekakor ti želim vroče in s srečo napolnjeno preostalo poletje...

Draga Škorpijončica,

ko bi videla, kako se mi je narisal nasmeh na obraz, ko sem spet videl tvoje ime na koncu te teme :))) Sem mislil, da si za vedno odšla od tu.
Ja, res je tako, kot praviš. Osebni kontakti mi v takih temah res nekako ne grejo. Strah, bojazen pred razgaljenjem je zavora, ki mi ne pusti, da bi te spustil bližje, preblizu...
Moški ego je glavni razlog za to. Nekako se ne počutim več tako možatega po tistem pisanju tukaj, ko sem bil na tleh, na dnu, ranljiv...
Svoje ranljivoti nikoli nisem kazal v živo pred nikomur. To sem si dovolil le tukaj, kjer me nihče ne pozna.
Ti si postala moja iluzija, moj ideal, nekako sem te imel za svojo, ko sem bil sam, osamljen... Postala si moja zaupnica, v napol resničnem in napol izmišljenem svetu.
Ne vem, če razumeš?
V bistvu si želim, da bi ta iluzija postala resničnost, pa se bojim, ker vem, da v resničnem življenju ponavadi ni tako.
Joj, kako sem zafilozofiral ;)
Jaz in moja spremljevalka drug drugega nekako "izkoriščava" za zapolnjevanje praznine.
Ne gre niti za zaljubljenost, še manj za ljubezen. Živiva vsak svoje življenje, le tisto, česar si ne moreš dati sam sebi, dajeva drug drugemu - druženje, klepet, seks...brez kakršnihkoli obveznosti...
Ni to osrečujoč odnos ...je pa zadovoljujoč na kratek rok. Vem, da ne bo trajalo, mi je pa vseeno dobro, ker imam vsaj nekaj.
Veš, ne pravijo zastonj, da so ženske lažje brez moškegam kot moški brez ženske. Res smo nekako preveč odvisni od ženskega sveta, kdo ve zakaj? Geni, vzgoja...?
Občudujem tvoj pozitivizem in tvoj nadvse razumski odziv v takih situacijah . Sploh kdaj zares padeš? Zdiš se mi zelo neranljiva, sposobna hitre regeneracije.
Tak bi si želel biti sam, pa mi to ne gre niti približno tako dobro od rok, kot tebi. Moja sedanja zveza je tudi dokaz za to.
Draga Škorpijončica, res ti želim, da najdeš pravo ljubezen. Moškega, ki te bo vreden. Čeprav se bojim, da je takih, ki bi ti lahko parirali, bolj malo ;) Saj nisi huda, ker tako mislim?
Kakorkoli oz. karkoli že se zgodi, imej se lepo... Če pa boš želela kaj dodati mojemu mnenju, bom nadvse vesel :)
Tvoj lev

iii vrnila sta se! super.luštna sta. ostanita tukaj med nami.tako prisrčna sta da vaju je krasno brati..

Imata pa res preveč časa. Nehajta živet odnose virtualno, začnita jih realno.

Bivša od mojga je škorpijonka, komaj sem se je rešla,, ste pa vztrajne ane.

Navedeno

Hendo
Imata pa res preveč časa. Nehajta živet odnose virtualno, začnita jih realno.

.Kaj pa če jih realno ne moreta? Morda mata samo tole virtualo na razpolago?

Navedeno

Gia1
iii vrnila sta se! super.luštna sta. ostanita tukaj med nami.tako prisrčna sta da vaju je krasno brati..

luštna prisrčna - japaja pa kaj še. Patetična, oba, do skrajnosti. Un lev "ranljivosti nikomur ne kaže v živo", a je lahko še kaj bolj patetičnega od te mačo poze no. Ona "na zunaj ne kaže", ampak v "duši tako prazna", ma pa to je kot direkt iz najboljše žajfnce.

Saj je pa zabavno ja, nikamor vaju ne podim, pa saj tudi nimam pravice :DDDD samo svoje mnenje povem :DDD

Če bi ljudje vedeli, kaj so resnične težave v življenju, takihle razvlečenih egotrip razglabljanj in smiljenj samemu sebi ne bi poznali.

Midva sva se razšla...

baje da tole pomga:

URESNIČITEV ŽELJA
Spodnja molitev preverjeno deluje, kadar imate željo, za katero si vroče želite, da bi se uresničila. Našli smo jo v knjigi "Vodnik po desetem spoznanju in ohranjanju vizije" avtorjev Jamesa Redfielda in Carol Adrienne.
Na osnovi izkušenj priporočamo, da se dela z molitvijo lotevate takrat, ko ste sami in sproščeni. Primeren trenutek je denimo zvečer pred spanjem. Sprostite se, se skoncentrirajte na svojo željo in medtem, ko pozornost usmerjate na željeno preberite molitev. Molitev morate ponoviti 3 dni zapored. Po treh dneh se vam bo želja uresničila, pa čeprav se vam zdi še tako nemogoče. Takoj ko je želja uslišana, morate objaviti molitev in navodila, ne da bi omenjali željo. Dodati morate le začetnice imena in priimka.


MOLITEV S PROŠNJO SVETEMU DUHU
Sveti duh, ki rešiš vse težave in osvetljuješ vse poti, tako da lahko dosežem cilj. Ti, ki mi daješ Božji dar odpuščanja in pozabe vsega zla, ki mi je bilo storjeno in si z mano v vseh življenskih trenutkih. V tej kratki molitvi se ti zahvaljujem za vse in potrjujem, da tudi v prividu snovnega sveta nočem biti nikoli ločen od tebe. Želim biti s teboj v večni slavi. Hvala za milost, ki jo izkazuješ meni in mojim.

TP

Ja, eni bodo sladkorno fasali, drugim je prisrčno. Nikoli in nikjer ne moreš vsem ustreči oz. jih zadovoljiti. Žal. V poslovnem svetu sem vajen takih opazk, zato me ne ganejo prav dosti.
In tukaj sem bil zaradi sebe, ne zaradi drugih ;)
In sem, kakršen sem! Se trudim biti "boljši", pa ne gre čez noč.
Škorpijončica se tudi ne javi več, zato bom v zadovoljstvo nekaterih tudi jaz zapustil to temo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali, za pomoč. Zaradi vas mi je bilo lažje.
Obračam nov list.
In upam, da bo lepo popisan.

Tvoj lev,

pravzaprav sem pričakovala, da se bodo že prej našli taki komentarji; je kar dolgo trajalo...nikoli ne moreš biti vsem povšeči in tudi jaz imam glede tega trdo kožo. Saj zato sem pa želela kakšen kontakt še kje drugje...

Torej, Tvoj lev, upam, da boš vseeno prebral: Napiši si en lep roman, pa kar naj bo malo pocukran; tudi to kdaj paše... Res si mi pomagal, ne bom pozabila.

Vsi ostali, ki ste pristavili svoj lonček: hvala za vse nasvete in dobre namene. Z veseljem vas bom še brala; mogoče še kdaj kaj potožim...;))

sem zalutala na forum, našla zanimiv naslov in če bo kdo še kdaj spraševal, kako se ujameta ti dve nebesni znamenji, lahko povem, da sva midva skupaj že dobrih 15 let, od tega skupaj živiva več kot 14 let, sva skoraj 11 let starša in se "še nisva pobila" :))))))
so obdobja, ko se cedita med in mleko in so obdobja, ko se nama življenje v dvoje dobesedno ustavi... ampak, dokler skupaj zreva v prihodnost, ki se nama obema zdi privlačna in si jo želiva doživljati drug z drugim, se ne obremenjujeva preveč s črnimi oblaki.
Je to pripisati nebesnim znamenjem? Čemu drugemu? Ali pač gre za navaden odnos partnerjev, ki imata cel kup obvez nosti, odgovornosti, želja in pričakovanj.

Škorpijončica in Tvoj lev,

škoda, da sta nas zapustila. Sem vaju rada brala. Dajta se še kaj javit, saj mi je vajina zgodba kot roman in priročnik v enem. Prav nekaj posebnega sta bila tukaj.
Tvoj lev, verjetno iz firbca še kaj poškiliš sem, pa napiši par vrstic.
Škorpijončica, pa ti? Kaj novega?

Saj ne zamerita mojemu firbcu, upam. Nočne službe se včasih tako vlečejo, pa jih branje takih zgodbic, ki jih piše življenje, prav prijetno krajša.

Kaj pa ovca in konj gre to skupi ? Poznam prijatelja, ki je bil prvič prevaran, drugič pa posiljen od njene matere ( nebesno znamenje : koza ). Je to samo naklučje ? Joj, dajte mi pomagat, ker sem že več kot 1000 eur zapravil pri vedeževalcu Dannyu in še vedno nisem dovolj prepričan vase.

Khm, se opravičujem, če bo kdo kakšno kilco zaradi dodatnega cukra pridobil...torej: nadaljnje branje na lastno odgovornost!

Ja, seveda, še vedno poškilim sem gor, pogledam, če je kaj novega, če je še kdo kaj dopisal...tudi druge teme pogledam...Pa saj po moje tudi Tvoj lev še ni čisto zapustil teh strani. Tu smo v večini primerov zato, da se potožimo, pa preberemo izkušnje drugih, ki nam marsikdaj lahko spremenijo pogled na težave in življenje. Meni ste soudeleženci precej pomagali s svojimi nasveti in izkušnjami. Ampak, seveda, vsak mora vedno sam predelati tisto, kar mu je namenjeno. Razmišljam...zakaj so ravno ljubezenske veze tiste, ki nas najbolj obremenjujejo? Pravzaprav so vsi odnosi, kjer so vpletena čustva, zahtevni in ljudje, s katerimi smo čustveno povezani, nas stokrat bolj lahko prizadenejo kot drugi. Najti ravnovesje, ko lahko upoštevaš čustva in kljub temu trezno gledaš na partnerja in dogodke je težko; zato pa je toliko težav v partnerstvu... Gledam pare, ki so skupaj iz drugačnih razlogov, kjer čustva niso na prvem mestu...funkcionirajo, in velikokrat zares dobro... se dogovorijo za skupne cilje, poznajo toleranco in dogovarjanje...dokler se ne vmešajo čustva. Običajno ne med njima, temveč enega od njiju do nekoga drugega. In potem: konec, čustva enega odnesejo drugam, tja, kjer je več težav in več sladkosti. In sedaj, dragi moji, nagradno vprašanje: kako naj en čustven človek, in to celo - žensko bitje (saj veste, dragi moji, baje so čustva domena naše vrste ;)) v vezi uporablja razum, ostane trezen in realen??? Čustvena inteligenca torej??? No ja, se učim, se mi zdi, da že velik del svojega odraslega življenja...
Tvoj lev, če še bereš: odgovor na eno od tvojih razmišljanj...si napisal, da sem neranljiva in sposobna hitre regeneracije. Ohja, če bi bilo to res...sem ranljiva, seveda sem. Ja kdo od nas pa ni? Se pa hitro poberem, je res... In še nekaj: vidim, da moški (v veliki večini primerov) ne marate močnih žensk. Strah vas je pokazati, da ste tudi vi ranljivi; moški to vendar niso...;)) Naučili ste se, da morajo biti ženske tiste, ki se zlomijo, ki jih je potrebno tolažiti in jim pomagati. Pa ste moški včasih bolj potrebni tolažbe in pomoči...
Nekomu je tolažba druga oseba, ki mu zapolni prosti čas in odvrne misli od tistega, kar povzroča bolečino. Drugemu je tolažba samota in umik v svoj svet...različni smo. A ni to lepo? Vsi drugačni, vsi enakopravni ali kako že to gre...

Pa lepe praznike vsem...

Uff, niti eni niti drugi mi niso všeč... mogoče lev še nekak za silo, ampak škorpijon pa nikakor. Da se pa najdeta ta dva skupaj... hmmm, nimam pojma...

Hude borbe sem boril sam s seboj, in zgubil bitko :(
Spet sem tukaj, čeprav nisem želel tega.
Res sem "škilil" sem gor in ne morem se upreti želji ali potrebi, da se oglasim in povem, kar me muči.
Sanjač sem, sanjam svet v katerem sem srečen. In čakam, da vstopim vanj.
Vrata so še vedno zaprta, čakam, da se odpro.
Bolje rečeno, čakam, da jih odpre ona, ona, ki ve, ki zna, ona, ki me bo osrečila.
Čakam.

Ne zamerite mi, danes pač ni bil moj dan.
Bil je zelo, zelo slab dan.
Škorpijončica, res smo moški včasih bolj potrebni tolažbe, kot ve predrage dame.
Zase vem, da je moja sreča povezana prav z vami.
Se opravičujem za ta kontekst, ampak danes res ni bil moj dan.

Tvoj lev,

Le kaj se je zgodilo, da te je tako prizadelo...človek bi te objel kot majhnega otroka in skušal potolažiti...Je moralo biti hudo, da si si upal spet sem...pa vseeno, ne glede na to, kaj je bil povod, me veseli da si tukaj ;))

Vsi sanjamo o sreči, samo priznamo eni bolj in eni manj, da je tako. Sanje so dovoljene, včasih je življenje lažje, ko lahko uideš vanje. Tega nihče drug, razen tebe, ne vidi, nikogar s svojimi sanjami ne prizadeneš; mogoče samo sam sebe, če ne najdeš prave mere in sanjski svet preveč zabriše realo. Težko je, če je tvoja sreča, tvoj dober ali slab dan odvisen od nekoga drugega, od tega, ali te bo osrečil nekdo drug. Poskusi najti srečo najprej v samem sebi, ne dopuščaj, da ti kdorkoli drug ali karkoli zunanjega pokvari dan...ja, saj vem...težko je. Si misliš: eh, nakladanje...Lažje je govoriti kot udejanjati. Pa gre...Veš, zakaj je to dobro? Ker potem ti deluješ drugače in te drugi zato vidijo drugače. Seveda tudi delujejo zaradi tega drugače...mogoče te prej najde tista, ki ti bo pomagala soustvarjati srečo?
Ljudje mislimo, da vsi okrog nas vejo, kaj si želimo, kaj mislimo in pričakujemo. Pa ni tako...včasih drugi ne vedo, kaj se nam suče po možganih. Mogoče jim je treba to povedati, pokazati, mogoče je potreben majhen namig drugi osebi, da ti odpre pravo pot...Na svetu je že sedem milijard ljudi, veš? In da se ne bi vmes našel tudi tak človek (no ja, bodimo pošteni; ženska naj bi bila), ki bi ti lahko pomagal do sreče? Eeeeeh, ne verjamem... samo eni pač porabimo več časa, da ga srečamo. Kar ostani sanjač, ampak tak bolj optimistične sorte. Pa saj ko potegneš črto je verjetno še vedno več lepega kot slabega ;))

Kaj se pravzaprav dogaja s tabo? Kaj je bil povod tako zelo zelo slabemu dnevu...bi zaupal tukaj? Mogoče dobiš kakšen dober nasvet...Drži se in upam, da se javiš...

Naj ti bo današnji dan lažji in lepši...

Tvoj lev;

Nisi edini. Tudi jaz škilim od časa do časa sem gor.
Tudi jaz sanajam, kot da živim v napol sanjah in napol reali.
Ko pogledam v sonce - vidim njega.
Ko hodim po gozdu med drevesi - čutim njega.
Ko zlezem vrh hriba in gledam od zgoraj navzdol, mislim nanj.
Ko zaprem oči vem, da nekje je si rišem njegov obraz, njegov nasmeh in si od časa do časa prikličem njegov glas.
On zavezan in zvezan, odgovoren, načelen v vsej notranji lepoti...
jaz pa včasih ne škorpijonka ampak se počutim kot kakšna "ovča".
- skušam dati času šas.



Le kdo bi to razumel...tule je malo takih, a včasih se ogloasi kdo izmed njih.

Vse dobro Tvoj Lev, le naprej .

!,
jaz pa včasih ne lev...padem in se dolgo ne poberem...
Saj detajli niso važni, le to, da spet čisto sam pričakam nov dan.
Nov dan, poln sanj in misli o njej, ki upam, da pride in bo moja za vedno...
Za vedno, ne spet samo za kratek čas.
Utrujen postajam, ne želim "večno" čakat na njo.
Želim, da čimprj pride in ostane.
Želim si leči zvečer k njej, se zbuditi z njo in biti z njo.
Rabim jo
.
Rabim te draga, čeprav še ne vem kdo si in kje te srečam.

Tako samoumevno je bilo včasih to, za kar bi danes dal marsikaj.

Škorpijončica,
ti kratki novemberski dnevi, meglena jutra in malo sonca, ljubezen, ki je ni, po končani službi iti v svoj pristan, kjer sem sam, osamljen...
Ne, tega ne maram več.
Želim si več, želim si sadove in rezultate svojega dela in truda deliti z njo...
Utrujen sem od osamljenosti.

Pa ti?

Tvoj lev,

Najprej se je treba lotiti utrujensoti organizma.
Poterbno je to pregnati.. in se okrepiti.
Lahko kaj storiva?

Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

Mislim, da ne rabim nobenih besed več...Minatti je zame vse povedal...

Tvoj lev, vem...

Lepo je brati, si misliti ali ...vedeti da nekdo ve.

Tvoj Lev... vidiš, nisi sam .

.

Tvoj lev,

kako...prazniki se bližajo...Že veš, kje boš, s kom boš, kaj boš počel?

Eno leto je okoli in mene prihajajoči prazniki prav nič kaj dosti ne razveseljujejo. Otroci so zrasli in hodijo po svoje - hvala vsem svetnikom, jaz pa...komaj čakam, da mine december, ta praznična mrzlica, ko se vsi na nekaj pripravljajo, jaz pa bi najraje mir, mir, mir... Pa tista vprašanja: a že veš, kje boš? Aja saaaamaaa??? Pa ja ne...pa pridi raje k nama, bomo malo skupaj!!!

Ni mi do družbe, kjer so vsi (razen mene) v dvojini, kjer se vse deli na pare...kaj sem potem tam jaz? Privesek? Dodatek? Nebodigatreba? Res, ugotavljam, da samskih skoraj ne poznam več tisti redki, ki pa jih, si pa nismo ravno družba za skupaj... Pa saj me ne moti, če sem doma in je to večer kot vsak drugi in pač počnem...karkoli. Samo ZAKAJ so vsi, okolica, ljudje, tako zelo prepričani, da je vsak, ki je sam na novega leta noč, nesrečen???

Še malo, pa bo tudi ta, za nekatere tako zelo pričakovan in za druge tako nepotreben praznik mimo...Ne postavljam si zaobljub, kaj bom in česa ne bom več v naslednjem letu. Samo upam, da še kdaj kakšno preživim v dvojini...

No, še ena škorjonka z neusojenim levom...ali ravno obratno?!? Ljubezen med škorpijonko in levom žal ni dovovolj za srečni konec..... Nadvse pestra zveza polna dogajanja in čustev, ampak od samega štarta obsojena na propad. Po šestih letih sem bila od vseh presežkov v plus in minus, od nenehnih vzponov in padcev, od ljubezni in "sovraštva" hkrati že preveč utrujena...... sedaj 10 let kaseneje, priznam, pogrešam tisti adrenalin ampak življenje je lahko tako lepo, tudi če je enostavno.

Škorpijončica,

bil sem, kot se "mojemu stanu spodobi", v prelepih toplih krajih, kjer poskrbijo, da pozabiš na tegobe, ki te pestijo. Preprosto se prepustiš užitkom. Leto 2012 sem pričakal v družbi lepih deklet - ampak, žal nobena ni bila moja.
Praznikov je hvalabogu konec. Čakam le še, da ta turoben in depresiven januar mine.
Mi je kolega svetoval, naj namesto v eksotične kraje, raje začnem hoditi v hribe. Da tam baje spoznaš najboljše punce. Me bo vzel s sabo je rekel. Ampak šele pozno pomladi, ko bo teren za nas amaterje primeren.
Tako, da upam, da bom kako "hribovko" spoznal ;)
Ja, kriza je hvalabogu mimo. Zdaj čakam na pomlad in na svojo "gorsko rožo".
Pa ti, Škorpijončica, kaj hodiš v hribe?
Bom vesel, če se javiš :))

Tvoj lev,

pol depresivnega januarja je že skoraj za nami...še malo, pa bo pomlad ;)) Gledam in ne morem verjet, da sem že celo leto tukaj! Pa ti tudi...

Ko sem pred leti, v samski dobi, imela prijateljico, ki si je nadvse želela moškega in vezo, so ji skupni prijatelji svetovali, naj si nabavi psa. Ker potem, na sprehodih, bo gotovo koga srečala. Ja, ima psa, hodita na sprehode...samo moški kar nočejo videti, da bi ji morali zaradi psa pristopiti! Hja, saj sem šla kdaj v hribe, pa grem rada še kam v naravo, samo ne vem...meni moški kvečjemu reče "dober dan", če je sam, in gre po svoje. Hehe, mogoče je pa težava samo v tem, da tebe še ni bilo takrat v hribih! Moje področje je tako, kot se eni škorpijonki pritiče: voda in vse, kar je ob vodi in v njej. Če bi morje na Triglav zlezlo, bi me hitro potegnilo gor, hehe!
Nočem ti vzeti upanja, nikakor. Samo raje pojdi v hribe zaradi narave, rekreacije in podobnega. Pa če bo kakšna hribovka pripravljena kakšno spregovorit s tabo, toliko bolje. Jaz čakam toplejše in daljše dneve. Ko pridem konec delovnega dne domov, ni več sledu o dnevni svetlobi, kaj šele o soncu. Ampak dnevi se daljšajo in še malo...ta vikend bo ravno pravšnji za kakšne daljše pohajkovanje ob vodi. Pa če mi kdo pristopi ali pa ne...važno, da mi je fajn. Ti si tako napravi, da bo tebi tudi fajn, kjerkoli že boš, tvoj (skoraj malo moj) lev...

sam, da lev nima jajc, pa da bi te kontaktiral..je pa tud no...

sigurn je debel, grd, zafustriran...srečna bod, da te ni..ker pol bi mogla iz vljudnosti , delat kaj kar ti ni..
pa ne mislim sexa...

patetično...sem bil v podobni situaciji, jaz lev in ona škorpijonka, vzponi in padci, trenutki največje sreče in najglobje teme. Jing-jang, ni mi žal, saj je bilo predtem življenje enolično, ni bilo tako globokih padcev ne pa tudi takih visokih vzponov. Mogoče ima tudi horoskop nekaj pri tem, ampak bolj služi kot izgovor za lastno nesposobnost preseči lastni ego, ki bi imel rajši vse bolj enostavno in lahkotno. V zvezi ni prostora za egoizem. Tudi nama ni uspelo, patetičnost pa je vse samo še poslabšala. Poznam pa iste pare, ki jim to uspeva in to zelo dobro, ampak so pač zrele osebe. Zakaj smo ljudje raje ujetniki lastnih zablod in egoističnih nagenj, kot pa da se posvetimo realnemu življenju? Še zmerom jo imam rad, čeprav bi jo moj prizadeti ego najraje sovražil.

Škorpijončica,

prav res, že leto dni sva tu. Sliši se veliko, je pa hitro minilo. Razen tistih dni, ko je bilo res hudo. Tisti so se pa kar vlekli.
Ja, še malo pa bo pomlad tu. Sicer se pa zima v pravem pomenu sploh še ni začela. Kakorkoli že, tisto o hribih spomladi je bila le ideja. Imam pa tudi jaz neprimerno raje morje in nižine. Veliko raje bi šel npr. v Provanso. Mi je prav pisana na kožo. Klima, vegetacija, hrana in vino seveda. Hm, sem že tam ;)

Glede mojega videza, ki naj bi bil kriv za moje "skrivanje" tukaj, pa:
ne, nisem debel niti grd, sem pa, priznam, na določenih področjih zelo previden in recimo temu tudi "reva". Če pretehtam situacijo in ugotovim, da si ne upam (zaenkrat še ne) osebnega kontakta, potem pač tega ne naredim. Pa naj bom reva ali karkoli že za nekatere. Sicer pa smo se tega področja že dotaknili oz. sva se ga s Škorpijončico.

Kdorkoli oz. katerakoli (predvsem pa Škorpijončica) si še želi katero reči v tej temi, je dobrodošla. V vsakem komentarju najdem kaj dobrega.

Škorpijončica, fajn (tako lepo se sliši ;) ) bodi tudi ti, kjerkoli že boš. Morda pa se enkrat celo kje srečava, recimo kje ob kaki vodi...
Tvoj lev (pa sem res že malo tvoj)

Navedeno

patetično
Še zmerom jo imam rad, čeprav bi jo moj prizadeti ego najraje sovražil.

Tudi jaz te imam še zmeraj rada, čeprav bi te moj užaloščeni ego najraje sovražil.
Zvečer, preden zaspim, z dlanmi nežno objamem tvoj obraz, poljubim te in se tesno privijem k tebi... še vedno te ljubim, prav kakor najine prve dni. Še vedno te pogrešam, da boli in te iščem v skodelici kave, v cigareti, med prebranimi časopisi...
Ves čas mislim nate. Pa zakaj nama ni uspelo?

Dragi lev ,

Ljubezen je večna. In tudi ne obstaja, sem te imel rad... , sem te imela rada, .. ninam te več rada ...
V sebi nosimo ranjenega otroka, ki želi biti ljubljen in ki ne zna ljubiti, ker ga starši niso naučili, ker oni niso znali ljubiti.
Smisel našega življenja je da po raznih stanpoteh, odklonih, frustracijah, zasvojenostoh, stahovih,..
zopet pridemo nazaj domov, res domov, kjer se ne bo treba boriti za to, kar nam v osnovi pripada.
Da se nam ne bo treba dokazovati, da smo vredni. Mi smo vredni, samo zato ker smo.

Da pridemo domov, kjer bodo solze obrisane, kjer bomo lahko povedali vse, kar nas je danes razveselilo, kar nas je danes razžalostilo, kaj si želimo. Kjer nas bo nekdo z veseljem poslušal.

Ko srečaš človeka, ki mu ni vseeno zate, ki te ima rad, ne glede na to, kaj si ga ušpičil, ki te vidi takega, kot si lahko najboljši, si bližje domu. Ko srečaš človeka, ki ni jezen nate, ne glede na to, da ga nisi spoštoval in cenil, ker te razume, da ne znaš drugače, si bližje domu.

Ko srečaš človeka, ki ti reče, da se ne boj, da je v mislih s teboj, da te podpira in ve, da še bo nekaj iz tebe, si bližje domu.

Vem, da si nekaj posebnega in dragocenega. ŽIVI TO!!!!
Veselim se s teboj

Talita kum

To kar si napisala levinja je lepo vendar se mi zdi, da ponavadi to "zahtevajo" tisti, ki bolj ljubijo. Da tolerira se obnašanje. Naredil sem nekaj ampak ker te ljubim mi moraš oprostiti......
Za tiste, ki pa jih ne "potrebujemo" in si ne želimo v naši bližini pa ne vem če smo tako tolerantni.

Bodimo povsod taki do tistih, ki jih ne poznamo do tistih, ki jih ljubimo in tudi do tistih, ki oni nas ne ljubijo.

ljudje so včasih sebični in neumni,kljub temu jim odpusti.
lČlovek je nespameten zagledan vase,nič zato imej ga rad. Dobro ki ga storiš bo morda jutri pozabljeno,nič zato stori dobro. Če si prijazen lahko mislijo,da to počneš s sebičnimi nameni,kljub temu bodi prijazen. Če si izkren in pošten te lahko ljudje izkoristijo,kljub temu bodi pošten. Ljudje,ki si jim pomagal ti morda ne bodo hvaležni,nič zato pomagaj jim. ŽIVLJENJE JE LEPOTA OBČUDUJ JO.ŽIVLJENJE JE BLAŽENOST OKUSI JO.ŽIVLJENJE JE LJUBEZEN OBVARUJ JO.ŽIVLJENJE JE BOGASTVO OHRANI GA.ŽIVLJENJE JE BOLEČINA PREMAGAJ JO.ŽIVLJENJE JE SREČA PRIPOVEDUJ JO.ŽIVLJENJE JE BORBA SPREJMI JO.ŽIVLJENJE JE HVALNICA ZAPOJ JO. KONEC KONCEV JE TO MED TABO IN BOGOM,IN MED TABO IN NJIMI KLJUB VSEMU.

Navedeno

neeni
To kar si napisala levinja je lepo vendar se mi zdi, da ponavadi to "zahtevajo" tisti, ki bolj ljubijo. Da tolerira se obnašanje. Naredil sem nekaj ampak ker te ljubim mi moraš oprostiti......
Za tiste, ki pa jih ne "potrebujemo" in si ne želimo v naši bližini pa ne vem če smo tako tolerantni.

Bodimo povsod taki do tistih, ki jih ne poznamo do tistih, ki jih ljubimo in tudi do tistih, ki oni nas ne ljubijo.

Brezpogojna ljubezen je nek ideal, ki se ga ne da doseči na ukaz svojemu umu. /Bodimo taki tudi do tistih, ki oni nas ne ljubijo/.V tem primeru se lepo pokaže, kako pade teza samoodrešenja.
Zapoved Ljubite ne gre na ukaz. Tudi parole: Spoštuj se, ceni se, vreden-vredna si, ne pomaga, če si 1000 krat ponavljamo na dan.
Sprejeti se počutimo takrat, kadar nas drugi sprejmejo, ljubljeni se počutimo takrat, kadar nas drugi ljubijo, odpuščamo lahko takrat kadar nam drugi odpuščajo.

Ljubiti pa se moramo naučiti. Kdor resnično ljubi, nima do drugega nobenih zahtev in pričakovanj. Osvobojen je čustvene navlake in navezanosti, dejanja drugega ga ne morejo več prizadeti in se ne vznemirja. V njem vlada veselje in mir, ki ga ne more več porušiti vsaka malenkost. Tak človek širi veselje in optimizem in prinaša dobro razpoloženje v sredino, kjer je.

Edina pot do brezpogojne ljubezni je trpljenje. Skozi temo, solze, žalost, burjo, jezo, strasti, meglo se z voljo in pripravljenostjo, da res želimo ljubiti nesebično in v resnici, počasi dvigamo iz močvirja strasti in poželenj, v drugačen svet, svet čudovitih barv in vonjav.

Prava ljubezen se začuti in nobenega ne pusti ravnodušnega. Prava ljubezen spreminja grenkobo v sladkost, žalost v veselje, grdo v lepo, zamero v odpuščanje, vsak greh v vir milosti, vsako trpljenje v odrešenje.

Hu !
To pa je kombinacija, ki gore premika. Najbolje se razumeta v mladosti. Njun seks je nekaj, kar ne spravita nobena dva druga znamenja skupaj. Ni važno kje in kdaj. Seksualno se močno privlačita, ker pa sta oba močna in vodilna, ponavadi jo lev ucvre. Žal, pogosto je tako. Poznala sem kar nekaj takšnih parčkov , ki so tako končali. Zanimivo pa je, da ne govorita slabo drug o drugemu in ostaneta prijatelja ( če sta v bližini ), se pozdravita, itd, ...Skratka, kombinacija , ki ni za skupaj v srednjih oz. starejših letih. Leva , škorpijonka zelo seksualno privlači, in ker tega ona ne zdrži ( vsak dan 2x-3x ) se lev počuti prizadetega, išče druge nadomestke, in na koncu njun zakon klavrno konča.

Moram se še malo izpovedat. Brezpogojna ljubezen...kaj že to je? Sem mislila, da jo imam in jo znam dajati, ko sva bila z levčkom skupaj. Pa sem zvedela, da je občasno, ko je meni govoril, kako zelo je zaposlen, kako zelo me ljubi, a res zdaj nima časa, malo zavil še k eni...takole za moški ego, za malo samopotrjevanja...in ne morem si kaj, da me ne bi zabolelo in bolelo. Trenutno se počutim tako...umazano, nevredno, zavrženo. Brezpogojna ljubezen...ko do nekoga nimaš več nobenih zahtev in nobenih pričakovanj in ga ljubiš takega, kot je...Ne vem, mi res ni namenjen tak moški, ki bi bil tega vreden? Sprašujem se, kje je meja. Je brezpogojna ljubezen to, da te nekdo zapostavlja, ti laže, te vara...ti pa ga jemlješ takega, kot je in ga ljubiš??? Ah dejte no... NI brezpogojne ljubezni. Pogoj je postavljen takoj, ko ljubiš samega sebe. Ker potem ne boš dovolil, da drugi počne s tabo in mimo tebe stvari, ki te prizadenejo.

A še vedno si želim dvojine...take, kjer se bova oba spoštovala in si to znala pokazat z dejanji. Bila srečna skupaj, preživljala tegobe skupaj, vendar bila še vedno DVA, samostojna in samosvoja. Samo zmanjkuje mi moških za tako vezo...vsaj med tistimi, ki jih poznam :((

Jezna sem nase, ker me je uspel zdaj, po tolikem času, zopet prizadet. Kako sem bila tako slepa??? Jooj, ženska božja...

Razmišljaš o brezpogojni ljubezni in strinjam se s tabo, da ta skoraj ne obstaja. Lahko ljubiš in daješ, se razdajaš. Ko pa dobiš v povračilo prevaro, ignoranco in posmeh in to ne le enkrat, moraš vedeti, da si dolžna najbolj ljubiti - sebe. In to brezpogojno.
Pošlji že enkrat v maloro dedce, ki te le izkoriščajo in se s tabo igrajo kakor naš "tvoj lev" in preusmeri svoje hrepenenje v tisoč drugih lepih in prijetnih stvari, ki te obdajajo pa jih ne vidiš, ker premišljuješ neprestano le o enem.
Preusmeri vso to silno energijo in postani srečna, zadovoljna, lepa in samozavestna... da boš zmogla odpraviti domišljave mačkone.
In šele potem dovoli, da se zgodi. Pravega boš našla ob vodi.

Dragi moji "sogovorniki", bolje povedano sopisatelji, še bolj iskreno povedano, draga "moja" Škorpijončica,

nocoj sem prav prešerno razpoložen. Nekaj smo proslavili, pa ni manjkalo dobrega vina, res dobrega, ki mi je prav sedlo ;)
Saj vem, da ni prav, ampak včasih pa res paše.
Vas berem in razmišljam o brezpogojni ljubezni, o izkoriščanju in igranju, o tem, da smo dragoceni in posebni, skratka o vsem kar se piše tu gor.
In ugotavljam, da jaz sploh nisem slab. Nisem varal, nisem lagal, nič slabega nisem naredil, razen tega, da sem preveč delal in se premalo posvečal svoji ljubezni. Pa sem kljub vsem tem lepim lastnostim sam. Kaj res drži tisto, da lepa dekleta ljubijo barabe?
Škorpijončica, če te je ta varal (upam, da je bil edini tak), še ne pomeni, da ti ni namenjen moški, ki bi te bil vreden.

Lepo spančkaj,

Tvoj Lev

Navedeno

Tvoj lev
...razen tega, da sem preveč delal in se premalo posvečal svoji ljubezni. Pa sem kljub vsem tem lepim lastnostim sam.

Pa ja.... Mucek, ti si perla. Takih rabimo v teh hudih, kriznih časih :) Čeprav mislim, da nekdo,ki se ponaša z dobrimi delovnimi navadami, ne bi smel imeti problemov na nobenem področju. Še posebej ljubezen je tista, ki zahteva veliko truda, da lahko uspeva in obojestransko osrečuje. Kaj potem tu ne štima???
Si je le ne želiš tako močno? Ali pa so ti všeč samo določena "področja" romance? Morda pa ti tista majcena zgaga v tvojem nezavednem ves čas prišepetava: Bodi previden!?
Malo se mi zdi, da si še mlad in boječ levček. Ko boš odrastel in ti bo tista zadeva pod repkom začela delovati tako kot je treba, se boš svoji škorpijončici z lahkoto javil v polnem pomenu te besede. Pa še ponosen boš na to. Kakor pravi kralj ;))

Hehe, milamadona, kako sem se ti nasmejala! Pa saj levček ti ne bo zameril, po moje je dovolj zrel ;))
Pravzaprav je z mano tako, da vem, da nisem kriva za to, kar mi je storil moj bivši lev. Nisem ga gnjavila, mu težila, ga kontrolirala, tudi seksa ni manjkalo (jaja, seveda se bodo našli najprej taki, ki bodo rekli, da gre moški drugam, ko doma ne dobi...). In ne obremenjujem se s samoobtoževanjem. Sem človek načel in časti. In če me nekdo prevara, pa naj bo na kateremkoli področju in naj bo to kdorkoli, me zaboli in tak človek v mojih očeh izgubi veljavo. Sem pa dobila še malo trde kože in vem, da brezpogojno zaupala ne bom več. Verjetno nikoli. Kar se tiče moških: niso center mojega življenja, še zdaleč ne. Komot shajam brez, saj poznam veliko načinov za izkoriščanje mojega časa. Seveda pa smo bili ustvarjeni za dvojino, če si priznamo ali ne...torej še vedno upam...

Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujem....:))

Živjo punca. Ja take pač smo škorpijončice: dobre kot kruh a tudi hude kot poper, če nas do tega pripravijo :)) Če mi je Tvoj lev zameril dobronamerno pripombo, bom samo vedela, da sem imela prav. Če se ne bo več oglasil in se kuja v kakšnem kotu, bo tudi sam vedel, da mu pač manjka poguma za uresničitev svojih srčnih hrepenenj.
Vse je lahko tako enostavno... samo kanček poguma potrebujemo, da zaplavamo v hladno vodo. Ko smo to storili, pa neizmerno uživamo in nočemo več ven. Se spomniš teh občutkov?
In ja, v vsakem pogledu, vse bolje in bolje... Prav razmišljaš!
Vesela sem zate.

Ups, milamadona, si me pa hudo "ozmerjala" ;)

ja, ne vem, kaj naj si mislim...Sem očitno res precej nezrel na tem področju, da dajem tak vtis.
Ne ne, nisem mlad mucek, sem kar mačkon v zrelih letih, kar se starosti tiče. Ja, ni kaj, vsake oči imajo svojega malarja. Priznam pa, da sem tukaj predvsem zato, ker sem lahko to kar sem in se mi ni treba pretvarjati, da sem mogočen, neustrašni lev. Ja, kar se korajže tiče sem res še levček. In kaj naj zdaj? Lažem, kako mogočen sem? Navežem stike, čeprav se bojim, da ne bom kos situaciji?
Ja, smo različni, različno razmišljamo, različno delujemo...
Še dobro, da imamo take forume, kjer lahko brez skrbi priznamo kakšni smo. Pa čeprav nas potem nekateri obsojajo.
Sem že povedal, da sprejemam kritike, da se iz njih učim in me sicer malce "stresejo" , se me pa ne dotaknejo v taki meri, da bi odšel s foruma.
Milamadona, verjamem da si izkušena ženska, ki vidi dlje, kot vidim sam. Ampak, ženske ste itak v prednosti na čustvenem področju. In če sam še malce bolj zaostajam od povprečja, je razlika še večja (o, pa še rima se ;) )
Ženski svet, moj namen tu gor ni bil zavajati ali pametovati katerikoli. Samo potožit sem se hotel in slišati kako spodbudno besedo ali misel.
Lep začetek tedna vam želim, posebno še Škorpijončici, ki je "kriva", sem tukaj z vami.
Tvoj lev

Pozdravček, Tvoj lev...

saj sem vedela, da ne boš pobegnil...pa saj smo vsi, ki o čem odpremo temo tukaj, na forumu zato, da smo lahko to, kar smo in da lahko dobimo odgovore take, kot si jih zaslužimo. Saj veš, v resničnem življenju brez virtuale ti marsikdo raje piha na dušo, te treplja po rami in te ni pripravljen postavit na realna tla, ker si tega ne upa, ker se boji, da mu ne boš več prijatelj ali mu boš celo zameril...Tukaj smo to, kar smo. Je pa lepo, veš, če se enkrat zaveš in prideš do tega, da je vedno lepo biti to, kar si. Brez pretvarjanj, brez razmišljanj, kako boš najbolj ugajal (velja za moške in ženske), kako boš videti močan in neustrašen (kot sam praviš). Pa kaj potem, če nekomu nisi več všečen? In kaj potem, če nekdo prekine stike s tabo? Potem že ni bil tapravi in je verjetno napravil mesto nekomu drugemu, novemu, takemu, ki ti bo pomagal napredovati. Področje čustev je ravno tako del nas kot vse ostalo, pa čeprav se moškim večinoma ne zdi tako. Vzgoja, tradicija in okolje so vas naučili, da so moški trdni, trezni in niso neke jokice, ki jih ženske lahko prizadenejo. Ampak...tu je zlasti pomembno biti to, kar si. Ker potem lahko dobiš v povračilo to, kar si zaslužiš in to je tisto najboljše. Kaj pomaga pretvarjanje? Kot laž rodi laž in nezaupanje nezaupanje, tudi pretvarjanje v ljubezni in odnosih ne more roditi sreče in razumevanja. Ja, seveda je težko na začetku. Ker nas je strah, tako kot pri večini stvari. Ampak...kot je lepo povedala milamadona: "samo kanček poguma potrebujemo, da zaplavamo v hladno vodo. Ko smo to storili, pa neizmerno uživamo in nočemo več ven. Se spomniš teh občutkov?"
Trdno sem prepričana, da si močan in si upaš - v poslu in še marsikje. Biti trden in pogumen v svetu čustev in odnosov pa pravzaprav pomeni, da si to, kar si in da si upaš to pokazati, pa čeprav je v začetku težko. Potem ti ljudje prihajajo na pot in ko nekateri odidejo, si rečeš: nič ni narobe, vse je tako kot mora bit...
Nikar nas ne zapusti, komot se lahko še kaj potožiš tukaj. Seveda sedaj govorim v svojem imenu; pa če komu to ni všeč, bo pač temo preskočil ali jo še malo popljuval. Nič hudega...psi laju, karavana ide dalje ;))

Pomlad je tu, izkoristi jo...

"tvoja" škorpijončica

Sem škorpijonka. Zagotovo ne najslabši primerek te vrste, vsekakor pa tipična. 
Nikoli se nisem ozirala na nebesna znamenja, da sem si lahko ustvarila vtis o človeku. Morala sem ga predvsem začutit. Ne fizično, bolj mentalno. In naključje je hotelo, da so me vedno znova s svojimi osebnostmi privlačili prav raki in levi. Ne vem kako in zakaj, ampak nikoli nisem recimo spoznala nobenega ovna. Če tako na hitro pomislim, sploh ne vem, če poznam kakšnega. Ker se je ta vzorec z raki in levi nenehno ponavljal, tudi ko je šlo zgolj za prijateljstva, sem postala na to nekoliko bolj pozorna.
Pravijo, da naj bi se škorpijoni z vso našo intenziteto čustvovanja najbolje ujeli z raki. Ampak pri meni, čeprav je šlo v nekaj primerih za določeno privlačnost, se z raki stvari niso nikoli nikamor premaknile in v bistvu mi je šla njihova občutljivost, predvsem v obliki samopomilovanja, vedno krepko na živce. Škorpijoni dobro vemo kaj pomenijo globoka čustva, kaj pomeni biti občutljiv, kaj pomeni trpeti. In zaradi tega smo sposobni razumet in čutit tudi čustva drugih. A smo preponosni, da bi, če ljubimo, to kar v izbruhu silne sle povedali ljubljeni osebi. Preponosni, da bi, če trpimo, svoje solze kazali pred drugimi. V samoobrambi včasih pičimo. Žal ne vedno druge, prepogosto raje sami sebe.
Škorpijoni smo močne osebnosti, čeprav hkrati tudi zelo čustvene. Škorpijoni imamo veliko sposobnost samodestrukcije – tako nas vidijo predvsem drugi. Žremo se, trpinčimo se, umiramo pod lastnim mečem, ampak… preživimo in se vedno znova kot feniks dvignemo iz pepela. Ta »samodestrukcija« je v resnici najbolj skrajna oblika regeneracije, ki se lahko konča tudi tragično. A če nam uspe se dvignit iz pepela, smo močnejši kot prej in popolnoma očiščeni pretekle navlake. Takrat prebolimo.Dokončno. V vseh pomenih te besede. No, naša slabost je, da nikoli ne pozabimo. In če nas kdo posebej močno prizadene in vemo, da smo bili žrtve, good guys, če hočete, se želimo tudi maščevati tem bad guys. Seveda ni nujno, da to zares naredimo. Včasih je dovolj, da v jezi samo na glas povemo, kaj vse bomo naredili. Verjetno ga ni škorpijona, ki ne bi imel izrazit čut za pravičnost. Imamo močen in vztrajen karakter. Ja, vztrajen. Kar nam mnogi pogosto ne štejejo v prid. Ampak to pomeni tudi, da smo vztrajni v zvezi, vztrajni v ljubezni, da se za ljubljeno osebo potrudimo in smo pripravljeni zanjo, če ljubimo, iti tudi skozi pekel. Vse lepo in prav, a težava je predvsem v tem, da isto ali vsaj podobno pričakujemo tudi od svojega partnerja. Zato je lažje biti naš prijatelj- do teh nismo prezahtevni, pogosto več dajemo kot sprejemamo, kot pa naš partner. Od partnerja pričakujemo brezpogojno predanost, odkritost, požrtvovalnost v smislu koliko truda je pripravljen vložiti v nek odnos, poleg tega pa mora biti hkrati še čustven,a pokončna osebnost s trdnim značajem, nikakršna šleva. Najbrž ni treba posebej poudarjat, da veliko kandidatov kaj hitro postane za nas nezanimivih. Ker smo močne osebnosti, iščemo nekoga, ki nam bo znal parirati. Čeprav bi bilo po zvezdah bolje, da bi našli nekoga, ki bo znal z nami čustvovati in biti na trenutke bolj pohleven od nas. Ampak ne, mi hočemo borbo, da se krešejo iskre, pri vsem, kar počnemo, da so odnosi intenzivni. Tudi zato včasih naše ljubljene osebe mislijo, da jih nimamo dovolj radi. Še posebej, če so imeli v preteklosti izkušnje s kakšnim bolj milim znamenjem kot so device, ribi, … Ženska škorpijonka ne bo svojemu dragemu nikoli ljubezni izkazovala na tako osladen način kot katero bolj milo znamenje, a lahko je prepričan,da bo njena ljubezen, če bo ljubila, globoka in predana. Škorpijoni smo mojstri taktike, a se je v ljubezni ne poslužujemo. Tukaj so za nas stvari zelo črno-bele. Ali nas nekaj povsem prevzame, ali nam je preprosto vseeno. Sovraštvo nastopi v drugih fazah in je ponavadi povezano s tem, da z nekom vzpostavimo pred tem intenziven čustven odnos. Kar tako nikogar ne sovražimo, verjemite. Tudi če vam kdaj na pot stopi kakšna škorpijonka, bivše dekle vašega partnerja, jo vzemite resno. Če ji niste fanta speljali, ko je bila sama v zvezi z njim, ni razlogov, da bi vas sovražila ali se sploh ukvarjala z vami. Bolj malo je verjetno, da vam bo prevzela partnerja, čeprav bi, o tem ni dvoma, lahko. Večja verjetnost je, da vztraja v stiku z bivšim, ker se njun odnos ni zaključil tako kot bi se moral, ker je ostalo veliko odprtih vprašanj in ker zaradi tega ne zmore opravit te svoje regeneracije. Morda jo je prizadel, jo varal, ji lagal,… s tem se škorpijoni težko spopadejo, težko prebolijo. A bivšega potrebujemo samo toliko, da gremo lahko dalje. Nazaj jih ne vzamemo, ker škorpijonke takšnih primerkov, ki so nas prizadeli, preprosto ne jemljemo nazaj in jih rajši prepustimo šibkejšim. Ampak če vam na pot vendarle stopi kakšna bivša škorpijonka… ne bentite čez njo, raje razmislite kdo v resnici je vaš partner in ali vam česa ne prikriva. In ali ji morda skrivaj ne pošilja sporočil, kako zelo jo je ljubil, kako si nikoli ni nobene druge ženske tako zelo želel kot njo, vam pa prodaja znanstveno fantastiko.
In če se vrnemo k odnosu škorpijon-lev. Sama imam nekaj najboljših prijateljic, ki so levinje. Čudovite, močne osebnosti, s katerimi lahko skupaj premikamo gore. Imam tudi zelo dobrega prijatelja levčka, na katerega me veže predvsem enak pogled na določene stvari. Za sabo imam tudi propadlo zvezo z levom iz katere sem izstopila sama. Zelo težko, ker sem ga v tistem trenutku še zelo ljubila, a vedela sem, da moram stran preden se stvari preveč zakomplicirajo. Dala sem mu ogromno priložnosti, da bi stvari »popravil«, mu odpustila marsikaj. Pa se je le še bolj zapletal v svojih lažeh. Takrat je v mojih očeh izgubil vse, zaradi česar sem ga imela rada. Od njegovega močnega karakterja pa sem videla samo še oklep prepotentne egocentrične osebe, za katerim je skrival svoj karakter, ki za dosego cilja ne izbira sredstev. Ampak nikoli nisem pomislila, da je takšen zato, ker je lev. Čeprav je bilo težko, sem čez čas končno prišla do preproste ugotovitve, da sem pač imela smolo in naletela na bedaka.
Vesela sem, da mi je kljub temu, da je bilo težko, uspelo ohranit zdrav razum in za seboj pustiti človeka, ki bi mi uničil življenje. Pa tudi tega, da se pri tem nisem nikoli za uteho zatekala k horoskopom, krivila zvezde za to, da se z nekom nisem ujela.
Tudi zato, ker sem zdaj že dolgo srečno poročena mamica. Usoda je tako hotela, da je moje srce osvojil še en levček. Čudovit moški, izjemnega močnega karakterja, s katerim se v vsem ujameva. Tudi v raznih bolj intelektualno obarvanih debatah, v katerih se pošteno iskri. A s tem se ne trpinčiva, v tem uživava oba in se zavedava, da bi težko shajala v življenju z osebami, ki se nam ne bi znale postavit po robu. Ker to navsezadnje pomeni, da se na ta način samo uriva, da sva pripravljena, da se lahko skupaj uspešno podava v spopad z življenjem. Življenje ni pravljica, je sestavljeno iz vzponov in padcev, ne glede na to katerega astrološkega znamenja je vaš partner. Jaz imam svojega dragega rada zaradi tega kar je, on kot osebnost in ne on kot lev. Težko bi ga sploh v čem primerjala s tistim levom, s katerim je bil en velik polom. Ampak če že, potem bi mogoče izpostavila to, da jaz v tem smislu leve vidim kot zelo ponosne, pokončne ljudi. Očitno me to kot škorpijonko privlači. Seveda pa je razlika ali gre za leva z lažnim ponosom, egocentrika, ki, vse, kar stori, dela zato, da se bo »ven metal«, ali leva, ki dejansko ima neko intelektualno širino, pozna resnično čustveno inteligenco, ne pa puhle citate iz knjig za samopomoč, in se dejansko ima s čim ponašat.
Če bi pa vse to dolgovezenje skrčila v eno samo ugotovitev, bi se ta glasila: Sem škorpijonka in sem srečna. S svojim levčkom. Ker je čudovit človek, in ne verjamem, da imajo zvezde kaj dosti opraviti s tem.

Za dobro zvezo se je treba potrudit tako, da se posvetiš partnerju. Ne pa tako, da bereš horoskope. Pa srečno vsem.:)

jaz lev - ona škorpijonka

Hvala vam za vse komentarje tukaj - vsem hvala. Pomagali ste! Obožujem vašo odkritost in rad imam vašo globino pisanja.

Mir in napredek z vami.

Morda še to, za vse, ki ste šele v začetni fazi zveze škorpijon-lev ali gre šele za simpatijo.
Neverjetna telesna privlačnost je zagotovo nekaj, kar zaznamuje večino zvez med škorpijoni in levi. To je seveda z določenega pogleda super, po drugi strani pa je prav ta privlačnost zelo »moteča« pri gradnji nekega normalnega in dolgotrajnega odnosa. Mislim, da vsi vemo, za kaj gre. Če si nekoga zelo želiš, ti to na nek način okupira možgane in vse ostalo v tistem trenutku odpade. Zato se mi zdi pomembno ali celo nujno, da preden se podata v praktično odkrivanje te silne privlačnosti, da vendarle nekako razjasnita vajin čustven odnos. Da si zaupata, verjameta drug v drugega, da ni nobenih dvomov v iskrene namene, v to ali ti nekdo vrača čustva itd. Ker če kaj, potem je prav dvom eden največjih sovražnikov zveze med škorpijonom in levom. In ta faza »dokazovanja« zna bit zelo naporna in celo boleča, ker smo škorpijoni zelo sumničavi, hočemo bit 200% prepričani v nekaj, resnično lahko delujemo kot da ne bomo nikoli verjeli v to, da je naša ljubljena oseba iskrena z nami. V tem smislu smo lahko neverjetno naporni in žal se marsikatera zveza s škorpijonom konča prav v tej fazi, torej še preden se prav začne. Še posebej če govorimo o škorpijonih in levih, ki imajo oboji močan ego. Ampak če škorpijonu in levu vendarle uspe prebrodit to fazo, ki ji jaz pravim ljubezenski sodni proces z neštetimi dokaznimi postopki, traja pa alhko poljubno dolgo, potem se nimata za kaj bati. Ker sta si ljubezen dokazala že ničkolikokrat, verjameta drug v drugega, poznata vse globine, tudi tiste najbolj temačne, njune ljubezni, seks pa je tako ali tako super. Ampak predpogoj za to je, da se zelo, zelo dobro poznata in da se resnično potrudita razumet drug drugega. To pa terja veliko časa, predvsem pa potrpljenja. Tega pa dandanes primanjkuje v mnogih odnosih vseh nebesnih znamenj. Če lev in škorpijon vendarle najdeta pravo ljubezen, verjamem da sta lahko zelo srečna in da takšna zveza prinaša več kot kakšna druga monotona ljubezen, ki po začetni zaljubljenosti izpuhti. To je res tiste vrste ljubezen, za katero je škoda da dovoliš, da ti spolzi iz rok, čeprav je vsaj na začetku občutek tak, da ti nenehno polzi in je tudi strah pred izgubo velik. Govorim iz lastnih izkušenj. Ampak splača se potrudit in jo izkusit, ker je nekaj najlepšega, kar človek lahko doživi. Čeprav moraš it za to prek pekla do raja. :)

ŠKORPIJONKIN post me je v veliko stvareh spomnil na mojo zgodbo. Midva z mojo plutonko sva bila eden tistih parov lev škorpijon, ki žal niso ostali skupaj. Vedno sta za težave potrebna vsaj dva a v tem primeru je bil levji delež dobesedno na moji strani. Šele, ko je bilo že prepozno, sem jo v resnici razumel. Zakaj je bila takšna kakršna je bila. Sitnoba mala. Vedno se je hotela o vsem pogovorit, meni pa ni bilo ravno do pogovora, če sem kaj zajebal. Hotel sem to preskočit in it dalje. Takrat sem to obnašanje videl kot negativno, da potencira samo slabe stvari. Zdaj vem da je hotela da vsak konflikt rešiva sproti. Potem ji je bilo nekega dne tega dovolj in je šla. Po treh letih. Brez nje sem bil izgubljen. Uteho sem iskal povsod, tudi v ženskah. Potem sva malo manj kot leto dni pozneje spet vzpostavila stik in se pogovarjala o vsem kar je bilo, kaj čutiva. Ona je bil a še vedno samska, jaz sem ga malo sral naokoli. Nisva imela fizičnega stika. Lepo je kazalo a sem si mislil da me ne bo nikoli več pripravljena sprejet nazaj. Končno mi nekega dne reče da je že čas da se vidiva, da ne more tako, da nonstop misli name. Misli sem da bom umrl od sreče. Najino srečanje je bilo nepozabno. Vsega je bilo od smeha do solz. Potem se je zgodilo da je punca s katero sem se slučajno videval zvedela da je zanosila. Splav ni več prišel v poštev. Nikoli ne bom pozabil tiste tišine na zvezi ko sem ji po telefonu povedal za otroka. Pa njen jok v ozadju. Nisem ji imel kaj drugega reči. Niti ji nisem zmogle tega povedat na štiri oči. Potem je čez nekaj časa mirno rekla, da mi želi vse dobro naj se potrudim, da bom dober ati svojemu otroku in adijo. To je bil najin zadnji pogovor. Poslal sem ji še nekaj smsov. Ni odgovorila. Še preden je moj otrok dopolnil eno leto je bila ona poročena z drugim, moje ponesrečene zveze pa je bilo do takrat tudi konec. Včasih kje zasledim kaj o njej, o njenem delu in potem dolge noči mislim nanjo. Prijatelji so mi povedali da menda ni najbolj srečna. :( Želim jo še kdaj videt, a me je preveč sram. Po tem kar sem ji naredil to niti ni primerno.

Živjo! Evo, tudi jaz sem škorpijonka in moj fant lev. Jaz sem nad najino zvezo zelo razočarana, čeprav imava punčko staro skoraj 1 leto, skupaj pa sva 5 let. On je ves čas zaposlen (deloholik), jaz pa sem trenutno še v porodniški. Seveda imam veliko več časa za razmišljat o naju kakor on.
nikoli me ne objame, stisne k sebi, da lupčka, če pa načnem kakršnokoli temo se po večini konča s prepirom, kar pomeni, da se nikoli v resnici ne pogovarjava. Njemu pa ni do objemanja niti do seksa bi lahko rekla, da sploh ne povem koliko dolgo že nisva imela spolnih odnosov. Tudi to sem mu omenila, da me njegova nepozornost zelo moti pa se ni nič spremenilo. Marsikaj bi rada uredila okoli najinega doma, ampak če mu to omenim odreagira kakor, a vidiš da ni nobenega časa ali pa je tiho. In to me spravlja ob živce. Kar zavpila bi kadar je tiho in nič ne komentira. Zmedena sem in sploh ne vem kam naj se obrnem. Na koncu bo vse to podzavestno mene uničilo in bom postala živčna razvalina, sitnoba zoprna sem pa itak že. Ali bi mi mogoče kakšne meditacije ali pa joga mogoče pomagale, da bi na vse to postala imuna? Imate kaj izkušen glede tega? Poudarjam pa da je drugače vredu fant, preveč priden, pa tudi preveč flegma za vse, zato pa se verjetno tudi za to ne ujameva. In tudi zaenkart nisem pomislila, da bi šla stran od njega, že zaradi hčerkice ne, se pa res bojim, kako se bo vse skupaj razpletlo, zapletlo ipd. Sem se pa že res spraševala ali me ima ta človek sploh rad?????
Uživajte in imejte se radi!!!!!!! :))))

Dragi »bedak«,
naj najprej povem, da mi je že zelo žal, da sem v prvem zapisu napisala, da sem spoznala, da je bil tisti levček bedak. Predpostavljam, da si si zaradi tega nadel ime bedak. Upam, da te je moj zapis samo spomnil na tvojo zgodbo. Iz tega, kar si ti napisal, sem imela jaz opraviti z enim čisto drugim »bedakom«. Saj ni bil tako grozen kot bi kdo morda sklepal po tej besedi. Mogoče samo premlad, neodgovoren do sebe in drugih, nezrel za resno zvezo,neke vrste player, ki se rad igra s čustvi drugih ljudi. To s tem bedakom ni mišljeno čisto dobesedno. Prizadel me je, izigral, moja samopodoba je bila čisto na psu, dolgo sem prebolevala, a na srečo sem še pravi čas izstopila iz tega začaranega kroga. Čez čas človek preboli, tudi odraste, na stvari gleda z distanco in se sam sebi smeji, kako je lahko v nekem trenutku zaradi nekoga, ki ga ni znal tretirat kot bi si zaslužil, sovražil sebe ne njega. To je vse.
Kar zadeva tvojo škorpijonko, predvidevam, da je težko prebolela takšno slovo. Res bi si zaslužila vsaj, da ji poveš to v živo. Verjetno bi ji bilo lažje in bi lažje prebolela, če bi se vsaj pozneje, po prvem šoku, pogovoril z njo. Po več letih pa mislim, da je bolje, da jo pustiš na miru. Vendar vaju ne poznam in nisem strokovnjak za te zadeve, zato ne vzemi moje besede za svete. Lahko ti svetujem samo to, da se ne žri toliko za stvari iz preteklosti, ki jih ne moreš več popraviti. Usmeri se v prihodnost in to, da ne boš več ponavljal starih napak. Lep pozdrav!


MAJUTA
otrok prinese spremembo v vsak odnos, tudi v odnos škorpijon-lev. Midva z mojim levčkom sva bila na začetku tudi malo zmedena. Otrok je postal center vsega in skoraj bi pozabila na naju. Sva pa to še pravočasno popravila. V tem primeru sem bila jaz pobudnik najinega romantičnega oživljanja. Nekdo pač mora popustit. Saj se navsezadnje pri teh stvareh vedno trudiš za oba, nikoli samo zase. Otrok prinese eno čisto drugo dinamiko v odnos, diktira življenje. Vseeno se pa da tudi ob otroku pripravit kakšen romantičen večer v dvoje. Potrudi se, ne bo ti žal. Spomni ga, da si ti tista škorpijonkica, ki mu je zmešala glavo in da si še vedno ista. Srečno!

http://astrology.about.com/u/ua/leolovematches/Leo-And-Scorpio-Share-Your-Leo-And-Scorpio-Experience.htm
Tudi iz teh pričevanj je jasno da so zveze škorpijon lev čudovite, samo če LEV kaj ne zajebe.
Žal pa levi večkrat kaj zajebejo kot ne! So pohlepni, egoistični, spogledljivi, bahavi, brezsramni povzpetniki, materialisti! Izkoristlii vas bodo za spolne, materialne in druge usluge. Vas prepričali, da ste vi vsega krivi in vas na koncu brez besed pustili, ko bodo našli kandidata od katerega bodo imeli še več koristi! Kralj živali? Kralj prevar, manipulacij, laži!

Ok, sicer še vedno verjamem, da je horoskop larifari (nekaj sicer je res, nikakor pa ne v smislu, da bi uspeh svoje zveze iskala v zvezdah), čisto po naključju zataval na to temo in spremljala predvsem "iskanja" in "tipanja" in "hojo kot mački okrog vrele kaše". Sicer sem pred zadnjim postom upala, da bo Tvoj levček končno uporabil tisti dve balki med moškim priveskom, ti. balle ali cajones ali prav domača beseda jajca. Mislim, ej, človek božji, jamraš, da si osamljen, da si v Škorpijončici spoznal sorodno dušo, ji pihal na dušo, kako razumna je, kako zrela, odrasla itd. itd. In potem narediš .... NIČ! Za ti dat na rit. Ponavadi se oglasim na tem forumu s kako svetovljansko, z izbranimi besedami, diplomatsko, ampak tukaj mi je pa dvignilo pritisk. To, da ti ni do stika, je samo larifari, v bistvu se bojiš zunanjega izgleda, pojave škorpijončice ali pa si resnično reva. Glede na to, da imaša cca. 50 let, bi pričakovala malo več poguma, izkušenih prijemov ... Šempjo!

Sama sem se dobila že večkrat z ljudmi, s katerimi sem si virtualno dopisovala. In skoraj vsaka so bila zelo pozitivna. Ampak še vedno mi v glavi odzvanja eno obžalovanje. S človekom, ki sem ga res začčutila, s katerim sem bila res osebna, s katerim se delila vse ... z njim se nisem srečala, pa čeprav je bila super prilika za to. In mislim, da se bom tega spominjala celo življenje.

Tvoj lev ... ZBERI POGUM! Mogoče pa boš v nasprotnem primeru izgubil, zamudila svojo drugo polovico. ;)

Navedeno

Animax
Sama sem se dobila že večkrat z ljudmi, s katerimi sem si virtualno dopisovala. In skoraj vsaka so bila zelo pozitivna. Ampak še vedno mi v glavi odzvanja eno obžalovanje. S človekom, ki sem ga res začčutila, s katerim sem bila res osebna, s katerim se delila vse ... z njim se nisem srečala, pa čeprav je bila super prilika za to. In mislim, da se bom tega spominjala celo življenje.

Tvoj lev ... ZBERI POGUM! Mogoče pa boš v nasprotnem primeru izgubil, zamudila svojo drugo polovico. ;)

Pravijo, da pridejo trenutki, ko se spomniš na 'pozabljene prijatelje'. Nekateri preplavi obžalovanje za minulim in ... pustijo, da gre življenje dalje. Drugi se v takih trenutkih odločijo, zavrtijo telefon oz. napišejo mail ... dajo sebi in drugim možnost, da se pojasni tisto, kar se v preteklosti ni moglo in kar so samo potisnili nekam pod površje.

Kaj pridobiš oz. kaj lahko izgubiš? Sama osebno mislim, da so srečanja ljudi, ki so si nekje v svoji biti podobni, vendarle dragocena. Čeprav se ti lahko zgodi, da bo oseba v živo drugačna, kot si si jo slikal poprej, bo taka izkušnja morda povod za to, da boš začel opazovati in videti neznane ljudi, ki jih vsakodnevno srečuješ, na drug način, z drugimi očmi.

Nekaterim se drobci sanj tudi izpolnijo.

Jaz škorpijonka, moj bivši lev.

Nora privlačnost, sploh na začetku, je rekel, da razmišlja samo o meni, da že dolgo nobeni ni rekel, da jo ima rad kot meni.
Kar naenkrat vsega konec. Bila sva skupaj pol leta, potem je bilo v enem tednu vse drugače, bil je čuden, skrivnosten in tako se je končalo. Sploh ne vem točno zakaj, občasno se srečava, samo pozdraviva. Lahko je spoznal drugo, lahko se je česa ustrašil (do zadnjega je govoril, da bi z mano večno ostal in imel družino), ne vem. V glavnem, vse spomine nanj sem dala proč, kot, da ga nikoli ni bilo v mojem življenju.
Včasih se še spomnim nanj, malce zaboli, ker je tako odšel, a daleč od tega, da bi mi bilo žal za njim, saj imam dobrega moža in prekrasnega sina :)
Sem bila pa noro zaljubljena vanj, priznam :)) in 100% sem, da on vame.

izgleda sem edina škorpijonka, ki ima z levom srečno vezo :-) Skupaj sva 7 let, poročena 4, imava dva otroka in se imava lepo. Sicer ne gre brez večnih bojev, ampak če se res potrudiva, da skleneva kak kompromis in se vsaj malo prilagodiva drug drugemu, je super. Dolgčas pa res ni, tudi v postelji ne :-))

@škorpijonkajaz
Tvoja zgodba pa je takšna kot da bi svojo izkušnjo z levom opisala jaz. Neverjetno! Da nisva naleteli na istega. :)
Še zdaj ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo med mano in "mojim" levom. Po nekaj mesecih kar na lepem vsega konec. Kmalu sem zvedela, da je v novi zvezi, tako da dvomim, da se je v tistem kratkem obdobju, kar sva bila skupaj, posvečal samo meni. Določene stvari vem, določene niti nisem želela vedeti, samo pozabiti vse čim prej. Mislim, da je ta devička, ki jo ima zdaj, pisana na kožo njegovemu prevarantskemu karakterju. Škorpijonke smo prenaporne in premalo naivne. :) Skratka, odkar je odšel sem si oddahnila. Življenje je postalo manj zakomplicirano, odnosi z ljudmi, ki so mi blizu bolj iskreni. Z njim je bilo naporno in preveč dvomov. Ne vem ali gre to pripisovat astrologiji ali konkretni osebi, vsekakor pa se pri nama stvari niso in se verjetno niti nikoli ne bi obnesle.

V bistvu je sončno znamenje samo del astrološke karte in pravzaprav za ugotavljanje kompatibilnosti med partnerjema med manj pomembnimi, bolj relevantne so pozicije lune, venere, marsa, descendentov. Kogar to bolj zanima, lahko pobrska po strani www.astro.com.
Lp!

Mene pa zanima, le kje sta Ona - Škorpijonka in Moj Lev - On. Tako lepo sta se ujela. Branje njunih postov in odzivanj je blagodejno. Ko bi se ljudje znali in zmogli ujeti na ta način v realnem življenju, bi bilo mnogim lažje in bolje vstopati v svet. Drug z drugim, skupaj objeti.

Se opravičujem, Ona - Škorpijončica.

....in On -Tvoj Lev.

še en popravek..

:-)

jaz sem škorpijonka on je lev....skupaj sva pol leta in se odlično razumeva...ker sva v srednjih letih in z preteklimi izkušnjami, ne morem trditi ravno, da je to tako ali pa ni tako zaradi nebesnih znamenj....sedaj nama je lepo, strastno, brez prepiranj, idealno, nekdo bi že lahko rekel kičasto hahahah :) bom pa vseeno na koncu dodala, škorpijon:lev = DA :)

če bi se ljudje samo na strologijo zanašali, bi veliko lepega zamudili v življenju. Na žalost obstajajo tudi levi, ki svoja čustva do škorpijonov zanikajo ravno zaradi astrologije. Ker že vnaprej vedo, da se nekaj ne bo obneslo? Po drugi strani pa, noben človek, ki tako razmišlja, vseeno kakšno je znamenje, ni vreden lnaklonjenosti drugega.Če ljubiš iskreno, si pripravljen tudi trpet za to, se borit za ljubezen, pa tudi če se ji na koncu nesebično odpoveš. Tudi planetom lahko kljubuješ, če si to zares želiš, če verjameš,da je vredno. Ampak za to sta vedno potrebna dva.

Tudi jaz sem škorpijonka, tudi podznak škorpijon, na notri kot pravi moja astrologinja pa čista rakica. Skratka sama sem tudi imela par srečanj z moškimi levi. In vsa so bila dokaj negativna, meni so preveč impulzivni, ti ki sem jih spoznala preveč nastopaški. Tudi kemije nobene prave.

Sama se najbolje razumem z moškimi ki so biki, device in raki.

Jaz sem levinja, mož škorpijon. Se dobro ujameva(skupaj sva 6let) in se imava noro rada. Tako da pri meni je zaenkrat pozitivno. Se mi pa zdi da je precej odvisno od človeka in ne od znamenja:)

Malo sem prebirala in spremljala to temo in se odločila, da napišem še jaz mojo situacijo. Sem levinja in imam partnerja Leva. Vedno sem imela le resne zveze z levi - dve pomembni in trenutno imam leva. Že od začetka me pri najini vezi moti to, da nimam pravega občutka, nimam zaupanja in niti občutka, da bi bila ljubljena.. Mogoče se motim vendar res se mi včasih zdi, da sem v bistvu samska.
Večkrat pa se mi zgodi, da se pojavi kakšen, ki se zanima zame in vedno je to škorpijon??!!! To se mi zdi precej zanimivo, še posebej pri zadnjemu, s katerim se veliko druživa zaradi športa.

On je začel kazati zanimanje zame, meni niti najmanj ni bil všeč, ker sem bila prepričana, da je mlajši od mene. Potem pa izvedela, da je 2 leti starejši. Bil je v zvezi vendar nekako sem čutila, da se je ''segrel'' zame. Čez čas je tudi vezo prekinil, ker je pravil, da ne čuti, da bi z njo ostal naslednjih 20 let.. Med nama se ni zgodilo NIČ, razen objel me je vsakič, ko sva se poslovila, vendar je ob tem rekel, da me je objel, ker sva preživela lepe trenutke. Šlo se je za šport in nato pijačo, pogovor. No, sedaj pa se mi zdi, da pričakuje od mene, da rešim tudi jaz situacijo s partnerjem s katerim v bistvu samo živiva v skupnem gospodinjstvu, ne daje mi pa nobene ljubezni. Jaz sicer o tem razmišljam in tudi preden sem ga spoznala sem o tem razmišljala glede na sitacujo. Sem pa zelo navezana na partnerja. Ne glede na to ali bi tega škorpijona spoznala ali ne, prav tako bi razmišljala o razdoru.

Mi je pa ugajala pozornost tega škorpijona, kot pač vsaki ženski ugaja, da je nekomu všeč in ne rečem, da mi je za malenkost tudi on meni, vendar glede na situacijo pa..... Ne vem, en kup stvari govori proti tej vezi... Nekaj stvari mi je všeč, veliko ne ..... Imava skupni hobi, šport, smučanje, rekel je celo, da bi lahko šla skupaj letos za en teden??!!! Malo v hecu sicer, vendar v vsakem hecu je nekaj resnice. In jaz sem sedaj čisto zmedena, ker sanjam kaj vse bi lahko bilo po drugi strani pa mi ni všeč, da ima ogromno drugih hobijev in bi bil veliko zaseden in od doma. To je bil tudi velik vzrok, da sta šla narazen z bivšo. Ne vem, meni je pomembno koliko časa preživi partner z mano saj že službe nas ločujejo..... Po drugi strani pa razmišljam, da je najbolje, da sem nekaj časa sama in kar bo pač bo....nekaj bo že prinesel čas. Dobro al slabo. Kaj bi pa vi naredili na mojem mestu?

Ok, te štekam, čeprav moram reči, da je zveza pravo garanje. Pravljice ni nikjer, ideala še manj. Levi, se mi zdi, so na splošno zelo čustveno zaprti. REcimo temu, da bi morala v primeru, da želiš rešiti svojo zvezo, začeti težaški pogovor "kaj mene moti, kaj meni manjka" in še pomembneje, kaj je partner v tej smeri pripravljen narediti. Nekje na sredi poti se lahko oba srečata. Zveza pa je vsekakor več kot le skupno gospodinjstvo, deljenje stroškov in zgolj družba. Če se ne vidiš v tej zvezi, je pogovor o njej brezpredmeten. Končaj zadevo. Je pa ponavadi to težko narediti, saj se navežeš na partnerja, strah teje spremembe, samote, da si spet sama od sebe odvisna, brez opore in v tvojem primeru - cimra.
Jst bi se najprej zamislila vase, se izprašala, kaj sploh sama želim ... rešiti zvezo ali ne. Potem pojdi dalje. Preden pa karkoli začneš s tem drugim, potipaj teren. Lahko ga na splošno vprašaš, kaj njemu pomenijo hobiji, lahko poveš, kaj tebi pomeni zveza in kaj od nje pričakuješ. Dejansko sta se družila na precej varnem področju - šport, kar mu je verjetno v zadovoljstvo, ampak ob zvezi bi se to razširilo. Zato res bodi previdna.

Moja izkušnja škorpijonke je pa takšna. Z enim levom bila zelo dobra prijateljica, bilo je nekaj kemije, ampak sva ostala samo zelo dobra zaupan prijatelja, tudi potem ko nisva bila več sodelavca. Z drugim je bila totalna katastrofa, pa dvomim, da zato, ker je bil lev. Kemija, ja, ampak za moje pojme preveč trmast in premalo razgledan človek. Pa tudi če je imel faks. No, ja, saj vemo, da vsak človek s faksom še ni intelektualec. Preveč naporno, četudi sme brzdala svojo škorpijonskost bolj kot pri bilo kom drugem prej in potem. Težko bi to neujemanje pripisala zvezdam. S tretjim sva skupaj 15 let, sva srečno poročena, ujemava se v vsem, ne le v telesni privlačnosti.Vedno znva me očara predvsem s svojim intelektom. Pa to verjento ni nič posebneg aza škorpijonke. Mislim,d a kar vse po vrsti iščemo moške, ki nisole privlačni in močnikarakterji po svoji trmi, ampak tudi po razumu. To zadnje pa ti horoskop kar sam po sebi ne da.

Navedeno

Zanzibar ... ka
Ok, te štekam, čeprav moram reči, da je zveza pravo garanje. Pravljice ni nikjer, ideala še manj. Levi, se mi zdi, so na splošno zelo čustveno zaprti. REcimo temu, da bi morala v primeru, da želiš rešiti svojo zvezo, začeti težaški pogovor "kaj mene moti, kaj meni manjka" in še pomembneje, kaj je partner v tej smeri pripravljen narediti. Nekje na sredi poti se lahko oba srečata. Zveza pa je vsekakor več kot le skupno gospodinjstvo, deljenje stroškov in zgolj družba. Če se ne vidiš v tej zvezi, je pogovor o njej brezpredmeten. Končaj zadevo. Je pa ponavadi to težko narediti, saj se navežeš na partnerja, strah teje spremembe, samote, da si spet sama od sebe odvisna, brez opore in v tvojem primeru - cimra.
Jst bi se najprej zamislila vase, se izprašala, kaj sploh sama želim ... rešiti zvezo ali ne. Potem pojdi dalje. Preden pa karkoli začneš s tem drugim, potipaj teren. Lahko ga na splošno vprašaš, kaj njemu pomenijo hobiji, lahko poveš, kaj tebi pomeni zveza in kaj od nje pričakuješ. Dejansko sta se družila na precej varnem področju - šport, kar mu je verjetno v zadovoljstvo, ampak ob zvezi bi se to razširilo. Zato res bodi previdna.

Zanzibar...ka, najprej hvala. Se mi zdi,da me res razumeš, čeprav nisem glih mojster v pisanju in ne znam glih napisati, kar me muči.

Tvoj nasvet mi resnično pomaga, da probam bolj trezno razmišljati. Vem, da idealne zveze ni in mogoče prav zaradi tega vztrajam in probam kaj popravit v sedanji. Probala se bom najprej sebe vprašati, kaj si želim, čeprav me zdaj ta škorpijonček kar ''moti''. Tega ne želim. Rada bi bila sigurna v to kar delam s sedanjo zvezo. Rada bi bila 100% v svojo odločitev. Včeraj me je povabil na kavo in mi pokazal stanovanje v katero se je vselil (v najem). Na koncu me je vprašal ali mi je všeč stanovanje, kot bi bilo to že del naju. Mene to vse bega in ''iztiri''. Vem, ustavit moram konje. Vsakokrat me prime neka evforija, veselje, vendar po drugi strani začne delat razum in se zavedam, da moram bit zelo previdna, ker sploh ni to moja rešitev. Ne sme bit.

No imela sem napisan že odgovor na to temo pa mi je vse skupaj izbrisalo sedaj probam spet vse napisat čim bolje.... V glavnem, probala se bom pogovorit s sedanjim partnerjem. Naredila bom ta korak. Tvoj post me je k temu lepo spodbudil in sedaj se prvič čutim resnično priravljena za to. Morda sva res oba čustveno zaprta in eden mora naredit nekaj .Sedaj samo vegetirava in jaz sem čisto prazna. Malo težko mi je samo to, da mu moram reč, veš moti me, da me ne poljubiš več (letos me je le 2x poljubil -za novo leto in roj. dan) in moti me, da mi ne rečeš nič lepega. To se mi zdi tako težko, ker ne morem tega zahtevat. Tega ne moreš rečt......Za to sem tudi sama kriva, priznam, da sem zaradi mojega nezaupanja veliko pripomogla k temu,da je tako kot je. In bojim se,da bi delala iste napake tudi pri drugemu. Bojim se vsega. Bojim se tudi zaključiti, ker bi se počutila točno tako, kot si opisala. Vendar enkrat moram res nekaj naredit, da se kaj spremeni. Probala se bom pogovorit, probala odmisliti kaj vse mi ta škorpijon ''ponuja'' in šla naprej. Če vas ne moti, bom napisala še kaj in sporočila kako se odvija ;) Da se malo bolje počutim.

No ja- se strinjam s tabo. Ne moremo gledat na zvezde, čeprav jim jaz nekako dajem preveč pomena. Za škorpijone vedno govorijo precej slabe stvari ;) . Ta, ki sem ga spoznala me je prijetno presenetil. Med nama je neka energija, kenija, ne vem kaj.....Sem pa tudi videla,da se zelo razlikujejo že levi. Moj sodelavec lev je čisto nasprotje od mojega partnerja. Še posebej na področju intelekta, kar je tudi zame zelo pomembeno. Bom morala dati verjetno to malo na stran, odmislit ta horoskop, čeprav neke osnove vseeno so skupne ;)

Hvala obema :) Bom še kaj pisala, ko se začne obračat. Zaenkrat se mi zdi,da na tem področju nimam sreče. Jo bom probala ''skovat''.

Ja, verjamem in te razumem, ker imam podobno situacijo. S to razliko, da nimam nobenega škorpijončka, ki bi se okrog mene sukal. Hladen odnos, cimrstvo, skupno gospodinjstvo, nobenih skupnih interesov ... ampak sem se odločila, da bom vztrajala in se borila. Ker je del krivde tudi na meni. Do določene situacije ne pride samo zaradi ene strani. Po toliko in toliko letih se človek uleni, vse postane samoumevno in posledično nezanimivo. Kot so na primer poljubi, objemi, male pozornosti. Ženske so ponavadi lačne prav teh. In potem se dobiš, da samo strmiš skupaj z njim v TV, zvečer se zlekneš na posteljo in zaspiš. Pogovor se krajša, postaja vedno manj oseben. Pri tem tvojem novem škorpijončku pa res bodi previdna. Dejansko sta se spoznala pri hobijih, na podlagi tega gradila odnos, realnosti dejansko ni bilo tu zraven. Včasih nam krizna situacija zamegli razum in sprejmemo kakršen koli izhod v sili, še toliko bolj, če se nam ta kar sam ponuja. Bližina nečesa novega, adrenalin zaradi tako potrebnih pozornosti ... to je vse ok, ampak ni pa realnost. Vsekakor bodi previdna in pojdi počasi.

@Zanzibar ... ka
jaz mislim, da tvoj "problem" ni astrološke narave. Je čisto vseeno, če se gre za škorpijona ali gamsa, še bolj vseeno, kaj pravijo o teh znakih (hej, sem škorpijonka, kaj pravijo o meni razen to, da sem zaj...? :) ). Ti imaš problem doma, v skupnem gospodinjstvu, ne pa s tem škorpijonom. Najprej pošlihtaj stvari doma, potem se igraj romance sicer se lahko zelo opečeš. Če pa je količkaj resnice na tem, kar pravijo o škorpijonih, to niso ravno ljudje, ki so pripravljeni ob sebi gledat nekoga, ki sedi na dveh stolih. Veliko dajejo, ampak tudi od partnerja pričakujejo podobno predanost. On je zvezo prekinil. Kaj ti to pove o njem? Si ti pripravljena prekinit tvojo, ne glede na to ali se bo s tem škorpijonom kaj izcimilo ali ne? Veš 100% kakšnega življenja nočeš? Ali se ravnaš bolj po priložnostih in "preračunljivo"?
Škorpijon ti lahko res pričara romantiko kakršno si do zdaj morda samo sanjala. Ampak, če ne boš 200% njegova, ne bo vztrajal.

Mislim, da si malo zamutil/-la. Pri sebi ne govorim sploh o nobenem škorpijonu, le nasvet dajem in obenem razlagam, kako dobro poznam čustva Dia-ne do zdajšnega partnerja. In sploh dejansko ne govorim o nebesnih znamenjih, le da so levi ponavadi čustveno zavrti. In to je to. Malce bolj podrobno branje res ne bo odveč. Nasvet za naslednjič.

Res je, Zanzibar ... ka, zamutila sem glede imena, ker je bilo toliko enih citiranj vmes, da me je zmedlo. Seveda je bil moj zapis namenjen Di-ani. , kar se da verjetno razbrati tudi po tem, kar sem napisala. Se opravičujem za napačno ime, samo da ne bo kakšne vojne zaradi tega. :) Vsega ostalega, kar sem napisala, pa ne prekličem.
Drugače pa prebrala podrobno, brez skrbi. Samo inovativni nicki mi delajo težave. :)

Kar se pa samih zvez tiče... mojih 15 let z levom bi tudi že zdavnaj splavalo po vodi, če ne bi bila tipična škorpijonka. In vse, kar za škorpijonke pravijo. :) Tako pa nama kar gre in uživava v tem odnosu. Saj ne rečem, lepo je tudi imet cimra in si delit stroške, obveznosti, skupaj gledat TV ... ampak to smo dali skozi v študentksih letih. Opažam pa pri nekaterih mojih vrstnicah, ki so recimo med študijem živele pri starših in bile še na začetku zveze doma pri starših, da se potem, ko končno zaživijo z nekom, zelo hitro zadovoljijo s tem, da so nekomu samo kuharice, perice, cimre. Ker je to dejansko nekaj novega v njihovem življenju. Končno samostojne brez mame! Seveda so tudi tovrstna opravila potrebna in če kaj, potem zagotovo drži tudi rek, da gre ljubezen skozi želodec, ampak če samo to posane bistvo neke zveze, se ji bolj slabo piše. To so opravila, ki hitro postanejo rutina in parv je, da so rutina. Odnosu, ki naj bi bil čustven odnos, pa človek ne sme nikoli dovolit, da postane rutina.

Navedeno

no ja
Res je, Zanzibar ... ka, zamutila sem glede imena, ker je bilo toliko enih citiranj vmes, da me je zmedlo. Seveda je bil moj zapis namenjen Di-ani. , kar se da verjetno razbrati tudi po tem, kar sem napisala. Se opravičujem za napačno ime, samo da ne bo kakšne vojne zaradi tega. :) Vsega ostalega, kar sem napisala, pa ne prekličem.
Drugače pa prebrala podrobno, brez skrbi. Samo inovativni nicki mi delajo težave. :)

Kar se pa samih zvez tiče... mojih 15 let z levom bi tudi že zdavnaj splavalo po vodi, če ne bi bila tipična škorpijonka. In vse, kar za škorpijonke pravijo. :) Tako pa nama kar gre in uživava v tem odnosu. Saj ne rečem, lepo je tudi imet cimra in si delit stroške, obveznosti, skupaj gledat TV ... ampak to smo dali skozi v študentksih letih. Opažam pa pri nekaterih mojih vrstnicah, ki so recimo med študijem živele pri starših in bile še na začetku zveze doma pri starših, da se potem, ko končno zaživijo z nekom, zelo hitro zadovoljijo s tem, da so nekomu samo kuharice, perice, cimre. Ker je to dejansko nekaj novega v njihovem življenju. Končno samostojne brez mame! Seveda so tudi tovrstna opravila potrebna in če kaj, potem zagotovo drži tudi rek, da gre ljubezen skozi želodec, ampak če samo to posane bistvo neke zveze, se ji bolj slabo piše. To so opravila, ki hitro postanejo rutina in parv je, da so rutina. Odnosu, ki naj bi bil čustven odnos, pa človek ne sme nikoli dovolit, da postane rutina.

Ne bo nobene vojne, le malo me je ziritiral ton tvojega posta. Ženska je pač v dilemi, zato povpraša za mnenje na forumu. Moje mnenje je, da se ji lahko odgovori na način, ki je čim bolj prijazen do postavljateljice vprašanja. Razen seveda če klamfa neumnosti oziroma če ni lih trda buča. Ampak tvoj "potem se igraj romanco" itd. itd. je daleč od tega. Take besede že vnaprej zreducirajo njeno dilemo/negotovost/zmedenost na nivo igranja, ki to po mojem ni. Je v fazi, ki lahko doleti vsakogar. Zakaj ne poskušat naprej razumet človeka, kot pa ga vnaprej obsodit in kritizirat?!

Ja, res se nočem igrat romance. Raje bi videla, da škorpijona sedaj sploh ne bi bilo v mojem življenju, ker me bega. Rada bi razčistila sedanjo zvezo, nočem brezglavo naprej, ker se bojim in se zavedam, da, da se lahko opečem. Zavedam se, da ni nikjer pravljice in zato se po eni strani niti ne želim spuščati v novo zvezo, nočem začeti nekaj novega kljub temu, da bi morda bila dobra.

Zanzibar...ka, tebi pa resnično želim, da se izboljša odnos s partnerjem. Po opisu se mi zdi, da sva kar v podobnem, čeprav se je s športom krpam prazno življenje. Mislim, da nikomur rutina ni všeč, saj nekaj let je že ok, potem pa pride do točke, ko se mora nekaj spremeniti, ker drugače gre samo še navzdol.

@Zanzibar ... ka (tokrat nisem zgrešila! hehe)

Verjamem,da je te je zmotil "ton" pisanja. Dejansko je res šlo za "pooseben ton pisanja". Namenoma. Te je morda zmotil tudi zato, ker se vsaj v tistem delu Di-anine brez škorpijona na nek način prepoznavaš tudi sama? Ker se zavedaš ali se na nek nači bojiš, da se to zgodi tudi tebi? Seveda se vsakemu to lahko zgodi, tudi meni. Ampak če se že sklicuješ na razum, potem se menda zavedaš, da je razumsko, da človek najprej reši prvi del problema, tisti problem, ki ga ima doma. Šele potem je sposoben sploh normalno dojemat to novo "romanco".
Ampak to niti ni razlog za tovrsten "ton". Gre bolj za to, da nekako težko razumem, da nekdo, ki ima jasne probleme v zvezi in se poleg tega zapleta še v novo zvezo, postavlja na tem forumu glede celotne kolobocije v kateri se je znašel vprašanje "astrološke" narave. Mogoče bi bila bolj tolerantna, če bi bilo vprašanje postavljeno v drugačni obliki, v kakšni drugi temi. Kot sem napisala, mogoče malce zlobno, priznam, je v tem primeru vseeno če bi šlo za škorpijona ali gamsa. Ni to problem astrološkega ujemanja. To je problem kako ima nekdo pošlihtane odnose v svojem življenju. In v glavi. Pa tudi če se v zvezo spravlja z deževnikom. Ljudje božji, nehajte že zret v zvezde in čakat, da vam odgovor kako urejat svoje življenje pade z neba. Odnosi bodo takšni kot si jih boste sami naredili in nič drugačni! Spet zlobna? Takšne smo škorpijonke! :)

No ja - kaj naj ti še rečem? Želim ti čimveč beline in črnine, ker očitno ti sivina ne gre od rok. Sama sem v vseh teh letih ugotovila, da je odstotek barve "nekaj vmes" izrazito velik. Mogoče ti sama svoje življenje furaš drugače. Če namenoma spregledam aroganco, vzvišenost in neko pridigarstvo tipa "ljudje božji", lahko trdim, da tvojega posta nikoli nisem jemala kot zlobnega. In da me je tvoj ton zmotil, nikakor ni zaradi moje "podobne" zgodbe, ki to dejansko ni (smešno, po parih vrsticah jo ti očitno poznaš). Le čudi me, s kakšno lahkotnostjo zavzemaš pridigarsko pozicijo in se očitno čutiš klicana za žuganje s prstom. Če ti pa gredo/gremo na živce ljudje, ki postavljajo vprašanja o življenjskih problemih na tem forumu, potem ti zavoljo tvojega dušnega mira, priporočam, da se mu v prihodnje pač ogneš. Konec koncev je to forum z naslovom "Čustvena inteligenca".
Ti dam pa prav v eni zadevi, in to je, da je bilo vprašanje mogoče dano pod napačno temo. Kot je verjetno tudi najino "prerekanje". ;)

Moj namen ni prerekanje. Tega nisem še na nobenem forumunikoli počela, pa ne bi niti tukaj.
Ampak zanimivo, kako lahko nekoga zmoti beseda "božji". In že smo pri pridigarjih in žuganju s prstom. :) Le kaj bi se zgodilo, če bi se sklicevala na boga in ga celo zapisla z velliko začetnico? :)))

Pa da ne bo pomote. Mene ne moti, če nekdo postavlja vprašanja o življenjskih problemih. Je pa res, da jaz astrološko ujemanje težko dojemam kot "življenjski problem". Sem preveč prizemljena za kaj takšnega.

O sivini pa ne bi razpravljala. Sivih temah sem že marsikaj napisala pod kakšnim drugim imenom.
No, lepo se imejte in radi se imejte. Pa nikar ne stresajte jeze iz domače spalnice na forumu. :)
Srečno!

Aja, pa še to, kar zadeva to silno sivino... Črno-belo dojemanje sveta je še ena "huda resnica", ki jo lahko o škorpijonih preberete v raznih astroloških analizah tega znaka.
Saj ne rečem, mogoče drži za koga. Tudi med drugimi nebesnimi znamenji, ne le med škorpijoni. Za vse in v vsakem primeru pa zagotovo ne.
Jaz se v življenju ne ravnam po horoskopih. Mogoče bi ravno to, če bi se, bil dokaz, da dojemam stvari črno-belo. Prav z opisom mojih izkušenj škorpijonke (pač rojena sem v tem znamenju in se večkrat na ta račun pohecam) z različnimi levi pa sem želela ponazoriti kako je neumno stvari dojemati črno-belo, kako je vse, kar nekdo nekje zapiše o nekem znaku, lako tudi zelo relativno.In kako v bistvu vse odnose z ljudmi okoli sebe gradimo mi sami, ne pa naše natalne karte.
Če sem zaradi tega pridigar, pa Bog pomagaj. Še vedno sem rajši pridigar kot lažni prerok. :)

Verjetno sem res odprla post pod napačno temo. Nisem kaj veliko razmišljala. Pač začela sem pisati svojo zgodbo in če sem čisto iskrena ni bila osnova horoskop. To se mi tudi zdi, da sem potem napisala. Ne vem zakaj bi toliko sedaj potencirali to. To je samo postranskega pomena. Mislim, da sem dovolj odrasla glede tega.... Pač tako je tisti trenutek naneslo, bistvo je bilo v odnosu, ki ga skušam razrešit v svoji glavi in upam, da mi bo pač uspelo. Sem v takšni situaciji in je potrebno naredit korak naprej ali nazaj. Eh, saj bo! Saj včasih potrebujemo tudi kako brco v rit in ostro besedo. Bom že nekako rešla.

Hvala vama, tebi zanzi....barka še posebej, ker sem te čutla kar blizu.

Še to sem želela povedat.... Ko sva se zadnjič videla sem imela pred sabo tvoj stavek zanzibar....ka. Kar pojavil se mi je pred očmi .. Mislim na tisti stavek/nasvet, ko si mi napisala naj bom zelo previdna.. :) Se mi je kar nasmejalo in ga upoštevam...

Di-ana, me veseli, če sem kakorkoli pomagala. Sama mislim, da se ti ne dogaja nič drastičnega, kar se večini ljudi z izkušnjami še ni. Menim, da ovire so in tudi bodo. Pričakovati na "neverending" pravljico je popolnoma utopično. Ko gledaš nazaj, lahko sama sebi rečeš: eto, tudi to se mi je zgodilo in s tem sem se spopadla. Ne bom pozabila kolegice: prvi fant, v zvezi 10 let, prišlo do krize, romanca je zamrznila, ljubezen potihnila. Prišel nov čmrljček, prhutal okrog nje in pred njenimi lačnimi usti mahal z medom. Dilema je bila očitno velika. A se je odločila za preverjeno zadevo, vztrajala in se borila, konec koncev je 10 let težko zavreči. Sedaj sta srečno poročena, starša dvem deklicam. Človek bi težko verjel, da imata za seboj tako kalvarijo nerazčiščenih čustev in odnosa. Včasih očitno moraš pasti na dno, da se lahko vzdigneš. Pa naj rečejo pridigarji, kar želijo.

Zanzibar ... ka, nima smisla omenjat pridigarje. Ti nočejo nič slabega ne tebi ne Di-ani. :)
15 let in več ohranjat zvezo pri življenju, ne pri vegetiranju, ne mine brez takšnih in drugačnih preprek in težav. To je dejstvo. Ampak če ob prvi težavi skočiš v drugo posteljo, to ne reši problema. Pa mislim, da si glede tega nisva dosti različni v razmišljanju. Mogoče celo bolj podobni kot si misliš. :)
Jaz razumem Di-anino dilemo. Ampak jaz njeno dilemo razumem kot posledico krize, ki jo ima v zvezi. In vsakemu, njej in komurkoli drugemu, bi svetovala (pa verjetno ne le jaz), naj najprej razčisti kako in kaj glede že obstoječega odnosa, preden se zaplete v nekaj, čemur morda ne bo kos. Res je, ne dogaja se ji "nič takšnega". Ne še. Lahko pa si zaradi malce povišanega adrenalina in nekaj minut trajjaočega hitrejšega bitja srca uniči nekaj, kar ni zgradila čez noč. In potem ji bo dogajalo.
Težko je prekinit dolgoletno razmerje samo zaradi tega, ker te je nek škorpijon mal lepše pogledal in popihal na dušo. Ko odhajaš iz dolgoletne zveze, si moraš bit prekleto dobro na jasnem zakaj to počneš. Na jasnem si moraš bit, če so ti razlogi pravi in če si sploh sposoben vztrajat pri svoji odločitvi brez da bi to kdaj obžaloval. To je vse. Lahko bi to zavijala v darilni papir z mašnico, ampak ne vem če ima v takšnem primeru smisel "leporečiti".