Lep pozdrav, na vašem forumu sem prvič, pa mi je zelo všeč strpnost, ki jo čutim iz odgovorov...evo, že malce peljem vodo na svoj mlin. Namreč, moja zgodba je takšna, da me je (med drugim) tudi sram, saj vem, da ni prav, kar se mi dogaja. In se zato bojim kakšnega zmerjanja, ki si ga na določenih forumi precejkrat deležen. Čeprav tokrat ne bo povsem neopravičeno...
Gre pa takole. Vse je malce zmedeno in bi rada kakšen nasvet, komentar, saj pravzaprav sama ne vem kako in kaj. Rada imam dva moška. Prvi je moj mož, drugi pa sodelavec. Strupena kombinacija, kajne? Poročena sem že 10 let, imava hčerko in načeloma je vse vredu, moti me le moževa čustvena zaprtost. Jaz se lahko o čustvih odprto pogovarjam, on pa ne. Saj spolni del je dober, povsem mu tudi zaupam in vem, da me ima rad. Tudi jaz ga ljubim, v to sem gotova. Sem pa človek, ki rabi dotike. No, potem pa je tu še sodelavec. Skupaj delava že okoli deset let in od vsega začetka do njega čutim nekaj več. Nikoli nisem tega pokazala, saj konec koncev moža ljubim, vem pa, da na dveh stolih ne morem sedeti. Vseskozi se mi je zdelo, da tudi on do mene ni povsem hladen, nisem pa se preveč obremenjevala z vsem. Pred dvema letoma pa šok. Po spletu okoliščin sva po nekem praznovanju pristala sama v temi na klopci. In počasi me je objel, me nato držal za roko, pogovarjala sva se skoraj do jutranjih ur. Nisva se niti poljubila, čeprav sva oba to želela, no vsaj jaz. Bili so le nežni dotiki. In potem zmeda! Ker tega nisem pričakovala, si nisem niti upala vprašati kaj to pomeni. Priznam pa, da sem bila evforična! Ker pa sva bila oba vezana na svojega partnerja, nisva iskala priložnosti za drugo srečanje na klopci, le pogledi se niso in niso nehali. Minili sta dve leti, veliko sem se obremenjevala s svojimi čustvi, sedaj sem si priznala, da mi tudi sodelavec nekaj pomeni, preveč za navadnega prijatelja. Ko sem si to priznala sem se na nek način nehala sekirati in se spraševati, ali je mogoče ljubiti dve osebi hkrati. Za flirt gotovo ne gre, ta ne bi trajal toliko let, kajne? Rekla sem si, bom pač s tem živela. Poleg tega sploh nisem bila gotova, kaj je sodelavcu pomenil tisti najin dogodek. Ta vikend, po dveh letih mirovanja!, pa znova. Spet je nekemu praznovanju sledila najina klopca, tokrat ne tako po naključju, zagotovo pa ne v naprej načrtovano. Objela sva se kot da sva bila tam šele prejšnji večer, pogovor je stekel (tudi sicer sva si bila pogovorno vedno precej blizu), dotiki, tokrat tudi nekaj nežnih poljubov. Nato sva se ustavila, odkrito je povedal da se boji kaj se lahko zgodi naprej in tudi posledic. Tudi jaz sem mu tokrat odkrito povedala kako čutim do njega, tudi on meni. Rekel je, da mora razmisliti, meni je bilo dovolj, da sva tam skupaj in čeprav sem se ga "tiščala kot cek", o seksu nisem razmišljala, pravzaprav ne da nisem razmišljala, sem pa vedela, da tega ne bom naredila. Preveč bi potegnilo za sabo. Sedaj ne vem kako se tega rešiti. Je mogoče imeti rad dve osebi hkrati? Nočem nikogar prizadeti, tudi on ne. Vem, da sem po svoje moža že prizadela, ker sem sploh pustila stvarem iti tako daleč. Vem, da nihče od vas ne more rešiti moje težave, prosim za vaša razmišljanja... Je zelo narobe, ker se mi moja čustva ne zdijo pokvarjena? Res nimam občutka, da bi šlo za nekaj grdega, čeprav mi beseda varanje kar pozvanja v glavi. Ampak to kar čutim ni grdo... Nikoli ga nisem namerno iskala, vedno pa ga malce pogrešam.. Če se malce grobo izrazim, tukaj gotovo ne gre za gol seks. In ravno to je mogoče še bolj nevarno.
Dolgo sem nakladala, mogoče se bo kdo le prebil do konca. Hvala vsaj za poslušanje.

Pozdravljena!

Jaz te ne obsojam.

Menim, da je možno ljubiti 2moška hkrati.vsazga na svoj način.

imam podobno situacijo, razlika je le da jaz nisem poročena, nimam otrok.
Vem koliko ti pomenijo pogledi(veliko več kot sex), njegove besede, ....Veš velikokrat se tudi sama vprašam ali s sodelavcem ravnava prav?Vem da ne, a kaj ko se tem pogledom, metuljčkom v trebuhu ki mi jih povzroča ne morem odpovedati.Vikendi so predolgi.

Želim ti le, da ne boš prizadeta.
Vso srečo
Danaja

Draga Zarj@,

jaz sem se "prebil" skozi vaše pisanje in sploh ni bilo težko :) Tudi jaz vas lahko razumem, da ob moževi čustveni zaprtosti iščete toplino in nežnost drugje. Žal pa takega vedenja ne odobravam in moj odgovor je: Ne, ni možno ljubiti dva moška hkrati (ali dve ženski, če pišem za moški spol), kajti če imamo dva partnerja hkrati (ali enega in enega ljubimca, "prijatelja"), potem tukaj ni več prave ljubezni, temveč le čustvenost (dotiki, pogovori, toplina) ali pa strast in poželenje (seks brez globokih pogovorov). Prava ljubezen bi v vašem primeru ostala pri možu in hčerki ter poizkusila reševati njegovo čustveno zaprtost - seveda je to predvsem od njega odvisno, a vi mu ob tem lahko stojite ob strani. Resnica torej je, da moža varate in da s tem zelo slabo vplivate na vajin partnerski odnos in na vaš odnos do hčerke (ne glede na to, da to, kar čutite, ni grdo, kot pišete). Verjemite, da takole z dvema moškima v nedogled ne bo šlo. Zato predlagam, da se ustavite in razmislite, kaj pravzaprav želite. Pri iskanju rešitev imejte v mislih vse, ki so vpleteni (kako se počuti vaš mož, hčerka, sodelavec, njegova družina, vi ...).

Želim vam veliko prave ljubezni!



Boštjan Trtnik
Šola čustvene inteligence
http://www.cdk.si/sci

ljubezen ima veliko oblik. verjamem da je možno. vsakega na svoj način.

Zarj(3):

Z leporečenjem si spesnila meni amoralne stvari. Če zate to niso, ne vem zakaj se s tem obremenjuješ, se tripinčiš.

Ne verjamem, da je možno.

Mogoče si zamešala občutke varnosti, ugodja in odgovornosti za ljubezen. Verjamem da si svojega moža enkrat ljubila ampak če imaš sedaj take občutke do nekoga drugega, potem ljubezni v prvi vezi ne more biti več.

Morala pa se boš odločiti, kako naprej. Obeh večno ne boš mogla imeti.
Lahko si izbereš življenje, ki je lepo in ga poznaš, ti je udobno-s sedanjim partnerjem.

Le malo pa jih ima toliko poguma, da bi se odločili vse pustiti za sabo in tvegati z novo vezo, čeprav bi bilo življenje mogoče še MNOGO lepše.
Otroci otežijo naše odločitve.

Prav je, da je človek poln čustev, prav je, da ima ves svet rad, a ko se poročiš, skleneš, da bo mož osrednji moški tvojega življenja.

Če si se zaljubila v še enega moškega, ti je to obogatilo življenje, a napraviti moraš prave sklepe. To, da ostaneš zvesta možu, mora biti tvoja zavestna odločitev. Na kateri stopnji svoje zaljubljenosti se boš ustavila, da boš zagotovo vedela, da si zvesta? To se moraš zelo skrbno odločiti. Mislim, da ti mora biti jasno, da so poljubi že dalje. Prava stopnja je tam, kjer te lahko tvoj mož vidi in sliši, pa zakon ni v krizi. Če bi te videl, da se poljubljaš, bi bilo narobe. Če bi te slišal, da drugemu kaj nežnega šepetaš, tudi. Obnašaj se tako, kot da je zraven. Vedno, ko bosta s sodelavcem sama, si zamišljaj, da stoji zraven tvoj mož in se obnašaj tako. Tako sem storila jaz, ko sem bila v takšni situaciji in je šlo.

(ne bom pa rekla, da mi ni zdaj, ko sem stara čez 50 in bila razočarana nad možem, vsaj včasih žal, da ga nisem prevarala, haha :))
Ampak samo eno življenje imamo. In jaz sem hotela le en zakon, in da moji otroci ne bi bili sami polbratje...

Tvoje pismo je zelo jasno in odkrito in mislim, da zelo zdravo in zrelo razmisljas v marsikaterem pogledu.

Vsekakor je mogoce ljubiti dva moska hkrati. Tvoja situacija je zelo klasicna. Veliko zensk se v drugega moskega zaljubi zato, ker v zakonu pogresajo kaj zelo pomembnega. Pri tebi gre predvsem za neznost in sposobnost pogovarjanja s partnerjem. In da, zenske to krvavo potrebujemo. To moras dobiti, ce naj bo zakon srecen.
Vse je seveda vedno boljse in bolj roznato pri sosedih. Vprasanje je, ce sodelavca ne idealiziras (kar je v taksnih situacijah dokaj pogosto). S svojim mozem si doma vsak dan in ga seveda poznas do obisti, delita si tudi mnogo stvari, ki niso prav nic romanticne - financne skrbi, gospodinjstvo, bolane otroke. S sodelavcem ti tega vsega nikoli ni bilo treba deliti, zato privlacnost ostaja in se idealizira se naprej
Je pa vendarle nekaj dejstvo. Moz je moz in mora imeti pred kakrsnimkoli drugim moskim absolutno prednost. Ce vajin odnos skripa in pogresas pomembne stvari, je tvoja dolznost, da SAMA najprej naredis vse, da se jih razresi, da poves, kaj rabis in da tudi ON naredi vse, da se jih razresi. To pomeni, da pojdita na svetovanje, kjer se bosta naucila pogovarjati drug z drugim. Velikokrat posredovanje tretje osebe zelo pomaga in se stvari vidijo mnogo bolj objektivno.
Ce se bodo zadeve s sodelavcem odvijale dalje (ker zdaj ne ostaja vec samo pri idealiziranju), bo hudo prizadetih zelo veliko ljudi in glavni krivec pri tem bos ti sama, ker si sama sprozila ta trikotnik in nisi najprej naredila vsega, kar je v tvoji moci, da se stvari v tvojem zakonu postimajo in da se ustvarijo razmere, kjer se bos pocutila izpolnjeno. V vsakem primeru bo nekdo nastradal, nenazadnje tudi v sluzbenem pogedu.
Da ne bi mislila, da te obsojam, ker te ne. Da me ne bi tudi narobe razumela - ne trdim, da so zenske tiste, ki nosijo izkljucno odgovornost za razmere v zakonu in da moz ni nic kriv. Samo pravim, da ima moz kot moz vedno absolutno prednost, dokler nisi TI naredila vsega, kar je v TVOJI moci, da se stvari postimajo. Ce on sam ne bo hotel sodelovati pri resevanju problemov in storiti vsega, da bosta v zakonu srecna oba, se delal, da problemov sploh ni in da on nic ne rabi in ni z njim nic narobe, pa lahko z vso pravico razmislis tudi o kom drugem. Zakaj pa bi imela moza, ki se ne potrudi zate?? Problemi ocitno so, drugace se vse to v tebi ne bi dogajalo.

Ojla!

Moje mnenje je, da ni mogoce, da ljubis dva hkrati. Vsaj ne z isto intenzivnostjo. Mislm, da to pomeni,da je v tvojem zakonu se kaj drugega narobe. A se z mozem ne bi mogla pogovort, da rabis vec dotikov in neznih besed, oz storiti kaj drugega, da ne bi bilo treba dolocenih zadev "iskati" drugje.
Kakorkoli, mislm, da bi se morala odlociti za enega in potem zavestno vztrajati pri odlocitvi. Vendar moras vedt tudi, ce bi bila s sodelavcem, bi se po dolocenem casu zacele pojavljat oz. bi opazila napake, ki jih sedaj ne vidis...
Pa se nekaj. Pomisli malo iz mozevega stalisca. Kako bi bilo tebi,ce bi bila Ti za moza ena od dveh?
Vem,da so cudna pota ljubezni..pazi nase in na druge, pa veliko srece!

Hvala, Boštjan, za zelo konkreten odgovor in predvsem za vašo odkritost. Saj jaz mislim, da sem v sebi že odločena, ker si nikakor ne predstavljam, da bi moža zapustila in tudi od sodelavca bi verjetno v tisti temni intimi že dosegla kaj več, če bi res poskušala. Pa nisem.
Verjetno sem se poskušala opravičevati pred sabo, pa poleg tega malce poprositi za pomoč... Ker res ne vem, kako naj pridem ven iz tega kar se dogaja v moji glavi. Kaj konkretnega me pravzaprav ne skrbi zelo, saj se v službi med nama nič ne dogaja, ker sva oba absolutno proti temu. Ampak tisti pogledi..ti mi pa parajo srce. Se ga naj poskušam čimbolj izogibat. To bi bilo mogoče, saj nisem privezana za delovno mizo. Naj ga pač ne gledam? Vse to bi šlo, a me skrbi, ker zadeva je že dolga leta v meni. Ne zunaj, ampak v meni. Hkrati pa absolutno odklanjam misel, da moža ne bi ljubila, ker vem da ga ljubim. In hkrati pogrešam več nežnosti predvsem v odnosu, ne v postelji. Tam je dovolj dobim.

Danaja, hvala za razumevanje. Žal pa sva v precej različni situaciji. Za mano je mož, otrok, tudi za sodelavcem žena in otrok. In, ja, jaz jih res lahko veliko prizadenem. Bom poskušala škodo omejiti le nase. Vso srečo!

ja, tako otežijo, da v tej smeri sploh ne morem razmišljati. Hvala za podporo!

Različne družbene ureditve imajo različne pristope do ljubezni.Nekatere oblike ljubezni dovoljujejo, nekatere obsojajo, nekatere celo kaznujejo.
Vendar se ljubezen ne ozira na družbene ureditve in moralne norme in se ne sprašuje ali lahko ljubi ali ne in kaj je prava ljubezen. Ljubezen-ljubi.Po različnih poteh,na različne načine,različne stvari, različne ljudi

se strinjam. Ljubezen nima nobene zveze z zakoni ali moralnimi pravili, ki jih je nekdo postavil. Ljubezen je ali pa je ni.

mislim, da je v življenju možno biti zaljubljen, ljubljen večkrat, tudi nekako hkrati, a odločitev je samo naša. Odločiš se za enega s katerim ustvariš družino in moraš ostati pri tem.

Sarah, sedaj ne bom govorila o mojem zakonu, da ne bo pomote! "moraš ostati pri tem" Ampak, ali resnično misliš, da je treba za vsako ceno vztrajati pri človeku, za katerega si se v nekem obdobju odločil, pa se mogoče tudi zmotil? To je malce preveč idealizirano, celo naivno. Hvala bogu, da so še takšni zakoni, ki kažejo, da prava ljubezen obstaja. A le zato, ker si se poročil, še ne pomeni, da si se tudi prav odločil.

mogoče nisem dobro napisala. Mislila sem predvsem na tvoj zakon (in podobne situacije situacije), ki je, kot razumem, čisto o.k., seveda pa nimamo povsod vsega, nekatere stvari bosta morala rešiti, to pa itak počnemo vsake toliko časa, da se zakon obnavlja.

No, moje skromno mnenje

Joj, oprosti Sarah, to je pa čisto druga slika :-)
Vsekakor, to sem se odločila in gotovo ima absolutno prednost. Po pravici povedano, predvsem me jezi, da se mi je to sploh zgodilo. Vse bi bilo lažje, če se sploh ne bi. Kot sama praviš, že brez drugih motenj je treba zakon vsake toliko časa obnavljati.

zakaj se jeziš da se ti je to zgodilo, v resnici se ti je zgodilo nekaj lepega, a niso to začimbe našega vsakdanjega včasih pustega, napornega življenja?

vprašanje je le, kako ravnamo s temi čustvi, boš potegnila iz tega nekaj lepega zase, si dvignila samozavest, ker te ljubi taprav dec (kolikor ga poznaš, seveda) ali pa prehajaš v trpinčenje...kar mislim, da si zdajle v tej fazi ti...

Ej, Sarah, vsa ti čast! Tole tvoje:
vprašanje je le, kako ravnamo s temi čustvi, boš potegnila iz tega nekaj lepega zase, si dvignila samozavest, ker te ljubi taprav dec (kolikor ga poznaš, seveda) ali pa prehajaš v trpinčenje...kar mislim, da si zdajle v tej fazi ti...
me je pa dobro nasmejalo! Dejansko sem vesela oseba in zelo nerada namrščena tavam po svetu. V zadnjih dveh letih sem vse kaj hujšega preživela, bolezen..splav.., me pa ja ne bo en dec zmatral! Bom res najprej s smehom poskusila! Pa da vidimo kaj bo! Bom poročala!

Dve osebi na isti ali enaki način po moje ne moreš ljubiti.
Za vsak je BARVA LJUBEZNI drugačna,tudi če gre za isto barvo,je pa niansa drugačna.

Zanimivi komentarji,a vsak ima po svoje prav!Zakaj?Ker vsak ljubezen doživlja na svoj način.Saj ni pravil,ki bi veljala za vse enako.
Drugo je etika,morala,vest,sramota,želje,sanje,trenutni občutki in situacije,mogoče popačenje in zmota.......

me veseli da sem te spravila v dobro voljo. Res, bod faca in uživaj v tem kar imaš (saj to znaš a ne?), poberi smetanco iz tega odnosa s sodelavcem, kašen lep pogled seveda ne škodi, vendar poskusi ostati pri tem. Predstavljaj si, kot da te v tej situaciji nekdo preizkuša.

sicer pa vem, lahko je govoriti...

Veš, saj to je to. Ko poskušam določit, ali gre le za dvigovanje samozavesti (česar pravzaprav ne rabim) ali nekaj bolj globokega (bi lahko rekla karmičnega?) me kar malce strese. Ker jih je že bilo nekaj, ki me lepo pogledajo in prav luštno je, ko to vzameš le za zabavo, saj veš, da ne gre za nekaj pomembnega. Tule pa se nič kaj ne zabavam:-( In tudi domov k možu se ne vrnem pomirjena...
Očitno danes nisem najboljše volje... Ampak, včeraj si mi pa kar dvignila razpoloženje na dober nivo!!

a nimaš ti morda moža k neki pije, ja pač je človek, ki težko tudi čustva pove ne, sej najbrž da ga maš ful rada, sam včasih pa rabš tud nekoga da veš da te ma rad, tale sodelavec pa ti daje tisto kar ti hočeš, nežnosti in mogoče si zaljubljena samo vanga, to je pa tudi vse, baje traja zaljubljenost najdlje 5 let, po moje da si še v tej fazi, mogoče bi morala rešiti stvari s svojim možem, če se pa ne da in da se je vse ohladilo potem je pa bolje da poskusiš s sodelavcem

Hojla!

Jaz sem pa mnenja, da ne moreš ljubiti dva moška hkrati (vsaj dolgoročno to ne gre, kako boš pa živela? Malo pri enem, malo pri drugem?), ker kar ti pri enem manjka (moževa zaprtost) iščeš pri drugem, to pomeni, da nobeden ni zate. Moraš najti tretjega v katerem bi bilo vsaj malo to združeno, kar ti želiš, vedi pa, da ni idealnega moškega.

lep pozdrav in veliko sreče!

No, ravno dans ste me najdle:-) ko kar ne vem kaj bi s sabo zaradi vsega tega! Saj težava je v tem, da se z možem ni nič ohladilo!!!!!!! noro, kajne? Imava se dobro, tudi postelja škripa še vedno zelo pogosto...in ravno to me muči! Vse bi mi bilo jasno, če bi bil mož pijanc, čustveno mrtev... pa ni! Sedaj boste rekle, da sem nora koza, vem.
In ravno zato, zakaj moram imet še ta čustva do sodelavca...ki mimogrede trajajo že močno preko 5 let????? Sploh mi ni fajn. In sploh nočem takšnega življenja. Evo, danes sem bila povsem dobre volje v službi in nato sem zaradi ene njegove reakcije, ki ni bila povsem takšna kot sem pametna jaz pričakovala, čist dol padla. Mal prej me je pa poklical z neko službeno zadevo, ki bi vsekakor lahko počakala do ponedeljka, ampak ne, je moral poklicat, samo, da me sliši... In spet sem out...
Pa ne mislit, da me tip stalno osvaja ali kaj konkretnega... Bi pa ne bi...normalno, oba imava družine, tudi jaz bi, pa ne bi...

Ja, mogoče je ljubiti dva moška, ampak potem se lahko življenje zaplete do onemoglosti. Vprašanje kdo bi bil prizadet, je odveč, ker boste prizadeti vsi vpleteni. In kar je najbolj žalostno, prizadeta bo tudi tvoja hčetrka, ki jo zagotovo najbolj ljubiš.

Moj nasvet: zamenjaj službo in obdrži moža! Pa srečno!
M.

Živjo Zarj@!

Zelo zabavno, kako si tukaj roko podajajo želja in prepoved. Želja je kot gas in prepoved je kot bremza. Ko tako voziš daljši čas je poraba goriva večja in avto trpi. Če želiš korist za avto se splača voziti mirno, s konstantno hitrostjo in pri tem že ni tako zelo važno ali je malo večja ali malo manjša.

Želja je čustvo in to je sorazmerno nizek nivo, prepoved je razum in logika to je malo višji nivo. Recimo, da zmaga razum, ok, nihče ne bo trpel, nihče ne bo prizadet. A res? Kaj pa ti, tudi ne? Dvomim. In to je tisto, kar je najbolj pomembno, kajti tvoja primarna naloga je da skrbiš zase, da imaš notranji mir, da si vesela, uspešna, zadovoljna, da živiš svoje življenje, da nabiraš izkušnje.

Zakaj? Aha to je pa lahko vprašanje. Zato ker edino takšna lahko ostaneš zdrava in srečna. Edino taka lahko osrečiš ljudi okoli sebe in jim resnično daješ - pomagaš.

Kje je zdaj rešitev? Ponavadi rešujemo problem nižjega nivoja tako, da se dvignemo za eno stopničko. Višji nivo od razuma je zavest. To je takrat, ko si ne želiš več, ali pa si ne prepoveduješ več. Če je stvar napačna, potem ti je kristalno jasno, da je napačna in takšne stvari si vendar ne želiš. Če je stvar dobra si je ne prepoveš, ampak jo izvajaš. Čisto vseeno je kateri konec zrahljaš, samo natanko 100% sigurna moraš biti, da si zrahljala ta pravega. Kdo ti bo povedal kaj je pravi konec? Izkušnja, samo ona, pa še ta mora biti lastna.

Mogoče bi bilo za začetek dobro odgovoriti kaj razumeš pod besedo ljubezen. Če si na čustvenem nivoju je to verjetno zaljubljenost, iskanje partnerja, ki bo izpolnjeval tvoje želje. Če si lahko v nivoju zavesti potem pomeni ljubezen delati v dobro drugega, ne da bi za to pričakovala karkoli.

Jaz zase vem, da ljubim mnogo žensk, edino kar mi je žal je, da sem včasih tako šibek, da ne morem reči, da ljubim vse ženske.

Ukreni kaj, karkoli že in veliko sreče Vitomir

Mislim, da nimam pravice soditi. Ali je možno ali ni, je vse samo stvar tvojih nadzorov in želja. Možno je v življenju v biti vse. Druga stvar pa je ali je moralno ali ni. Ljudje se poročajo, da si za vedno dajo zaobljubo zvestobe. Vsaj tako naj bi bilo. Pa ni. Ravno zato je toliko prevar in ločitev. Pravijo, da je zvestoba do ljubljene osebe prizkus resnične ljubezni. Tam kjer ni zvestobe, tudi prave ljubezni ni. Ne more biti. Samo resnična, brezpogojna ljubezen dveh je zvesta in večna. Tako naj bi bilo. Pa vidimo, da ni.
Ljudje smo edina živeča bitja, ki si dajemo take zaobljube do konca življenja s poroko in zakonom. V živalskem svetu so le redke vrste, ki si ostanejo zveste celo življenje. In ravno zato, je resnična ljubezen tako zelo redka in enkratna. Ne primerjam ljudi z živalmi, daleč od tega, čeprav tudi nas zavajo strasti. Zakaj se zaljubimo ali zakaj začutimo tisto opojno čustno in vznik ljubezni, pa žal ne ve nihče. Samo na nas samih je odločitev, kaj bomo takrat storili. Prevarali ljubljeno osebo ali ne.
Nas v biti sprašuješ ali je možno ljubiti dve osebi ali ne. Meni pa se bralo, kot bi želela vprašati, kaj naj narediš. To se boš morala žal odločiti sama.
Samo to, sem ti imela namen napisati.

Napisala bi ti samo to: za kvaliten, zdrav odnos je v naši, današnji kulturi potreben monogamni odnos s partnerjem. To pomeni, da ljubiš le enega.
Kaj bo v prihodnje? Sama sprejemaš odločitve in sama nosiš posledice. Verjamem pa, da ti ni lahko, ker se ti dogaja nekaj življenjskega.

Živio Vitomir!
Kot si verjetno prebral sem bila ob tem vprašanju deležna zelo raznolikih odgovorov. Od tega, da naj si najdem nekoga tretjega :-), da naj zamenjam službo (mimogrede, dve leti vmes sem bila brez te službe, pa ni minilo), da enostavno ni mogoče, da bi tako čutila... Vsak odgovor po svoje koristi, pomaga razmišljati... Predvsem tvoj pa se je najbolj približal tistemu, kar se počasi kristalizira v meni in iz moje podzavesti prihaja v mojo zavest. Žal še verjetno nisem na nivoju zavesti. Sicer od njega ne zahtevam nič, pravzaprav niti ne pričakujem, ampak kako močno si pa želim!!!!!! In upam. Čeprav se zraven bojim, kaj potem. Če povem po pravici, mi je kar malce v tolažbo, da ima tudi on družino, ker tako obstaja manj možnosti.... Ampak, ja, večino časa mi je dovolj, da je tam, da čutim, da tudi on čuti mene, dovolj je gledanje. Kar je za odrasla človeka, spolno aktivna, kar skromno, a ne? :-)
In kaj se kristalizira v meni? Točno to, kar opisuješ ti: "To je takrat, ko si ne želiš več, ali pa si ne prepoveduješ več. Če je stvar napačna, potem ti je kristalno jasno, da je napačna in takšne stvari si vendar ne želiš."
Dejstvo je, da si želim, dejstvo je, da vsaj rahlo, počasi grem v to smer. Ne vem pa še, če si dejansko želim doseči cilj.

"Kdo ti bo povedal kaj je pravi konec? Izkušnja, samo ona, pa še ta mora biti lastna." Hvala za te besede.
Kar se dogaja sedaj (platonskost situacije) mi ustreza sedaj. Če bo kdaj drugače.... Odločila sem se, da bom ta most prečkala takrat, ko bom do njega prišla.
Mimogrede, rada bi še prišla v stik s tabo. Je to mogoče?

Na temo "platonskega odnosa" samo tole:
Ste kdaj samo premišljevali o tem. Jaz sem. Naš France Prešeren se je na moč zaljubil v Julijo. Bila mu je edini in popolni vir zaradi katerega je napisal prekrasne pesnitve. Samo vir. v resnici je bila anoreksična smrklja, ki jo je prvič zagledal v cerkvi s svojo materjo, ko je imela komaj 14 let. Dol dajal pa je pohotne, prav nič anoreksične in prevzetne kelnarce. To vemo vsi. Pa veste zakaj mu je bila Julija tako po srcu? Ste kdaj premišljevali, če bi resnici nastale te njegove pesnitve njej, če bi jo v resnici "dal dol". Če bi mu vir poželenja in strasti padel pod noge. Ne? Jaz sem. Cela njegova platonska ljubezen bi izpuhtevala v eno ničevost. Verjamete?
V vsej zgodovini človeštva so pesniki, pisatelji, slikarji in vsi umetniki imeli svojo tako popolno Julijo, ki pa jo v resnici niso nikoli ljubili. In kaj bi se storilo, če bi vam v resnici težko dosegljiv moški padel pod noge. če bi misel telo postalo...
Nič posebnega. Minila bi nas vsa ljubezen...
Ali pa bi se nam odprla nebesa...
Ni pravil, dragi moji.



Andi

na to in podobne teme je zanimiva knjiga od Dese Muck PANIKA, prikaže kako nespametni smo ljudje včasih, ko bi vse radi imeli

Vitomir: modro in lepo si pisal in ... si se vsedel nekomu v SRCE! Le pazi se tistih očk, lahko si tretji in to bo že kvadrat (:

Lisička pa s sebi lastno sublimizacijo prejema hrano za svoje bonusdimenzionalne mentalne landscapes........ in če je maska dol: to smo mi - ljudje...
lp

zarj@, samo nekaj bi ti rekla, ko sama sebe sprašuješ, če je zelo narobe, če se ti čustva do njega ne zdijo grda, pokvarjena, daj malo obrni zadevo pa si predstavljaj, da to dela tvoj mož ... a se ti še vedno ne zdi nič narobe, verjetno si požrla velik CMOK ob tej predstavi.

Jaz pa mislim tako, da se je potrebno za zakon močno truditi. Namreč zakon je odločitev, ljubezen pa je začimba, ki je vsakodnevno potrebna. Torej, če si se za zakon odločila dodajaj čimveč začimb, saj tako je tudi pri jedi. Več jih daš boljša je.

Uf, velik cmok, pa ne samo enega! :-)
Imam že celo nočne more, kako mi mož uide z drugo! In prav čutim, kako je to grozno zame.
Zato se brzdam, poskušam vse obdržati le v glavi... Če ima pa kdo recept, kako iz glave izbrisat, mi ga pa le naj da. Le ni tako preprosto:-(

ja, SOSman...Le še elektronske ljubezni si želim :-) Ampak s takšnim, ki ga bom dejansko razumela, kaj govori.
Vse te visokozveneče tujke ne navdušijo vseh tako, kot bi si nekateri mislili...

Hojla Zarj@,

Za začetek naj ti povem, da te ljubim. No, tole ni ženitna ponudba, ker sem že srečno poročen. Tole tudi ni vabilo na seks, ker po mojem prepričanju ljubezen in seks nista obvezno povezana.
Vse kar sem hotel povedati, je da na podlagi tvojega pisanja čutim privlačnost, zanima me, vzpodbuja in aktivira me, da bi še katero rekla. Iskreno si želim, da bi ti pisarija kaj pomagala – torej želim delati tebi v dobro.

Po naključju sva se tukaj srečala in pretočila nekaj pozitivnih misli. Ljubezen vidim kot čisto enostavno prejemanje in oddajanje pozitivnih misli in dejanj. Z nekimi ljudmi pretakaš malo močneje, z drugimi pa malo manj močno in to je vse. Med enostavnimi ljudmi čisto enostavno in preprosto.

Kaj ti obljubljam? Nič
Kaj pričakujem? Nič
Te hočem samo zase? Ne
Čutim odgovornost ? Ne
Kaj občutim v tem trenutku, ko pišem? Veselje, užitek, navdušenje

Ali sem varen v tem trenutku? Ja, zelo, takrat, ko uživam sem vedno varen – ni važen denar na banki, ni pomembna obljuba delodajalca, pokojninskega sklada, ali partnerja, da bo večno skrbel zame – takrat, ko uživam sem doma pa kjerkoli že sem, se zavedam popolnoma, da je zame poskrbljeno in da se bo zgodilo in dogajalo točno tisto, kar je zame najboljše, če bom rabil pomoč bo že prišla pravočasno.

V začetku sem tudi jaz ljubil samo eno žensko, potem je prišla hčerka in se je vsa pozornost preusmerila nanjo, ljubezen je nekako prešla iz ene na drugo žensko, pa takrat ni bilo kaj dosti časa, da bi se sploh o čem spraševal, no potem je prišla druga hčerka in me naučila kako ljubezen razdeliš na dva enaka dela.

Tega sem se vedno bal, mislil sem, da če jo razdelim, bo vsaka dobila smo pol, kot pri torti recimo, ampak ljubezen ni torta, oba konca sta bila enako velika, pa še večja kot prej. Bolj ko jo daješ več je je, več jo pride nazaj. Zato jo zdaj delim povsod kamor grem in v velikih količinah se mi vrača.
Ljubezen na ta način je bolj višja oblika odnosa do ljudi, pa tudi do dela, ali še do česa, kot pa zgolj čustvo. Je stanje v katerem si lahko vse življenje in ne le kaki dve leti, kot je to primer v zaljubljenosti in te veliko bolj odpira, sprošča kot vsako sredstvo narejeno v ta namen.
Vitomir

..in če se bo auror@ preko turbolence translocirala v + borealis, utopitev v tisto fraktalno mavrico magnetizma, ji lahko uspe odpreti vrata k subdimenzionalnim labirintom, katerih (le!) izhodi pripeljejo v neskončnost vesoljstva. Naj le išče.. in ko bo tam bo to točno vedela in se bo spomnila tega posta. Srečno pot!

..in če se bo auror@ preko turbolence translocirala v + borealis, utopitev v tisto fraktalno mavrico magnetizma, ji lahko uspe odpreti vrata k subdimenzionalnim labirintom, katerih (le!) izhodi pripeljejo v neskončnost vesoljstva. Naj le išče.. in ko bo tam nekje, bo to točno vedela in se bo spomnila tega posta. Srečno pot!

Danes pa še malo o zaljubljenosti Za začetek naj ti povem, da nisem zaljubljen vate. Ha, ha, razočarana? Verjamem, da ne! V zaljubljenost nas vrže kemija (nagon), torej naše notranje potrebe in zunanji dražljaji. (Zaljubimo se v glavnem po zunanjem izgledu.) Zaljubljenost je darilo narave. To je nekakšen demo - poskušina, za kratek čas. Oblika pa je močna – še tako slepi in gluhi jo opazijo.

Pogoj za zaljubljenost je slabo poznavanje človeka. Tako damo domišljiji prosto pot in si potem sami doslikamo lastnosti, ki želimo, da bi jih naš človek imel. Vidimo samo tisto kar želimo videti, za ostalo smo slepi. Zaljubljenost traja kakšni dve leti. Lahko pa tudi dosti več, če v tem času nimamo priložnosti spoznati človeka v katerega smo zaljubljeni. Spoznavanje nam gre počasi od rok, saj ko pridemo do slabe lastnosti, si zatiskamo oči in je enostavno nočemo zaznati, ko nas opozarjajo starši, prijatelji, jih enostavno ne slišimo. Za zaljubljenost je značilno hitro spreminjanje čustev – najprej navdušenje in naslednji korak že jeza, pa zopet navdušenje.

Moram se strinjat z Metko. Če bi ne bilo zaljubljenosti, bi imeli komaj kakšno kvalitetno knjižno delo. To je dokaz kakšna silovitost se skriva v zaljubljenosti. Pripravljen si storiti skoraj vse, ali pa kar čisto vse. V resnici ne uživaš, ker si v neprestanem pričakovanju, kaj se bo še zgodilo in želiš več in več. Takrat, ko je najlepše tega enostavno ne opaziš, ker te vleče korak naprej – ponavadi pa se potem spominjaš za nazaj. Evforija. Izčrpaš se, izgubiš občutek za realnost – pravijo, da ne moreš ne jesti in ne spati. Za razliko od ljubezni, ki je komaj še čustvo je zaljubljenost izključno čustvena. V zaljubljenosti ne čutiš varnosti ampak bolj strah pred izgubo, sem in tja ujameš kakšen trenutek nepopisno velike sreče.

Ali so čustva in zaljubljenost potem nekaj slabega? Ne, to pa ne.
Zelo se strinjam s *sarah*, ki pravi: »v resnici se ti je zgodilo nekaj lepega, a niso to začimbe našega vsakdanjega včasih pustega, napornega življenja? vprašanje je le, kako ravnamo s temi čustvi«

Čustva lahko postanejo kaj slabega, če jih ne opazimo, če jih ne razumemo in če jih predolgo zadržujemo. Tu zdaj nastopi stanje zavesti. Če smo sposobni ozavestiti dogajanje bomo čustva uporabili za stimulacijo, potem pa jih odvrgli in se pripravili na sprejem novih svežih čustev.

Zarj@, če si še pri moči me zanima kam bi ti uvrstila svoje občutke do sodelavca v zaljubljenost ali ljubezen – ali mogoče v čisto kaj drugega?
Vitomir

Lepo napisamo Vitomir. Ko pišemo ravno o ljubezni, ki je najbolj nedokončana tema in zgodba, mi vedno ne da miru misel, da je ravno ljubezen najbolj lepo in v biti najbolj boleče doživljanje človeka, ki vsakega gane.
Teoretično pa vse skupaj poteka takole: logos, eros, patos. Najprej se med seboj moramo razumeti, si biti simpatični, potem nas ta čustva zavedejo v višave in nastane zaljubljenost. Eros nastane, ko se že spolno privlačimo. In patos, ko smo zaljubljeni in ljubimo. Eni boleče trpe, eni pa uživajo.
Tudi ljubezni je več vrst. Ene so le platonske, ene bolj spolne, ene karitativne. Saj veste kaj pomeni karitas. Brezpogojne in dobre. Teoretično.
V resnici pa jih je toliko vrst in odtenkov, kolikor nas je različnih ljudi na svetu. Pač nekateri čutimo bolj globinsko, nekateri površinsko, baje eni pa teh čustev sploh ne premorejo. Kaj pol?
Problem je srečati tapravega človeka. Eni imajo pri tem srečo. Ga srečajo, eni bi imeli kar dva. Vam povem, da ni ne pravil, ne meril.
V biti je vprašanje ali je mogoče ljubiti dva moška čisti absurd? Ker če ljubiš nekoga in si mu zvest, naj bi to bila resnična in prava karitativna ljubezen. Če istemu človeku ne moreš biti zvest pomeni, da tistega človeka sploh ne ljubiš. Zvestoba je preizkušnja prave ljubezni. Kaj pol? Nemogoče je ljubiti dva, tako, kot je nemogoče živeti dva življenja in biti dve osebi hkrati. Ni variante. Kako boš pa naredila, da ne bosta zvedela eden za drugega? Se boš obema lagala. Potem to ni ljubezen. To ni nič. Mogoče le spolna sla in poželenje. Boš oba poseksala. Potem je najbolje, da to storite v troje.
Se bere bedno, vem. Kruto? Ampak ni človeške logike v "biti zaljubljen v dva". Potem pa si najdi še enega in boš imela tri, potem nam pa napiši kako se imate.
Naj mi bralci ne zamerijo, tako je samo moje razmišljanje. Nikjer ne piše, da je absolutno mogoče.



Andi

Je mogoče ljubiti dva otroka hkrati?

Je mogoče ljubiti dva starša hkrati?

To je pa drugo.
Materinska ljubezen. Starševska ljubezen. Pobrkala si vse.
Ravno zaradi takih zmešnjav, pa nekateri zlorabljajo otroke, zato so nekateri pedofili. To pa ni ljubezen, se ti ne zdi? Sprevžena ljubezen mogoče že.



Andi

Metka, Andi.

Lahko ljubiš dva moška naenkrat. Če bi ne živeli v zmoti, da moramo ljubiti samo enega, bi nas to včasih obvarovalo kakšnih zablod- recimo, da končamo eno vezo, ker smo spoznali nekoga novega-tudi primernega. Ne- takrat nastopi odločitev.

Vir: Z. Milivojević: Formule Ljubezni

To, da lahko ljubiš le eno osebo naenkrat je zabloda, kot je zablod še kar nekaj.... Več v knjigi.

Hvala Tada za zelo moder odgovor.
Bom prebrala knjigo, ker jo - priznam, še nisem. Potem bom pa napisala še kaj.
Vedno pišem smo svoje osebno mnenje. Več ljudi, več ve in tuja mnenja spoštujem.



Andi

Hvala Metka za pohvalo. Zelo mi je všeč, da si tako široka in spoštuješ mnenje drugih. Veš, tudi jaz sem še nedolgo tega čisto tako razmišljal, zato te popolnoma razumem.
Jezil sem se na jezikoslovce. Bil sem žalosten. Ti lenuhi so nam dali samo eno besedo – ljubezen, pomeni pa toliko različnih stvari in toliko različnih dejanj – za nekoga eno in za drugega spet drugo. Površinsko, globinsko, platonsko, spolno, pa partnersko, starševsko, otroško. Obup. Človek se ne znajde če je sam, kaj šele, če bi se moral pogovarjati z drugimi.
No potem sem se pa odločil pogledati še v slovar, gotovo sem kaj prezrl, gotovo je še kje kaj napisanega, ne bojo nas ti jezikoslovci menda zdaj pustili v totalni anarhiji? Pa sem bil še bolj razdvojen, v slovarju piše da je ljubezen tudi do predmetov, rojstnega kraja, pa do poklica, do dejavnosti, in do samega sebe pa še in še – samo še bolj sem bil zmeden in jezen (jeza je čustvo).
.
.
.
.
Pikice zgoraj pomenijo, da sem čakal. In to dolgo. Čakal na lenuhe jezikoslovce, da bodo končno dojeli in nam dali besede, za vsako stvar svojo besedo. Še vedno sem bil žalosten. (žalost je čustvo). Ko greš v trgovino tudi ne rečeš dajte mi zelenjavo, ampak poveš kaj bi rad (korenček, solato…ali kaj).
.
.
.
.
No potem sem spet čakal in se jezil v nemoči in kritiki. Po dolgem času sem spoznal, da drugi ne bodo nič ukrenili zaradi mene. Sami pa nimajo potrebe, niti želje. Spoznal sem, da moram sam ukrepati. Grozno slabo sem se počutil, kajti odgovornost je zdaj na meni in ne več na lenuhih jezikoslovcih. Ampak sem se tudi grozno dobro počutil, kajti začuti sem moč, moč da stvari obrnem na bolje. Žalost me je minila.

V mislih sem si v eno vrsto postavil vse zgoraj našteto: starše, partnerje, otroke, delo, rojstni kraj in še in še in se vprašal, kaj se v meni dogaja, ko mislim na, ali kaj počnem z naštetimi objekti ljubezni. Dober občutek me prevzame, navdušenje, veselje in še in še razne dobre stvari , ne da se opisati, treba je doživeti. Če se občutka zavedam, lahko vztrajam v njem daljši čas, ga lahko negujem in občutek se širi, raste. Ni pomembno kateri je objekt, ki mi pomaga do občutka, občutek je v meni in vedno je enak. Objekt ima samo to »nalogo« da me zbudi, da me zainteresira. Kaj se dogaja v objektu me ta hip ne zanima.
Objektu svoje ljubezni lahko daješ, daješ mu iz svojega veselja, kar tako v poklon brez pričakovanj po vračilu, daješ mu tisto kar potrebuje, od objekta prejemaš, pa ni nujno zato, ker ti on daje, prejemaš že samo zaradi tega ker on je, ker obstaja – to mora biti in tudi je povsem dovolj.
Zdaj nekako bolje razumem, zakaj ne naredijo več besed, zakaj je ena sama dovolj. Spremenil sem pogled in tudi jaz zdaj verjamem, beseda ljubezen pove dovolj.
Seks, zvestoba, zaljubljenost, e…, to so pa nove besede za druge pojme, ki jih seveda ne gre enačiti z zgoraj omenjenim.
To je samo moje mnenje. Zaradi njega sem sedaj srečen.
Vitomir

Kdo si, da takole lepo pišeš in sestavljaš besede v celoto, ki jo je lepo brati?
Oprosti moji radovednosti. Že dolgo nisem brala tako modrih misli.



Andi

Samo odgovor na glavno vprašanje: lahko ljubiš 2 moška hkrati, lahko jih več....seveda, smo pa ja ljudje. vsakega na svoj način, pa še vedno je to ljubezen. naša kultura je ljubezen pač tako ozko definirala, pričakovala, privzgojila vsem nam.

Ne vem, kako lahko vi, ki trdite, da imate več otrok in imate vse otroke isto radi , trdite, da ne moreš ljubiti 2 moška hkrati. Saj vem, boste reli, da je starševska ljubezen nekaj drugega, ampak dejansko je ljubezen - ljubezen. Drugo pa je, ko se začnemo pogovarjati o dveh vzporednih zvezah,....spet naša kultura, naša privzgojenost in s tem je to dejanje nedopustno in nemoralno.

draga Zarja
se mi zdi da sem tole sama napisala pred mnogimi leti..., kar sedaj doživljaš ti. POvem ti, da je možno, saj je pri meni že dolgo tako. vsakega imam rada na svoj način in vsak mi daje na svoj način sebe. Preiskusila sem vse recepte (vključno tega, da bi od moža dobila več čustev in topline v odnosu - ampak a nej ga frderbam, če tega ne zna? tak pač je) in nobena zadeva ne pomaga. Ker oba čutiva isto in sva oba vezana na družino (ti, ti packa?) sva se odločila da bova skušala ohranjati to kolikor dolgo bo pač šlo. Cena za to je včasih res svinjsko visoka, ker je človek pogosto pred odločitvami, za katere sam nosi posledice. Meni to ni grdo, ker je ljubezen nekaj lepega in samo ljudje znamo tako zakomplicirati stvari da je joj. je lepo in je težko in seveda veliko bolj odgovorno kot si katerikoli moralist (ki si ga na roke meče ob koledarju) lahko misli.
možno je, če so zadeve jasne in če odstraniš posestniške želje in naša največkrat prevelika pričakovanja. O poštenosti do partnerja in do otrok je lahko govoriti, težje pa delati. Meni zadošča, če dam od sebe najboljše, kar imam, v tistem trenutku ko sem tam, kjer sem. Pa čeprav imam rada dva. Ljubim pa najbolj življenje samo.
š.

Še nekaj o ljubezni.
Če bi ljudje bili popolni, brez napak, slabosti, strasti...bi lahko ljubili popolno. Vendar žal, popolnosti ni. Ljubiti dva moška hkrati enako, biti zvest obema, brez, da varaš drugega, je zame nemogoče. Ljubiti tudi s telesom in dušo? Kako? Mi lahko napišete kako? Potem varaš. Potem to ni ljubezen. Sprevženost? Naj mi kdo napiše, kako lahko tudi telesno ljubiš dva? Drugo pa je platonska ljubezen. V mislih ljubiti dva, se mogoče da. Kaj pa v resnici?
Imeti dva otroka in ju enako ljubiti je tudi teoretično možno, praktično pa ne. Vedno imamo žal, nekoga rajši. Sama imam edinko, tako, da v biti ne vem. Poslušam pa zgodbe staršev in poznam primere, kjer sta dva otroka v stalni konkurenci za starševsko ljubezen. Izhajam iz družine, kjer sva bili dve. Vedno sem bila zadnja v vsemu, kot najmlajši otrok. Žal. Sem skusila to na lastni koži. Lažje je imeti teoretično tri otroke, potem sploh ni časa, da bi človek razmišljal koga imaš raje. Poznam primer. Jih občudujem, ker v današnjih časih imeti tri otroke, je hud napor tako finančno kot čustveno.
Meni se je bralo vprašanje "je lahko ljubiti dva" čisto drugače. Kot bi nas avtor želel vprašati, kaj naj stori. Naj ljubi dva ali enega? Naj vara, ali naj bo zvest? Naj čuti za oba ista čustva ali ne? Kako le? Naj mi kdo napiše iz lastne izkušnje, če je že v življenju ljubil dva moška ali dve ženski enako, hkrati in z njima ali njim imel tudi spolno ljubezen. Zanima me, kako se je zgodba začela ali pa končala. Bi kdo upal to napisti? Se vam je to že zgodilo?
Meni se ni, zato nimam pravice soditi.



Andi

Živio!
Sem bila na dopustu, zato se nisem oglašala na vse komentarje...Pravzaprav sem zaenkrat prebrala le tvojega, druge bom kasneje, da ne bom preveč zmedena :-)
No, če povem po resnici, sem doma in v službi že dober teden dni in veliko se je zgodilo... In vem, da bo veliko obsojanja, pa verjamem, da ne s tvoje strani! In ravno zato, ker se stvari dogajajo, se nekako nisem mogla pripravit, da bi kaj napisala.
Ja, sedaj sem za marsikoga prestopila mejo. Pravzaprav sem jo za marsikoga prestopila že prej. Sedaj sem pokvarjenka, menda. Ni mi žal, da sem to storila, žal pa mi je, da se vse skupaj sploh dogaja. Mi je? Saj nisem prepričana.
Ne, nisem spala z njim, sem pa verjetno na poti tja. To bom vedela, ko bom tam. Sem ga pa poljubila, pravzaprav sem mu najprej vrnila poljub. In mu jih nato vrnila še več in več in več... In tako sedaj kradeva trenutke, ko sva sama...
Sedaj pa bi se osredotočila na tvojo trditev, ki mi je pritegnila največ pozornosti: "Za razliko od ljubezni, ki je komaj še čustvo je zaljubljenost izključno čustvena. V zaljubljenosti ne čutiš varnosti ampak bolj strah pred izgubo, sem in tja ujameš kakšen trenutek nepopisno velike sreče."
Ne morem reči, da čutim strah pred izgubo, definitivno pa je zaljubljenost tu, ker na momente sem nepopisno srečna, potem zmedena, pa malce žalostna in nato zelo žalostna, ker delam to svojemu partnerju. In na trenutke sem povsem hladnokrvna, čisto mirna. Kot da vem, da to kar se dogaja, mora biti... Vraga, malce si je moj sam kriv! Poskušam pritegniti njegovo pozornost, rada bi nežnost...pa me jemlje kot nekaj samoumevnega. Jaz pa nisem samoumevna! In mu to povem in nič ne pomaga. Počasi si bom začela priznavati, da nekaj pa le škriplje v najinem razmerju... Ha,ha, bo že držalo, če ga z drugim lomim!
In sedaj ta tvoj stavek...ljubezen, ki je komaj še čustvo... Vzbudilo se mi je upanje, da svojega XXX le še ljubim, kljub temu, da ni več tiste strasti... Daj razloži to malce bolje! Kaj misliš s tem? Kajti razumem zaljubljenost, poznam vse kar si opisal glede tega...kaj pa ljubezen?
No, pa sem jo spekla, bučko...:-) Prosim te za definicijo ljubezni, tepka...
Ampak, Vitomir, res ti hvala za najino pisarijo!
Če se ne boš tukaj oglasil, bom vse skopirala v nov post...

Ne gre za seks. Definitivno ne!

Zakaj pa? Za love? Brez seksa? Kakšna ljubezen je pa to?

Metka, sedaj si me pa izzvala!:-)

Prvič. Te citiram: "Drugo pa je platonska ljubezen. V mislih ljubiti dva, se mogoče da. Kaj pa v resnici?
Se pravi, da tebi misli niso resničnost? Misli, ki so osnova vsega!!! Če se bo meni kdaj zgodilo, da bom jaz "prevarana", me bodo veliko bolj skrbele misli mojega partnerja, kot pa to, da je poskakoval na eni drugi... Ti definitivno zamenjuješ sex in ljubezen. Meni ni bistven sex, čeprav ne bom rekla, da ni pomemben. Ker sem že imela tudi boljši sex kot ga imam s svojim sedanjim, pa mi vseeno ni prišlo na kraj pameti, da bi s tistim tipom začela ustvarjati skupno življenje... Sex pa je lahko čudovito sredstvo s katerim pokažem kako ljubim. Prepričana pa sem, da se da sexat tudi "za šport". Ne, nisem še tega storila, nisem še sexala brez čustev vsaj zaljubljenosti. Bi ti pa gotovo kdo drug lahko potrdil, da se to da storiti.

Drugič. "Imeti dva otroka in ju enako ljubiti je tudi teoretično možno, praktično pa ne."
Se mogoče tebi zdi, da ne smeš dajati ljubezni dvema osebama, ker je tvoji starši niso znali enakovrediti? Žal mi je, da si to izkusila in žal mi je, ker vem, da se to dogaja. A hvalabogu niso vsi starši takšni. Tudi to vem iz lastnih izkušenj. In nikakor ni čustven napor ljubiti več otrok! Imam dva precej mlajša brata. Eden je težak, drugi super. A nihče mo ne bo prepričal, da imam tistega brata, ki ga je lažje imeti rad, tudi dejansko rajši. Oba sta del mene. In tako je tudi z otroci. Zato se ne boj ljubezni do otrok.
Tretjič. "Kot bi nas avtor želel vprašati, kaj naj stori. Naj ljubi dva ali enega?"
Moj namen je bil, da lahko iz sebe izlijem vse kar čutim in kar me tišči znotraj. Kajti nikomur od znanih si ne upam zaupati. In, ja!!!! Kaj ne bi bilo čudovito, ko bi slišala odgovore, češ ljubiti več oseb je pa čisto preprosto... Priznam, da sem bila malce prenaivna... AMPAK, ko berem komentarje, se mi stvari definitivno prikazujejo z različnih vidikov. Kar je dobro, razširjam si obzorja... In še vedno orjem svojo njivo naprej po lastni volji... :-)

Daj mi najprej razjasni...Sta Andi in Metka ista oseba? Če tako, te spodaj čaka dolgo pismo :-)))
Če ne, isto kot Metki: Definitivno zamenjuješ ljubezen in sex!!!!!
Bom počakala na odgovor kdo si...Pol pa lahko nadaljujeva. Čao

Ja isti osebi sva. Andi je nik, ime pa je Metka.
Ne vem koliko me bereš, pa ni panike. V biti pišem vedno samo svoje osebno mnenje, ker mi to tale navidezni kibernetični svet foruma dopušča. Ne trdim, nikoli, da ni za vsako stvar in vsak dogodek milijon možnosti, mnenj in različnosti, ker hvala bogu smo ljudje po svojih čustvih in mislih ter nadzorih različni. Drugače bi bil na svetu en bedn dolgčas.
Seksa in ljubezni ne mešam med seboj, ker mešam doma juho ali pa kako zmes iz katere potem skuham kaj dobrega.
Ljubezen brez telesne ljubezni (pa naj bo platonska) seveda je, sem o tem pisala, čeprav je zame osebno to neprava in nepopolna ljubezen, ker brez telesnosti tudi ne gre. Ali pa? Eni obvladajo tudi to. Jaz ne.
Meni bi se zdelo to bolj izguba časa in energije, ker kaj čem hrepeneti po nekomu, če se ga tudi dotakniti ne morem, potem lahko samo zdihujem in hrepenim, potešitve pa ni in ni...na kancu izgorim. Vsaj jaz bi.
Dama imal žal edinko in je deležna vse ljubezni, kako enako ljubiti oba otroka, ne vem. (sem tud o tem pisala) Enako definitivno ne, ker vedno imaš enega raje. Ne vem, mogoče se pa motim.
Izhajam iz družine, kjer sva bili dve, pa vem, kakšna razlika take ljubezni zgleda. Sem bila tamala in mi niso posvečali ne vem kake pozornosti, ker nisem bila ta-prva. Ampak to ni vzrok nobene moje zavrtosti in tudi travm iz otroštva zato nimam. Mi gre že na živce, da imajo ljudje potem za vse izgovor - travma v otroštvu. To je izgovor samo za psihiatre.
Pišem svoje osebno mnenje, ponovno povdarjam. Na forumu se v biti človek izpostavi. Napiše svoj problem iz srca in potem je nemalokrat razočaran nad odgovori. Verjemi, da sem to doživela nič kolikokrat in tudi nehala pisat. Med prvimi posti najdeš moj mail in celoten ime in priimek. Mene ni sram napisat moje menje, ker za tem stojim. Tako pač razmišljam, čutim in sem ali vsaj probam biti odkrita. Pa vrjameš, da niso vsi tu gori? Zarja, verjameš, da nekati pišejo pač zato, ker nekaj pišejo, ubijajo čas, pa ne mislijo tako, kot tudi tako ne živijo. Vrjameš v navidezno resničnost? Za zaslonom je lahko bilo kdo. Kaj in kako piše, pa je zavito v nik ali v brezimnost, ki v biti človeka štiti pred javnostjo. Si kgdaj o tem premišljevala?
Napisali smo ti kar nekaj besed in jih lahko izluščiš v nasvet ali miselnost nas samih. Pa vrjameš v njihovo resničnost? Jaz ne. Prevečkrat sem doživela to na forumih. Bila sem tudi na shodih, kjer smo se videli v živo.
Da ne bo predolgo. Želim ti napist, da je resnično življenje eno, tole tukaj gori pa drugo. Nasvete lahko upoštevaš ali pa ne. Jaz jih vzamem v zakup. Pa ne zato, ker jim ne vrjamem, ampak samo in izključno zato, ker ljudje niti približno ne bi pisali to kar pišejo, če bi se mogli še podpisat. Verjameš?
Rešiva najprej to in potem se vrniva k temi. Jaz se upam podpisat. Vedno sem se, ker pišem odkrito in to kar mislim. Tvoj problem pa je, ali me bereš ali ne. Niti ne želim, da me upoštevaš, saj nisem to, da bi me sploh morala.
Razumeš?
Pa se vrniva na temo.
Jaz mislim, da ne morem ljubiti dva moška hrati. NE MOREM. Če jih pa ti lahko, pa tudi prav. Zanimalo me je samo to, kako to lahko storiš, ker jaz NE MOREM. Skregano je z mojo logiko. Bi pa bila vesela, da bi to LAHKO.
Metka

Hoj!
Saj nisem mislila, da se skrivaš ali kaj...Samo prej sem brala Metko, potem pa...
No, vsa ti čast za pogum, jaz se skrivam za nikom.... Menda razumeš zakaj...
Bi pa obrnila tisto trditev ali ljudje pišejo resnice...
Prej bi rekla, da pišemo po resnici, ČE smo skriti. Vsaj jaz. Zagotovo nisem navedla vseh podatkov, sem jih pa dovolj za tisto, kar je treba razumeti. In ne vem, zakaj izgubljati čas z lažmi, in to na netu.... ko te itak nihče ne pozna.
Ja, imava povsem različni mnenji o tej ljubezni... Pa saj nama to ne bo škodilo.
Bomo videli kaj se bo izcimilo iz mojih izkušenj.
Se bereva!

Ti želim vso srečo.
Za net imava pa različni mnenji. Net bere veliko ljudi in urednik tudi. Pred časom je bila celo reklama, da delajo iz Fakultete za organizacijske vede v Kranju raziskavo o tem netu. Ni važno kakšno. Mene lahko naprimer bere hči, ker tam študira. Ne bojim se njenih komentarjev, prej se bojim sebe. Tale navidezni kibernetični svet človeka zasvoji. Mene je pred časom. Na moč. Nisem mogla nehat pisat, dokler ni prišlo do konflikta med menoj in bralci ter pisalci. Urednik me je izbrisal iz foruma in nekaj časa nisem mogla pisat. Verjameš? Želim ti povedati, da kakor koli se človek ne izda, se izda s prvo besedo, ki jo napiše. Urednik ve iz kje pišeš, ali pišeš iz domačega PC-ja in kabla, ali iz službe ali bilo kje. IP številka. Ne želim zanetiti kakšnih koli nasprotnih mnenj o zaupnosti foruma, ker verjemi, da to ni moj namen. Slej ko prej te nekdo prebere. Vrnitve potem več ni. O resnici in odkritosti bralcev in pisalcev imam zato svoje mnenje.
Ne želim ti uničit teme, daleč od tega, samo, ker si ravno vprašala, sem ti odgovorila še to. Počakajva, kaj bodo drugi na to odgovorili. Me zanima. Me tudi zamima, kaj bodo dodali na tvojo temo. Vir mnenj je neizčrpen.

Hojla!
Ne trudi se s kopiranjem, tule se počutim kar domače. Da bo zadeva bolj jasna razdeliva partnerski odnos na 3 ravni. Spoštovanje, poslovnost in ljubezen.

Spoštovanje
je čisto enako do sebe in do vsakega človeka in sploh vsega kar obstaja po istem principu. Spoštovanje do drugih: Nikoli ne zahtevaj, ali pričakuj (kar je zahteva v blažji obliki) od drugih, da bodo delali najprej v tvoje dobro potem pa šele v svoje dobro.
Spoštovanje do sebe: Najprej poskrbi zase, da boš celovita in kompletna osebnost in delaj sebi v dobro. Če ti ostane kaj moči pa lahko delaš še v dobro drugih. Odločno prepovej za vsako ceno, da bi kdorkoli zahteval od tebe, da delaš najprej v njegovo dobro. Spoštovanje obvladajo tudi rastline, poglej si jih v gozdu – vsaka ima svoj življenjski prostor in nič noče od druge rastline, svoj prostor pa odločno brani. Res pa je, da rastlina včasih drugi rastlini napravi senco ali prestreže nekaj vetra.

Poslovnost
Za poslovnost mora obstajati obojestranski interes po enakopravni izmenjavi uslug ali dobrin. Temelji na dogovoru, pogodbi ali sporazumu. V sporazumu se opišejo dolžnosti in pravice obeh strank. Poslovni odnos je torej sestavljen iz dogovora, opravljanja dela, merjenja količine in kvalitete opravljanega dela in plačila za delo, oziroma sankcije. Sankcija je ponavadi v naprej dogovorjena in vsebuje prekinitev dogovora. Poslovnost obvladajo pravniki, navadni ljudje pa tako tako. Namesto pogodbe je včasih kar kot smo »navajeni« dogovori so površni, se spreminjajo, potem pa pride do prevelikih pričakovanj po plačilu in dolžnostih in težave so tu.
V poslovnosti so upravičene zahteve po spoštovanju dogovora, upravičena so tudi pričakovanja, da se bo nasprotna stranka dogovora držala. Iznajdljivejši jo bolje odnese.

Ljubezen
Ko si celovita osebnost, ko dobro obvladaš spoštovanje in poslovnost, ko te ni več strah kako boš in če sploh boš preživel lahko stopiš na višjo raven odnosa – to je ljubezen. Ha, ha, definicija ni »bučka« mislim, da izgleda takole: Ljubezen je želja po delati ljubljeni osebi (objektu naše ljubezni) v dobro, brez pričakovanja po vračilu usluge. Ljubezen je dajanje objektu naše ljubezni in prejemanje od njega. V ljubezni je značilno brezpogojno dajanje in to je lažji del. Daješ, ker želiš, ker uživaš v dajanju. Prejemanje pa je težji del, biti moraš dober opazovalec, da izluščiš kakšno drobtinico, kakšen nasmešek, ali odobravanje, ki ti ga tvoj objekt ljubezni nameni. Če ti ne nameni nič, tudi v redu – prejemaš samo zaradi tega ker objekt ljubezni obstaja. Objekt ljubezni ima samo to nalogo, da te pomaga spraviti v to stanje. Kasneje, ko stvar obvladaš si v stanju ljubezni in ljubezen čutiš čisto do vsega, tudi do narave, poklica, športa, glasbe – sploh ne rabiš več posebnega objekta, ker vse postane objekt. Če lahko ljubiš čisto vse – boš pa menda še lahko dva ali pa nekaj moških?

Ker je beseda ravno o varanju pa si oglejmo, kako in kje je to mogoče. Če se poročiš, se podpišeš, se dogovoriš, obljubiš in potem izpolnjuješ, lahko tudi kontroliraš izpolnjevanje in sankcioniraš – je to ljubezen? Ne, to je poslovnost. V poslovnosti je varanje čisto mogoče in sankcije so znane – ločitev, če je bilo tako dogovorjeno. Kaj pa je varanje? Tisto kar je bilo dogovorjeno (misel, pogled, dotik, beseda, poljub….) Aha ni bilo tako natančno dogovorjeno, potem se pa začnejo težave…
V ljubezni pa je varanje popoln nesmisel. Center tvoje ljubezni si ti sam - objekt ljubezni ima samo pasivno vlogo - varal bi potem edino sam sebe. Ljubezen je samo v sedanjem času in je želja. Ne more biti izsiljena, ali zaukazana, ali pričakovana, niti obljubljena - če je obljuba je že poslovnost. Neumnost je tudi menjati partnerje, da bi dobil ljubezen, kajti zamenjati moraš sam sebe = svoj način razmišljanja.

Zarj@ se strinjam, zaljubljena si. Hudo, hudoo. Močno. 10 let zadrževanja je nakopičilo tako silo v tebi, da sedaj niti ne vidiš, niti ne slišiš. Sama si si ga naslikala po svoji fantaziji.
Beg v drugo službo ne bi bil prava rešitev, kajti tam so drugi moški in prej ko slej bi se vse ponovilo. Bolje kot da bežiš je, da se soočiš s problemom in ga rešiš, potem imaš trajni mir.
Zelo dobro je, da sodelavca spoznavaš, prej ko slej boš spoznala tudi kakšno napako in ko jih boš spoznala več, bo zaljubljenost popustila. Delajta skupaj če lahko, pogovarjata se, spoznavajta se, ni pa potrebno ne vem kako hiteti z ostalimi stvarmi. Potegni iz tega kaj dobrega. Izkoristi čustva za lastno stimulacijo. Nakopičeno energijo pa poskusi potrošiti doma. Spomni se kaj novega, nenavadnega, predlagaj in daj iniciativo.
Spomni se: kadar ljubiš ne pričakuješ, ampak daješ. Ne daješ tisto kar želiš dajati, daješ tisto kar partner potrebuje. Ne zahtevaš plačila, plačilo je partnerjeva sreča, v njej najdeš največji užitek.

Kateri od obeh partnerjev je pravi? Po moje oba, ampak ni pomembno, izbira ni pomembna. (Je pa res, da bo manj težav, če ostaneš pri onemu doma. ) Pomembna si ti in tisto, kar se boš naučila. Pomembno je, da začutiš zadovoljstvo ob ljubezni v sebi, pomembno je, da se naučiš ljubiti – vse ostalo so učni pripomočki, ki so ti bili namenoma poslani na življensko pot samo zato, da dosežeš ta cilj.
Drži se, vem, da ti ni lahko Vitomir

pozdravček ,

Ljubiti dva ...nikakor mislim, da ob vsem tem sebe še najmanj. Zakaj ljudje iščejo bljižnjice pri reševanju problemov. Povej mi ..moža poznaš koliko let in veš kakšen je ..pa te moti njegova čustvena zaprtost...si se kdaj vprašala zakaj je tak ?

Ti povem, da sem jaz tudi bolj zaprta pa to nima veze z mojo ljubeznijo do njega. V moji družini se pač nismo objemali, ljubčkali nismo si na takšen način izražali ljubezni. Smo pa se spoštovali in se še...si stojimo ob strani in spodbujamo ter pomagamo v težavah.

To na kakšen način nekdo izraža svoja čustva je vsaj po moje povezano z komunikacijo v času odraščanja in če v družini tega ni bilo potem nimaš kje vzeti tega vzorca in se ga moraš naučiti.

jaz vem, da mojega to kdaj moti in se pač potrudim da mu dam to kar želi..saj bistvo partnerstva in ljubezni je, da oba dobita to kar želita v odnosu in če česa primankuje je to stvar komunikacije in truda vsakega od partnerjev.

Ja seveda je za večino lažja bližnjica ...skoči kdrugemu ..ki ti slučajno da to kar tvoj ne...

Si se vprašala kaj vse pa dobiš pri tvojemu možu..kar ti sodealvec ne more ali ne zna dati.....

Ne ne moreš ljubiti dva....potem si tudi ti zadržana in čustveno zaprta saj do moža ne čutiš toliko globoko, da ne bi nečesa iskala drugje...

Meni mož daje to kar potrebujem včasih vceč včasih manj ....tako kot jaz njemu ..če je kaj narobe se pogovoriva in popraviva....rabiš še kaj več....

Ne ne ...beg pred reševanjem manjkajočega zagotovo ni pri drugem partnerju.....

Nisi iskrena ne do sebe ne do moža ...in to kar delaš je po mojih merilih hudo varanje in mož če bo zvedel bo zagotovo razočaran...vedno se zve ...če ne se pa vsaj čuti....in očitno si za malo adrenalina pripravljena tvegati zakon


se spača...red dobiš premalo...?????

lp m

Ko je človek zaljubljen, žal vsa pamet odpove. Zgubi se logika, treznost presoje in prav malo nam je mar za posledice in koga bomo s svojimi dejanji prizadeli. Živimo v svojem zasanjanem svetu zaljubljenosti, kot bi ne bili mi sami. Neka čudna energija nas ustrajno veže na ljubljeno osebo, idealiziramo jo in kujemo med zvezde. Zaljubljenost je lepa, ker nas zasene v drug svet, kjer ni dimenzij časa in oblik. Nihče še ni znanstveno dokazal, kaj se takrat z nami dogaja, kakšna kemija se ustvarja v naših možganih, podobni smo zadrogirancu, ki je gluh in slep za vse okoli sebe. Zarja v tem te razumem in prav lepo je brati, da je nekdo zaljubljen. Če je ljubezen oziroma zaljubljenost obojestranska je toliko lepša. Potem je energija dveh res nadzemeljska. To čutita oba in teh čustev mi ni treba opisoti, ker jih poznam.
Samo-ko se človek odtrga od kozmične energije in je povezan samo z energijo druge osebe, zgubi enostavno stik s celim svetom. Zaljubljencema zadostuje samo njina skupna energija. Pa res? Koliko časa? Kaj pa ko ta energija ni več dovolj močna in kar naenkrat pogrešata uno višjo energijo. Vidiš Zarja, zato se ni nikoli dobro kar odcepit. Je lepo, priznam ni pa večno. Mine. Daj času čas, preživi vsak dan v upanju, da boš že našla pravo pot in izbrala med dvema moškema enega. Potem bo samo eden deležen vse tvoje pozornosti in ljubezni. Potem ne boš več razvojena. Ne vem. Sama boš morala priti do spoznanja, ali pa bo čas prinesel spoznaje samo.
Ravno zato imam jaz samo enega otroka. Vse ljubezni je deležen. In en zaklad, ki mi pomeni vse na svetu. Ne predstavljem se, kako bi bilo imeti dva. Nimam toliko energije, pa tudi ne zmogla bi takega razmerja. Izčrpalo bi me.
To je samo moje osebno mnenje, ki sem ti ga imela namen napisat.

Dragi punci, če bi hotela adrenalinske pustolovščine, bi šla na bandži jumping...a neki takega...
In, če bi se prepuščala zaljubljenosti, bi se ji prepustila že davno...
Kako lepo, če ti mož daje vse... in če ti ne bi dajal?
Žal nimam časa za kaj več... pa drugič!

hm, res zanimivo. Rekla bi, da imaš zelo zanimivo življenje. Na eni strani realnost - mož, otrok, dom, gospodinjstvo, računi, partnerstvo, povezanost v realnosti; na drugi strani - romatični pogledi, energija, ki šviga skozi prostor, flirt, zasanjana iluzija, brez banalnih realnosti. IMAŠ POPOLNOST ;-)))

Mislim, da večina žensk v zakonu slej ko prej pade v nekam suho realnost, kdaj odtujenost, prepiri, krize, definitivno pa je konec zaljubljenosti. prepletanja prstov, drobnih nežnosti, sanjavih hrepenečih pogledov.
Tega je konec, ostane pa partnerstvo, ki ga je treba graditi, ohranjati, - in uživati v njem. Ko si skoraj eno z njim. Ko lahko dihaš z njim. Meni je bilo žal, ko se je zaljubljenost končala, a sedaj uživam v partnerstvu. Nekoč sem prebrala definicijo ljubezni - človek, pred katerim ne skrivaš svojih napak, slabosti, ne blefiraš....se mu odpreš, zaupaš. To je res nekaj.

In nazaj k tebi - mislim, da si v prvi vrsti nepoštena do moža. Ja, varaš ga. Ne de facto, ampak čustveno. Jaz bi popenila, če bi se moj mož za rokce držal in nežno gledal svojo sodelavko...zame bi bila to prevara mogoče res najhujše sorte, saj to ne bi bil nek spodrsljaj, hipno dejanje zaradi užitka, alkohola itn - ne, šlo bi za čustveno prevaro, skoraj nemogoče odpustiti. Kaj pa ti?
Še več, s tem škoduješ vajinemu zakonskemu odnosu. Avtomatično premalo vlagaš vanj, saj se tudi "napajaš" še dodatno drugod.

Pravijo, da ima človek ljubezni dovolj za cel svet. Je sod brez dna, če jo enemu pokloniš, ni drugi nič na zgubi. Hm, hm. Misliš tudi ti tako?
Odkrito poglej na stvar - nisi poštena do moža. Razumem te, imaš res lepo situacijo, lepo zate, prijetno, malce tudi adrenalinsko, ampak res ni fer. Pa še zelo zelo nevarno je. Lahko zgubiš vse....

Mislim, da se igraš z ognjem - raje ga ugasni!

ČE ti partner ne da tistega kar potrebuješ....zagitovo je najbolj pošteno in iskreno, da mu poveš da z odnosom nisi zadovoljna in greš stran od njega.

Saj nisi zadovoljna ? Ali si ?

Sploh veš kaj hočeš ?

Seveda je to varanje ? Kako bi se pa ti počutila če bi tvoj mož delal to kar ti njemu?

Jaz pravim - ne delaj drugim to česar sam nočeš da drugi tebi - pa bo najbolje...


Vsaka palica ima dva konca

lep konec tedna

joj sem pozabila vprašati...Ali mož ve za to ????

če ni nič narobe pač lahko odkrito poveš da ljubiš dva ...me zanima če bo razumel...

Ali pa skrivaš to...Zakaj pa????

Smešno, da se moramo za ljubezen skrivati a ne. A ni lepo da lahko na glas zavpiješ in pokažeš ljubezen.

Nasprotje ljubezni je sovraštvo, ampak je še ena stvar, ki je še hujša in je tudi čisto nasprotje ljubezni. To je apatična pasivnost – nezainteresiranost za vse dogajanje okoli sebe. Zaljubljenost, ki se ti je zgodila in jo visi zelo obsojajo (pa tudi midva je ne podpirava) je kljub temu koristna zato, ker te je prebudila in aktivirala. Zavedava pa se, da to ni ljubezen.

Tisto, kar imaš doma pa je poslovnost z nekaj spoštovanja. Tudi to ni ljubezen, ki bi si jo človek želel. Vprašanje te teme je zdaj čisto drugačno – takole nekako bi se glasilo:
Ali je možno hkrati imeti poslovni odnos z eno osebo in biti zaljubljen v drugo osebo?
Toliko ljudi ti je že odgovorilo, da se jaz ne bom trudil z odgovorom. Rajši se bom osredotočil na način, kako se iz nastale situacije največ naučiti in kako doseči cilj – priti do prave ljubezni.

Vedno, kadar koli se srečata odrasla, zdrava človeka, ki sta nasprotnega spola je med njima spolna privlačnost. Nekje močnejša, nekje šibkejša – ampak je in to je darilo narave.
Družba s svojo moralo, pa nam dovoli ta občutek samo do enega partnerja s katerim smo poročeni, do vseh ostalih pa ga prepoveduje.
Družba nas s takšno omejitvijo spravi v položaj, ko vsak dan svojega življenja kršimo to pravilo zaradi naše narave. Kadarkoli smo v bližini osebe nasprotnega spola smo v prekršku. Ali ne bi bilo čudovito, ko bi lahko brez straha in brez sramu in občutka krivde priznali naše naravne občutke in bili iskreni do sebe, do svojih partnerjev in do vse okolice.
Zdaj smo pa v situaciji, ko se iz nemogočega položaja rešuje vsak sam, po svoji najboljši moči in vesti. Nekateri tlačijo občutke globoko v podzavest in si ponavljajo – meni pa ne, meni se kaj takega še nikoli ni zgodilo, drugi so fini, ko so s partnerjem, ko so sami si dajo duška, tretji sučejo glave v pričo svojih partnerjev – pa še kaj bi se našlo. Vsaka takšna neiskrenost nas vodi stran od ljubezni.

Zvestoba, tako opevana beseda ima cel kup različic.
Moja soseda na primer hodi po cesti in gleda samo naravnost, saj jo je revo strah svojega moža, ki jo krepko namlati, če samo pogleda kakšnega moškega – ona je zvesta v nulo, ampak zaradi tega, ker je vseskozi v smrtnem strahu.

Poznam človeka, ki se je zaobljubil, da bo zvest svoji ženi. Žena je odšla od njega, on pa jo še kar naprej zasleduje in duši s svojo zvestobo. To vendar ni zvestoba do partnerja, to je zvestoba do svoje obljube.

Moj sošolec je bil tako zvest sedmemu razredu osnovne šole, da še danes nima končane osemletke (to je bolj za hec)
Poslovna zvestoba je zvestoba pogodbi, dogovoru ali sporazumu.

Dragi moji požvižgam se na vse tele zvestobe in jih nočem. Edina zvestoba, ki kaj velja je zvestoba iz ljubezni. Ta pa se ne daje iz lenobe, iz straha, ali zaradi dogovora. Ta je le v tem trenutku in se daje iz iskrene želje.

Kadar imaš s partnerjem dogovor o zvestobi, je obveza iz dogovora tista, ki preprečuje, da bi zvestobo dobil iz ljubezni – kajti potem jo dobivaš zaradi dogovora. Zato sem se odločil, da moji ženi podarim popolno, trajno in nepreklicno svobodo. Ko sem ji to pred nekaj časa povedal, me je malo čudno gledala in rekla, da ona meni svobode ne bo podarila. Sprejel sem ta enostranski poslovni dogovor in ji vseeno podaril svobodo. Zdaj je situacija taka, da je ona meni zvesta, ker to sama želi (s tem darilom, sam si omogočil dobiti zvestobo izključno iz njene želje). Jaz pa sem njej zvest ker me obvezuje dogovor, ki sem ga dal pri poroki (torej sem ji poslovno zvest).
Rekli boste saj je vseeno, gre le za igro besed, toda zame ni vseeno. Zdaj, ko je moja žena svobodna, čutim da ni več moja lastnina (pa čeprav lastnina samo na podlagi dogovora) in verjeli ali ne, to me rešuje velikega bremena, ki je prej ležal nad mano.

Zarj@, ti si sedaj v dogajanju, ki ti nazorno nakazuje nesmisel obljub in prepovedi. Nikakor ni prepoved niti obljuba tista, ki prepreči dejanje, prej nasprotno – še bolj te sili v osvoboditev, v dokazovanje svoje svobode in podžiga prepovedana dejanja.

Ali bi bila na podlagi sedanjih izkušenj sposobna svojemu možu podariti neomejeno svobodo? S tem dejanjem mislim, da tudi pokažemo družbi, da so njena pravila preostra. S tem dejanjem sem prepričam, da zelo povečamo možnost, da nam bo partner dejansko ostal zvest.

Časa mi je zmanjkalo za nasvete, kako se rešiti iz zaljubljenosti in kako doma vzpostaviti ljubezen. Mogoče kdaj drugič.
Vitomir

Jaz možu nisem obljubila zvestobe. Jaz sem mu obljubila iskrenost.

Jutri me lahko "useka", se noro in neustavljivo zaljubim v x moškega. Kot sedaj razmišljam, je to še vedno malo verjetno, a teoretično je možno. In nima smisla obljubiti zvestobe do groba itn, ker je to lahko neizvedljivo. A lahko tako spoštuješ partnerja, da si iskren in pošten do njega.

Ob poroki sva si rekla - do smrti ali do ločitve ;-)) Zato nihče mislim, da od naju nima občutka, da je last drugega ali da je "na varnem".....kar se mi zdi prav OK.

Brez zamere...ampak vse skupaj je že malce naivno...
A če je fer??? Ne ni. Tega se dobro zavedam.
In, da se imam celo fajn... Ne ni romantično in ni adrenalinsko! Mogoče bi bilo za katero od vas, ne vem. Jaz ne čutim tako. Gre le za to, da je tu to čustvo, ki enostavno JE.
In vsekakor se ne drživa za rokce!!!! :-))))))))) No, pa saj takšni zapisi dajejo vedeti, kako plitvo se lahko gleda na zadeve...
Se pa strinjam, da je čustveno varanJe hujše od tistega, ki ga storiš v efektu. In ja, bi popenila. Zato sem možu glede tega že na začetku najine poti povedala, da ne verjamem v neskončno zvestobo. Ker stvari se zgodijo... Res pa je, da sem takrat imela v mislih bolj možnost njegovih spodrsljajev kot mojih.... In zato sva se dogovorila, čisto poslovno, bi rekel Vitomir, da v primeru kakšnega spodrsljaja pri kateremkoli tega zamolčiva. ČE gre za spodrsljaj! Kajti oba sva mnenja, da tisto česar ne veš, ne boli...
In. če se je mojemu možu to kdaj zgodilo in je ugotovil, da mu jaz več pomenim, sem vesela, da je vso zadevo obdržal zase. Pika.

Hvala za vaše komentarje. Gotovo so tudi koristili, ne samo meni, upam, ampak, enostavno nimam več želje odgovarjati ali ugovarjati...
Ostajam na liniji z Vitomirjem, ker se mi zdi, da sva prešla fazo samega dogodka in sva že nekje drugje. In ker imajo njegove besede smisel.
Berite ga, komentirajte moje odgovore, če želite.
Hvala!

Pa si ji podaril svobodo, ker si to želel, ali pa so te vodili drugi vzgibi?
Kot sam praviš, si si s tem povečal možnost, da ti ostane zvesta. :-)
Nikoli nisem bila naivnica, niti pretirano romantična. Zato zvestobe do groba nisem obljubljala, niti je ne pričakujem. Kar pa še ne pomeni, da si sedaj kar jemljem pravico, da moža prizadenem. Beseda, da sem ga že prizadela, četudi on ne ve kaj sem storila, se mi zdijo larfari. Česar ne veš, te pač ne boli. In par hitrih poljubov, ki bodo meni ostali za vedno in mi ogromno pomenijo, saj mi govorijo določene stvari, mojega razmerja z možem ne bo uničilo. Uničiva ga lahko le sama. Pa mislim, da v tem trenutku ne delam na tem.
Sem, sem mu pripravljena podariti neomejeno svobodo. Ampak mislim, da on ni na takšni stopnji, da bi jo hotel razumeti. In ne verjamem, da bi odreagiral tako kot je tvoja žena. Zato bom s tem še počakala:-)
Sedaj pa k moji zaljubljenosti...
Absolutno ne mislim hiteti. Želim si biti z njim sama, v brezčasju, v miru. Ampak to le zato, ker želim čutiti njegovo bližino, želim slišati njegov dih, rada poslušam njegove misli. Kaj bi mi tu pomenila spolnost? Ne vem. Še nisem bila tam..:-) Pri možu mi pomeni to, da čutim njegovo ljubezen, ali vsaj željo po meni. Ker le takrat, v spolnem aktu, se popolnoma sprosti, se mi preda. Le takrat mu spustijo zavore, ki jih ima v sebi. Ravno predaja, sproščenost tudi kadar se ne ljubiva, je tisto, po čemer me tako žeja. Verjemi, da poskušam, mu pomagam in ko včasih ujamem takšen trenutek predaje, prava evforija!
Zato mi nihče ne bo govoril, da moža ne ljubim. In tudi trditve nekaterih tukaj, da zaradi dajanja energije drugemu, ne dajem dovolj energije možu, niso resnične. Še več energije imam! In jo tudi dajem! Vsem mojim, ne le možu. To si ti že omenil, zato verjetno veš o čem govorim. Če nekateri ne zmorejo ljubiti več oseb, če ne zmorejo ljubiti niti dveh otrok, ker imajo ljubezni le za enega, smola! Jaz nisem med njimi!
Zaljubljenost... Sem že bila zaljubljena... sedaj pa mislim, da nisem. Seveda je tu pospešeno bitje srca... tu je sladka živčnost... Ampak, ko sem zaljubljena res nič ne vidim, nič ne slišim...čez par dni, ali tednov pa mine... O, sedaj pa dobro slišim, slišim svoje misli, spremljam dogajanje okoli sebe. Svet vidim bolj jasno, nekako sem bolj pozorna. Vse je bolj jasno, čisto. In vse bolj realno, kruto. Zato se ne strinjam s tabo, da sem zaljubljena. A za vsak slučaj bom še nekaj časa previdna, kar se tega tiče.
Sodelavca tudi dobro poznam. Že dolga leta sva vsak dan skupaj več ur. Vedno sva se pogovarjala tudi osebne stvari. Tudi družili smo se že osebno. In ima tudi napake! Kdo pa jih nima? In tudi v konfliktu sem že bila z njim. Tako, da ga ne vidim ravno v rožnati barvi... :-)
Tvoje "definicije" ljubezni, poslovnosti in spoštovanja sem si pa stiskala na papir. In jih berem in berem... Upam, da si po poklicu učitelj! Ker tvoja preprostost besed, preprostost razlage je fenomenalna. Povsem jasna. Ni kaj dodati, povsem se strinjam. Še pa premlevam tisto o varanju.... Je mogoče, da lahko ljubim kogarkoli? Na takšen način? Le če spremenim svoj način razmišljanja? Ej, tako daleč še pa nisem! Se še oklepam teorije o dušah dvojčicah, trojčicah.... Nisem dovolj NEegoistična, da bi čutila univerzalno ljubezen. Je nato ljubezen sploh še....
O varanju sebe... Zdi se mi, da sem bolj varala sebe prej, ko sem "prepovedana" čustva skrivala nekje globoko v sebi. Sedaj sem si priznala in zdi se mi, da sem lažja!!!!
p.s. poznaš knjigo Prerok, Kahlila Gibrana? Poglavje o ljubezni?
...........In kako si želim, da bi bila zvesta iz ljubezni...................

Živ Elena,
Iskrenost je takrat ko govoriš resnico. Strinjam se, da je nekaj čudovitega, če lahko partnerju poveš resnico. Še dosti lepše je, če partner tebi pove resnico – toda vedno to žal ni izvedljivo, niti ni smiselno.

Pravilo naše družbe je: Ne laži! Pravilo je grozno zastarelo in ko bodo pisali nova pravila se bo po mojem to pravilo glasilo: Naj te ne bo strah. Naj pojasnim: nihče med nami se ni rodil z lažjo v mislih in nihče ne laže, ker mu je to všeč, ali ker bi v laži užival. Lažeš, ko te je strah reakcije, ki jo bo resnica sprožila pri tistem kateremu lažeš. Zato je iskrenost veliko bolj odvisna od tistega, ki mu je informacija namenjena, kot od tistega, ki informacijo daje.

Zato pravim še enkrat, da je pri iskrenosti najlepše, ko nam partner iskreno zaupa. To namreč kaže na kvaliteto našega značaja. Kadar pa mi zaupamo partnerju, to kaže na kvaliteto značaja našega partnerja in ne na našo, kot mnogi zmotno mislijo.

Dostikrat se zgodi, da se veliko bolj odpremo naključnemu sopotniku na vlaku, kot pa svojim bližnjim. Logično. Sopotnik bo na naslednji postaji izstopil, njega nas ni strah, naši bližnji pa bodo ostali in nam pridigali (ali še kaj drugega) še dolge dni.

Še tale primer:
Na domačem vrtu sem pomotoma pohodil rožo.
Starši imajo radi rože.
Iskreno povem staršem, da sem pohodil rožo.
Od staršev dobim batine.
Kaj moram storiti, če hočem biti iskren do staršev?
Povečati moram odpornost na batine.

To je le del zgodbe o resnici in iskrenosti. Če želimo zgodbo razumeti bolj v temelje, je treba vzeti na znanje, da ima vsak človek svojo resnico, ki pa je zelo odvisna od njegovega osebnega razvoja. Kadar dva človeka nista na istem nivoju, je govorjenje resnice nesmiselno, saj se ne razumeta, oziroma tisti, ki je na nižjem nivoju ne razume, tisti ki je na višjem, pa se mora vživeti v partnerja na nižjem nivoju in se mu prilagoditi, če želi, da ga bo partner razumel. Takrat ni iskren, ampak »igra« nižji nivo, ki ga že pozna od prej.

Da bomo razumeli:
Gotovo ima vsak v svoji bližini kakšnega junaškega korenjaka, ki pod pretvezo svoje iskrenosti čisto vse zmeče sogovorniku v obraz in se potem ponosno trka po prsih – jaz edini tukaj sem tako iskren. Me zanima, kaj bi takšen model napravil, ko bi ga sredi mesta prijelo na WC. Če bi v svoji iskrenosti na licu mesta slekel hlače in opravil potrebo, bi bil iskren tudi na nivoju presnove. Takrat bi se izenačil s kljunato živaljo, ki je tukaj ne bom omenjal – kajti ona je vzor iskrenosti najnižjega nivoja. Vsi ostali se pretvarjamo, ko iščemo WC-je in zadržujemo. Neiskreni smo na nivoju presnove, iskreni pa na nivoju razuma.

Ko smo na nivoju čustev, zlasti ko se praznimo starih čustev moramo postopati čustveno inteligentno. Z metanjem starih čustev okoli sebe, svoje bližnje velikokrat prizadenemo mnogo bolj, kot če bi jih obmetavali z drekom. Vsak ve, da se materialno praznjenje vrši na WC-ju. Redki pa danes vedo, da so čustveni odpadki še bistveno bolj polni negativne energije kot materialni in da je higienično takšna čiščenja opraviti na samem – zaklenjen WC je čisto primeren. Čustvena driska je torej daleč od iskrenosti, ki jo naš partner potrebuje in želi.
Resnica višjega nivoja vidi vedno dalj in je zato bližje absolutni resnici, katero je nemogoče doseči, lahko pa se ji zelo približamo.

Vsak človek ima štiri področja:
Neznano – to je tisto o sebi, kar sam ne poznaš, niti ne poznajo drugi
Slepo – to je tisto o sebi, kar sam ne poznaš, in poznajo drugi
Skrito – to je tisto o sebi, kar sam poznaš, drugi pa ne poznajo
Znano – to je tisto o sebi, kar sam poznaš, in poznajo drugi
Iz tega lahko sklepamo, da absolutna iskrenost niti ni mogoča. Kot pri vsaki dobri stvari, kar iskrenost nedvomno je - je tudi za iskrenost do drugih najboljša prava mera glede na trenutne okoliščine.

Iskrenost do samega sebe je predpogoj, da si lahko iskren do drugih. Iskrenost do samega sebe ti omogoča, da izpolniš namen s katerim si bil poslan na zemljo, torej da živiš svoje življenje. Zato ne glede na spornost dejanja in možne posledice (ki jih ob pametnem ravnanju sploh ne bo) popolnoma razumem in podpiram Zarjo pri njeni iskrenosti do same sebe. Vsaka odprta in nasilno potlačena želja pomeni zastoj – blokado, ki nam lahko, če traja dalj časa resno ogrozi tudi fizično zdravje.

Elena, želim, ti da bi bila vedno iskrena do sebe, do drugih in drugi do tebe pa do tiste prave mere.
Vitomir

življenje je pač niz odločitev , ki jih al pa ne sprejmeš, posledice le teh pa boš moral na žalost prenašati sama.

Probel ljudi, da se ne znajo odločati niti sprejeti odgovornost za svoje življenje. Vedno znova izgovori zakaj ne.

Dejastvo pa je, da ko premagaš strah in se odločaš po tem kar čutiš in vešp da je prav postane življenje lažje in manj zakomplicirano....


Želim ti ljubezen, spoštovanje, zaupanje, iskrenost pri tistem ki ga boš pač imela ali kakorkoli si boš izbrala.Življenje je vseekakor tvoje in samo ti imaš pravico odločati o njem ter...

lep dan

Knjige še nisem bral, praviš, da je dobra? Če bo čas jo bom prebral. Bi me opozorila na kakšen odlomek?

Zarj@ ha, ha, vidim, da imaš ostro oko. Svobodo sem podaril, ker sem tako želel – je pa res, da to ni bilo čisto dejanje ljubezni, torej njej v dobro, bolj bi rekel dejanje spoštovanja do samega sebe – torej meni v dobro in šele nato njej v dobro. Pa še zelo dolgo sem potreboval, da sem si prišel na jasno, da je to meni v dobro.

Zarj@, tvoje pisanje me je razveselilo, sedaj sem prepričan v srečen zaključek te zgodbe.

> Beseda, da sem ga že prizadela, četudi on ne ve kaj sem storila, se mi zdijo larfari
Se strinjam. Tudi če bi mu povedala, bi lahko bil prizadet samo iz poslovnega vidika – torej če bi smatral, da je dogovor prekršen.
Iz vidika spoštovanja je lahko prizadet samo, če ga siliš v nekaj, če od njega zahtevaš – pričakuješ kakšno stvar, ki ti jo ni sposoben (ne želi) dati: (delo, usluge, pozornost, nežnost… ) on pa je komaj v tisti fazi, ko s težavo skrbi sam zase, kaj šele, da bi skrbel za druge. Ti od njega nisi zahtevala ničesar.
Biti prizadet v ljubezni – no to je pa čisto nemogoče. (V čustveni zaljubljenosti pa seveda lahko) Najhujše kar se komurkoli lahko zgodi je nič (nula). Delati v dobro drugega brez pričakovanja po vračilu. Pač ne delaš in konec. Drugi nič ne dobi, ne more pa nikakor dobiti manj kot mu pripada – ker mu nikakor nič ne pripada. Tu ni dogovora, tu ni obljub ali kakšne druge oblike zadolžitev, obveznosti.

>Absolutno ne mislim hiteti.
Tako se govori, bravo Zarj@. To dejansko kaže na to, da nisi zaljubljena. Zaljubljenost pričakuje, kaj se bo pa še sedaj zgodilo. Hoče več, hoče naprej, išče še boljše. V zaljubljenosti zamudimo najlepše trenutke, ker smo v nemirnem pričakovanju boljšega in več. Takoj odhitimo naslednji trenutek in sploh ne zaznamo kako lepo nam je. Ko je konec se spominjamo nazaj, kako lepo je bilo in se čudimo, kako se takrat tega nismo zavedali.
>Tudi družili smo se že osebno. In ima tudi napake! Kdo pa jih nima? In tudi v konfliktu sem že bila z njim.
Tudi ta stavek kaže, da nisi zaljubljena. Bolj ko človeka poznaš, manj je možnosti za zaljubljenost. Zato ga le spoznavaj – vprašaj ga, kaj misli o svoji ženi – približno enako bi verjetno mislil o tebi, ko bi bila z njim nekaj let. Če bo o ženi govoril lepo, je spoštovanja vreden.

>Ravno predaja, sproščenost tudi kadar se ne ljubiva, je tisto, po čemer me tako žeja.
Sproščenost je najpomembnejša stvar našega življenja. To je, ko se ego umiri in se nehaš braniti pred slabim in hkrati nehote pred dobrim. Ko si v takšnem stanju energija dobesedno vdre vate in te preplavi. Vsi bi radi dosegli to stanje hote ali nehote – enim to uspe z mamili, alkoholom, cigareti, drugim s športom, delom, tebi na primer je uspelo z za sedaj še nedefiniranim odnosom do sodelavca, lahko pa to dosežeš tudi z odnosom do narave, najbolje pa je z zavestnim vsakodnevnim treningom, ki mu nekateri pravijo meditacija. Za seks pravijo, da je skok v drugega človeka, sproščanje pa je skok v vesolje.
Odnos iz spoštovanja pa nam govori, da moraš sproščenost poiskati pri sebi, tvoj mož pa bo sproščen, ko bo sam tako želel – tu si na žalost popolnoma brez moči. Če bi od njega pričakovala sproščenost, bi kršila pravilo spoštovanja, do drugega. Naj več kar lahko narediš je, da mu z zgledom pokažeš pot.

>Še več energije imam! In jo tudi dajem! Vsem mojim, ne le možu.
Verjamem. Od človeka na zelo enostaven način pridobiš veliko energije in tudi res je, da ta zagon lahko zelo koristno porabiš doma. Po mojem prepričanju je to dosti bolje, kot apatično ležati doma na kavču in kritizirat vse po vrsti. Problem s človekom je ta, da enkrat je na razpolago, drugič pa ga ni. Tudi jaz dobim veliko energije od ljudi – vendar to naj bo samo dodatna porcija. Osnovo moraš črpati iz narave. Tega se moraš naučiti. Je mnogo težje – vendar narava je vedno na razpolago – nanjo se lahko zaneseš 100%.

S poklonom svobode boš še počakala – ja res je bolje – lahko bi izzvala nepotrebna vprašanja. Daj času še nekaj časa in ne hiti preveč, v evforiji in naglici se naredi veliko napak.

>Nisem dovolj NEegoistična, da bi čutila univerzalno ljubezen.
Pozitivni egoizem je v bistvu spoštovanje samega sebe. (Delati najprej sebi v dobro, če še kaj moči ostane pa šele v dobro drugih). Edino na ta način lahko koristiš drugim. Če si zdrav, močan, poln energije, če poskrbiš zase. Potem lahko vse to daješ drugim. Če delaš najprej za druge se hitro izčrpaš in potem ni govora, da bi še sploh kaj dajal, postaneš breme za druge.
Ko čutiš pravo ljubeznen, v bistvu najbolj skrbiš zase (si torej na nek način pozitivno egoističen) Čisto vse kar delaš iz ljubezni, tudi če v prvem trenutku izgleda kot da se razdajaš, takoj v naslednjem trenutku dobiš bogato poplačano. Kdor se preda ljubezni najlepše poskrbi zase.
V začetku se je mogoče res treba malo disciplinirat in v kaj tudi prisilit – potem se pa začne kolo vrteti v pozitivno smer in vse je le še en sam užitek.

>Se še oklepam teorije o dušah dvojčicah, trojčicah
Dej, dej to je čisti dolgčas, živeti z enim, ki je kot ti, v vsem se strinjata, popolnoma enako mislita. Tu potem ni nobenega trenja, edino trenje prinese napredek, nujno ga potrebuješ.
Ali verjameš, da je smisel življenja v nenehnem napredovanju in izpolnjevanju?

>O varanju sebe... Zdi se mi, da sem bolj varala sebe prej, ko sem "prepovedana" čustva skrivala nekje globoko v sebi. Sedaj sem si priznala in zdi se mi, da sem lažja!!!!
Bravo točno tako je. Treba jih je doživeti, potem pa jih pustiti, da odidejo in napraviti prostor zopet za nova. Verjamem, da boš ti to zmogla. Pretok mora biti. Pretok je življenje. Če ni pretoka je umiranje.
Poglej, če poješ full dober zrezek, uživaš, ga predelaš in če bi se sedaj odločil, da ne greš na WC, bi po 14 dnevih imel že hude težave. Gnilo bi v tebi in razpadalo, zastrupil bi se in na koncu umrl. In to zaradi odličnega zrezka. Ko nekaj dobiš, je to sveže in novo, ko to predelaš izluščiš bistvo in ga uporabiš ostane samo še odpadek, ki se ga moraš znebiti. Potem pride naslednji dan kakšno sadje, in potem torta, pa nov zrezek.
Pri hrani to lepo razumemo, pri čustvih pa ne – gre pa za popolnoma enako stvar. Ujemi čustva, uživaj v njih, izlušči bistvo, tisto kar je dobrega, uporabi, potem pa odpadke odvrzi. Če kuhaš v zastaranih čustvih zboliš, blokiran si, nesposoben sprejeti kaj novega. Zato vzemi potroši in odvrzi.

Veliko sproščenost in dober pretok ti želim
Vitomir

Mislim, da razumem, kaj misliš. In mi gre malo na živce, ker mi je tvoje nastavljeno ogledano pokazalo vseeno dalo malo misliti ;-)
Priznaj, da je življenje preprostejše, če imaš neka načela, pravila, vodila. Sivina bolj bega od belo-črne slike. Je pa včasih res kar neumno preprosta.

kakorkoli, meni je iskrenost pomembno vodilo v zakonu. Seveda to ne pomeni, da sem sama kot odprta knjiga in da govorim vse, kar mi pade na misel o svojem partnerju. Ja, potrebno je paziti na čustva drugih - brezobzirna iskrenost je predvsem brezobzirna.

A pomembne stvari v najinem odnosu (in ljubezen do drugega to je) bi razkrila. Še več, pričakujem tudi, da bodo meni razkrita. In nekoč so mi že bila... Naslednji dan po rečmo temu zelo intenzivnem flirtu mi je vse povedal. Rekel mi je, da mi ne more v oči pogledati, ne da mi to pove. Zadevo sem nekako prezvecila in eden velikih plusov pri vsem skupaj je bil - da mi je povedal. To sem res cenila.

Druzbene norme, odnosi v sluzbi, sorodstvene vezi itn me vcasih utesnjujejo z lazjo, hinavscino, pretvarjanjem prve vrste nozem v hrbet, bi rekla - in zato rabim obcutek, da doma tega nimam.

Lepe želje tudi tebi, Vitomir, res prijetno branje, tile tvoji posti.

Ne vem. Jaz osebno razmišljam drugače. V iskanju popolne ljubezni, kjer smo odkrtiti, do sebe in ljubljenih bitij, vedno tvegamo. Tvegamo v tem smislu, ali bomo taki kot smo sprejeti, ali zavrnjeni. Poznam občutek zavrnitve. Ljubezen je lahko tudi enostranska. Zaljubimo se v osebo, ki nima enakih čustev, kot mi. Kako trplenja polna je taka ljubezen vem prav dobro. Drugače pa je, če je ljubezen obojestranka. Kjer za ves trud dobimo povračilo. Kjer se naše hrepenje uresniči z uteho. Poznam veliko osamljeni ljudi, ki nikoli ne najdejo ljubljene osebe. Mar ni do njih krivično Zara, da ti ljubiš dva? In da ti ta dva tudi ljubezen vračata. Kako egoistično. Sprašujem se, zakaj ravno ti? V čem si tako mogočna in popolna, da imaš doma ljubljenega moža, ki ti ljubezen vrača in zraven še nekoga, ki ga imaš in ga ljubiš in on tudi tebe. Egoistično, mar ni? Predstavljaj si prostor brez časa in dimenzij. Vse tri bi zaprla vanj. Na soočenje. Na odkrit pogovor. Kako bi se to kančalo? Bi upala narest soočenje vas treh? Ne želim ti slabo, daleč od tega. Povem pa ti, kako bi se resnično soočenje končalo. Ostala bi sama. Žal.
Jaz osebno mislim, da nihče ni tako popolen in polen energije, da bi ljubil kar dva. Nemogoče. V čem si tako posebna? V lepoti ali pameti ali v čustvovanju, ki je nadzemeljsko, da lahko ljubiš dva? Mar ne delaš krivice obema in hkrati še sebi? Zanima me, da napišeš, v čem si drugačna od mene, ker NE MOREM LJUBITI DVEH? Kaj šele, da bi dva moška ljubila mene? Povej Zarja nam ženskam to.
Mogoče te bom potem razumela, ker te sedaj definitivno ne, pa lahko napišeš karkoli. Sami misliš, da zmoreš. Pa ne. V resnici ne. Drugače nas ne bi spraševala za nasvet. Imam prav ali se motim?

Vem sem rekla, da ne bom več komentirala. Pa, Andi, ne morem iti mimo tvojega pisanja... Le zakaj si tako žalostna? Pa verjemi, da mi nimaš kaj zavidati.... Že mogoče, da sta (trenutno) v mojem življenju dva moška, ampak ne vem, če bi vsi temu rekli sreča, :-)
No, pa šalo na stran... Andi, jaz sem itak vedno sama, pa naj jih bo okoli mene deset... Vsi smo tako ali drugače sami. Jaz sem to spoznala po neki hudi izkušnji, ko mi res nihče ni mogel niti znal pomagati. Iz obupa sem se morala izkopati čisto sama. Ni ga bilo na tem svetu, ki bi mi takrat lahko nudil močno oporo! Zato vem, da sem v ključnih trenutkih vedno sama, ampak sedaj si zaupam in vem, da sem takrat najmočnejša. In ne bojim se biti sama. Pravzaprav bi bila takrat osvobojena marsičesa... Pa bog ne daj misliti, da nisem hvaležna za družino, ki jo imam. Četudi mogoče ne izgleda tako.
Prosim, ne govori o lepoti ali pameti, nista ti najvažnejši pri ljubezni... Ne govori tudi o popolnem možu in čudovitem ljubimcu.... Ni tako. Sploh pa me ne sprašuj o moji popolnosti, ker je ni. Niti je nočem, ne takšne, kakršno imaš ti v mislih.
Začni iskati v sebi, pomembna je notranja popolnost. Bodi ponosna nase, pa naj še delaš takšne napake, verjemi, da lahko ljubiš še kaj več, kot par moških. In verjemi, da si vredna ljubezni.
Če se sama nimaš rada, kako te bodo lahko imeli drugi? Mogoče je to vsa skrivnost. Jaz se imam rada.
Srečno, Zarj@
p.s. Ni stvar v tem, ali bom zmogla ali ne. Važno je, koliko se bom iz te situacije naučila.

Mi bereš misli? Ravno danes sem razmišljala, da čeprav od mojega "razmerja" z Mitjo (dajva ga tako imenovat, je bolj osebno od kolega, sodelavec...) nič ne pričakujem, pa veliko dobivam. Predvsem zase. Upam, da tudi on. Čeprav se trenutno pravzaprav nič ne dogaja, vidim da imava oba polno zaposlene misli glede najinega dogajanja. In prihajam do zanimivih razmišljanj. Lovim bistvo, dobro uporabim, ostalo spustim naprej... Tudi dobro, konec koncev, ko ga zaužijem in prebavim. Ha, ha, že vidim komentarje...egoistična mrha... Pa sem prav vesela, ker končno delam nekaj zase! Čisto zase, z nikomer ne delim, nikomur ne razlagam, nikomur ne dajem prednosti! Dober občutek, ni kaj!

Kaj se je zgodilo zadnjič, ko sem šla po poti, ki je izgledala lažja in sem se ozirala na čustva drugih in sem ravnala po njihovem nasvetu, svojo intuicijo pa sem potlačila? Če drugi tako pravijo, bo že res bolje tako...
Ravnala sem v nasprotju s svojo naravo, storila sem nekaj (zame) tako hudega, da si še danes nisem odpustila. In dobila sem stokratno nazaj. Točno mesec dni po tistem se je moja duša uprla, telo pa je to pokazalo. Par tednov v bolnišnici, ko je slabemu sledilo slabo, ko sem spraševala ne vem koga, zakaj se mi to dogaja, zakaj ni že vsega konec... Telo se je (vsaj na videz) pozdravilo, sedaj poskušam pozdraviti še svoje misli. Poskušam odpraviti blokado, ki sem si jo sama prislužila, ker sem potlačila sebe in mislila le na to, da bi bilo življenje čim manj komplicirano. Več kot leto dni sem se vrtela v začaranem krogu. Zgodilo se mi je vse mogoče. Bolezen, nesreča, spet bolezen... Mislim, da vse le kot posledica prvega dogodka. In kako preprosto je pravzaprav. Nisem si še odpustila, zato mi je tudi odvzeta (upam, da le začasno) možnost za drugo priložnost na tem področju. Odvzeta mi je tudi želja.

No, sedaj je moje življenje zakomplicirano na področju ljubezni, odnosov, ljubezenskih čustev, ampak odločena sem, da je to pot po kateri hočem iti, da je to pot, ki me pelje k mojemu smislu.

Saj vem, težim, mogoče ne boš razumel, a rada bi brez prevelikega podajanja osebnih podatkov povedala kaj se mi je zgodilo... Preveč nas je tukaj gori..

Kako govori o svoji ženi? Tudi ko sva sama, niti ene žal besede. Tudi jaz ne o svojem možu. Mislim, da bi bila oba razočarana, če bi prišla na tak nivo. Čeprav vem, da bi lahko debatirali o spoštovanju dogovora, ki sva ga oba sklenila s svojima partnerjema. Dejstvo je, da ga ne spoštujeva.
Kako bi to razložila... Meni se zdi, kot da sem v dveh svetovih. Da moja čustva do Mitje nimajo nobene zveze s čustvi do mojega moža, družine. Zdi se mi, da se to dogajanje tiče le mene in njega. Pa če gledam skozi oči naše družbe, se še kako tiče najinih uradnih partnerjev, kajne?

Duše dvojčice... Ne mislim nekoga, ki mi je podoben. Bog ne daj:-)
Ampak, nisi imel še nikoli občutka, kot da nekoga že dolgo poznaš, pa čeprav veš, da ga prvič vidiš? Jaz sem ga imela, le nekajkrat, ampak vse te osebe, ki sem jih takrat videla "po naključju" (v narekovajih zato, ker ne verjamem v popolna naključja), so kasneje igrale ali še igrajo pomembno vlogo v mojem življenju. Ja, tudi Mitja je ena od teh oseb:-) Prvič sem ga videla za par sekund, pa nikoli pozabila...

Pa naj še priznam... malce pa si le želim več... Tako, da ne bi se čisto izrekla proti zaljubljenosti...Ko je pa tako luštna :-)

Glede knjige Prerok...Ja, izpostavila bi poglavje o ljubezni... je čisto kratko, ga bom prepisala!
Lepo se imej, Zarj@

Mislim,da ljubezen ni omejena na enega cloveka.Clovek,ki zna ali je zmozen ljubiti,lahko ljubi vse.Od rastlin,glasbe,ljubezen ni omejena na eno stvar ali eno osebo.Kaksen je ta clovek,ki ljubi samo eno osebo,mar je to ljubezen?eno osebo ljubit,druge sovrazit?to je sebicnost,ljubezen je edina stvar,ki je neomejena.lJUBITI POMENI ljubiti ljudi,stvari,predmete,vse,ljubezen obstaja na vec nacinov.Samo ta sposobnost je vazna,to obcutit,ker ljubezen je nekaj nesibicnega,obstaja na vse razlicne nacine.Clovek,ki je sposoben samo enega cloveka ljubit,moram rect,ta sploh ne ve,kaj ljubezen je.In ni sposoben resnicne ljubezni,ljubezen obstaja na veliko nacinov,zvrst.

Zelo zalostno je,ce clovek obcuti samo ljubezen do enega cloveka?Priporocam knjigo"Die Liebe"od Peter Lauster.ki sigurno obstaja tudi v slovenscini,ali moznosti si njo prek internetta prebrat.
lp

Zarja , pametna in razsodna punca si , iz tvojega pisanja je razvidno , da imaš stvari pošlihtane v glavi . Vseeno te bom vprašala. Nočem , da bi bila nesrečna , sama se namreč z načinom tvojega razmišljanja strinjam. Proti kalupom sem v katere nas potiska življenje , ki nam vehementno dovoljuje ljubiti in imeti rad le eno osebo , vseeno pa vprašanje , lahko Mitju zaupaš , da ne bo klonil in te pustil na cedilu, ko bodo tvoja ( vajina ) čustva dosegla vrh in boš potem nesrečna ?

>Saj vem, težim, mogoče ne boš razumel,
O Zarj@, ti nič ne težiš, le daj piši, povej, kar je pa zaupno, pa pojdi v naravo rastlinam povedat in kriči na ves glas. Le naj gre ven, vse kar je za ven. Do ta zadnjega grama in ta zadnjega milimetra.

Si opazila, da nisi nič vprašala? Bravo, stvari jemlješ v svoje roke in jih rešuješ – po svojem trenutno najboljšem prepričanju. Tako se dela. To je dobro. Karkoli narediš z dobrim namenom je dobro.

Z boleznijo je pa tako, da v resnici si bolan dosti prej, predno dobiš vročino, ali te odpeljejo v bolnico. Bolan si v mislih in čustvih. Takrat, ko dobiš vročino gre že za zdravljenje, in če urediš misli je telesno zdravje nujna posledica, ki se zgodi v kratkem.

Mitja ti daje v tem trenutku, to je neizpodbitno, lahko 100% zaupaš v ta trenutek. In ljubezen je vedno samo v sedanjosti v tem trenutku, ne more biti v prihodnosti ali preteklosti. Na tebi je, da preteklost spustiš in odvržeš, tudi ta trenutek boš jutri morala odvreči.

In kaj bo jutri? Jutri bo točno tisto, kar potrebuješ, kar je najbolje zate. Če ti bo uspelo v jutri brez odpadkov današnjega dne, boš jutrišnji dan doživela takšen, kot ti ga je pripravilo življenje ravno zate.

Ali lahko zaupaš življenju? Jaz mu zaupam popolnoma, včasih mi podtakne kakšno težavo, mi vzame kakšnega človeka, drugič pa mi nakloni kaj lepega in mi pošlje drugega človeka. Doslej se je vedno zgodilo ravno tisto, kar je najbolj koristilo mojemu napredku. V tistem trenutku sem sicer mislil, da se mi godi krivica, ko pa gledam nazaj pa razumem, kako zelo dobro in modro mi življenje podstavlja stvari ravno, ko jih najbolj potrebujem. Zato se mu zdaj v celoti prepuščam. Nobene potrebe nimam, da bi zaupal človeku. Oziroma človeku zaupam, da bo vedno ravnal v svoje dobro. (kar pa lahko pomeni tudi, da njegovo ravnanje meni ne bo všeč) Zaupam pa življenju in to popolnoma in zato nisem odvisen od človeka, ampak od življenja. Čutim se popolnoma varnega.

Zarj@ zdaj sem poslušalec, saj veš, naj gre ven…
Vitomir

lej elena, če mene vprašaš (sicer kdo sem jaz da bi me karkoli spraševali, pa vseeno), zarja je posebna v tem, da je "čustveno inteligentna". Menim, da se pri tem razlikuje od marsikatere, saj se kljub trpljenju ki ga doživlja ob vsem tem dogajanju, ki si ga ni želela - zavestno, ampak se ji je zgodil čisto na čustveni, torej, na najbolj nezavedni in osnovni ravni človeka, kar dobro drži. Razmišlja, je kritična do sebe, sedaj me bo kdo obsojal - poštena do svojega moža, saj s svojim ljubljenim ni kar takoj skočila v posteljo, v njej se dogaja oz. se je dogajal (ne vem na kakšni stopnji sta sedaj) proces več let, to ni kar tako.

Ne da je kaj več, da se ji je to zgodilo, tebi se pač verjetno še ni, a se zagotovo bo...

No, kar pa je lepega pri vsem tem...spoznala je Vitomirja, in mi vsi!

"v resnici mi nisi mar ti, ampak vznemirjenje ki ga občutim ob tem ko te ljubim" (A. de Mello - Žabja molitev)

lp

Hojla *sarah*, hvala! Vitomir

Priznam, pravila vedno morajo biti in prav je, da se jih držimo.

Nihče ni v partnerskem odnosu popolnoma zadovoljen in vsi se iščemo, preizkušamo. Marsikdo, ne more drugače, kot da gre malce še drugam pogledat. Potem pa ugotovi, da to ni to, ugotovi, da je najboljše in največ tisto, kar ima doma. Če ne bi poizkusil, bi ga še kar vleklo, še vedno mu ne bi bilo jasno. Ko se vrne je čustveno na dnu, razočaran zaradi slabega poskusa, po drugi strani pa poln slabe vesti in krivde. Kakorkoli se sliši čudno, takrat nujno potrebuje naše razumevanje in ljubezen.

Če mu to lahko ponudimo, je takrat zares »naš«, »naš« mnogo bolj, kot je bil kadarkoli do slej. Elena, praviš, da si sprejela partnerja nazaj. S tem dejanjem, si me pa zelo navdušila. Ne samo, da si utrdila vajino vezo, predvsem si pokazala kdo si – vesel sem, da sem lahko v tvoji družbi.
Vitomir

oprosti elena, mislila sem na andi

Vedno pišem samo svoje osebno mnenje Zarja. Vprašala si, odgovorila sem ti. Ker se ne poznava v resnici, nima pravice soditi. To sem ti že napisala. Zakaj sem te vprašala, v čem si tako posebna, da ljubiš dva? Zanima me. Nisi mi odgovorila. Škoda. Tvoj odgovor je je obramba, ker se počutiš ogrožena v mojih pisarijah. Zato te zbodejo. Ni panike. Nimam namena špikat ljudi tukaj gori, verjemi, da ne. Vsakomur želim veliko osebne sreče in ljubezni. Zakaj pišeš, da se nimam rada in naj se začnem ceniti, ne vem. Saj me ne poznaš. Lahko ti mirno odpišem, da se imam nadve rada in da se nadve cenim. Sama se nisem nikoli k ničemer prisiljevala. Vesela sem, da sem ženska, da sem še vedno vredna strasti in poželenja marsikoga. Na ljubezen gledam z drugega zornega kota. Načeloma mi je čisto vseeno koliko moških osebkov ljubiš ti in zakaj. Želim ti vso srečo. Jaz osebno zmorem ljubiti samo enega in mu biti zvesta. Ravno zato imam tudi samo eno hčerko, ki ji posvečam vso svojo ljubezen.
Bi ne zmogle ljubiti več, ker bi me to izčrpalo. Tudi druge imam rada, se ve, saj nisem ljudomrzneš. Cenim pa iskrenost, spoštovanje, zaupanje, zvestobo in še marsikaj, pa bi se bralo prežvečeno. Cenim tudi različnost med nami in po pravici ti lahko odkrito napišem, da me nič več ne preseneča. Vedno me ta različnost navdušuje in lahko rečem, da sem srečna, da smo si tako različni. Prav nič manj nisem čustveno inteligentna kot ti, ker ljubim samo enega. Taka sem. V čem si ti boljša od mene, pa mi je koncu koncev veeno. Pa ljubi dva, če to zmoreš. To je tvoja odločitev, ne moja.
Ob vseh komentarjev, ki sem jih tukaj prebrala imam svoje mnenje. Kdo se postavi na tvojo stran in kdo ne, pa komu to pomaga ali pa ne, je koncu koncev čisto vseeno. Zato ni mene nič manj, pa nič več. V dialogu je vedno tako. Ljudje lahko z dialogom samo pridobimo. Sreča se povečuje, žalost pa zmanjša. V dialogu ne gre nikoli zato, kdo je zmagovalec in kdo poraženec. Oba lahko samo pridobita.
To je vse, kar sem ti imela namen napisati.



Andi

Hei,... jaz imam tudi isto izkušnjo in še vedno me muči. Pred več kot 2 leti, eno poletje,sem spoznala fanta, ki je kar 7 let starejši od mene, vendar sem se zaljubila vanj. Dobivala sva se bolj redko, saj je on muzikant in je med vikendi igral itd. DOlgo časa sploh nisem vedela na čem sem, saj kot mi je on kasneje rekel, na začetku ni nič čutil. Vendar mi je bilo po enem letu dovolj in sem ga vprašala na čem sva, potem mi je rekel, da sva par in se je zaljubil vame in je nor name. Šla sva skup na izlete na morje itd, vse je bilo zelo lepo, dokler se ni začelo moje novo študijsko leto,saj je on vsak vikend igral na žurkah in sva se malo videla, med tednom nič, pol pa še med vikendi redko, pol pa so se začela moja čustva od novembra dalje ohlajati. Bila sem nastanjena v dijaškem domu, tam smo se vsi družili. Začela sem se družiti tudi s fantom, ki sem ga poznala že od lanskega leta, a se lani nisva družila, ampak se pozdravila in kakšno rekla. Vsak dan smo se kartali, pozneje tudi med vikendi, sva si številki izmenjala in se tu in tam slišala,ampak nič takega ni bilo, no saj iskrice so poskakovale. Pol pa je enkrat plo za stavo, njegov cimer je rekel, da jaz ne upam tam prespati, in valda, če ti kdo reče ne upaš, da delaš potem vse to, da dokažeš nasprotno. Vendar sem pač rekla da bi med obema spala in smo dali 2 postelji skup. Potem se je pa začelo, nekako sem že vse pogrešala, dotike, ljubkovanje itd, mojega fanta pa že dlje nisem videla. Tega fanta sem se začela dotikati, seveda tudi tam kje se ga ne bi smela, sva se poljubila, pol pa je mojo roko odmaknil in rekel, da gre na wc, sem šla tudi jaz, ampak sem si mislila: Ok, to je to in nič ne bo in zdaj bo med nama čudno dalje, ker sem nekaj poskušala. Ko sem prišla s stranišča je nekaj iskal v omari, jaz sem si pa vlegla na posteljo, pol mi je rekel, pridi greva, sem ga sam čudno gledala in mi pokazal kondome. Šla sem z njim in sva se na stranišču dijaškega doma, dol dala. Bilo je lepo, a počutila sem se kot pošast, saj sem prvič prevarala svojega fanta. Še nikoli do zdaj nisem varala in nikoli kasneje nisem. Moj fant je čutil, da sem drugačna in da sem se oddaljevala od njega. Potem sem mu eno soboto napisala, da je najbolje, da je konec, saj bi rada marsikaj dala skoz, kar je on že dal. Nisem mu povedala za prevaro, saj mi je rekel, da če greva narazen, niti prijatelja več ne bova, on pa mi ni bil le fant ampak tudi prijatelj za dobre nasvete in nisem ga želela izgubiti, kaj šele da bi mu za prevaro povedala. Čeprav je sumil na tistega fanta, a sem rekla, da ni nobenega fanta. No in takrat sem začela hoditi s tem fantom, bivši tega ni vedel. Bilo je lepo, res lepo...dala sem mu vedeti, da še nekaj čutim do bivšega in da bo bivši vedno del mene, saj sem z njim prvič imela spolne odnose. Vmes sem se še kaj slišala z bivšim in sva šla na kako pijačko, vendar prisežem, nič ni bilo med nama, vendar mi je nehče vdrl v računalnik in videl kaj sem si z kom pisala, ter temu sedanjemu poslal pogovore, on je pobesnel in sva se skregala,a sva bila skup ko sem mu pojasnila zakaj je tak bilo. Saj sem mu rekla že na začetku, da jaz bivšega nočem izgubiti kot prijatelja, ker mu lahko veliko povem on pa mi svetuje. Vse je bilo vredu, a je res ta drugi bil preveč ljubosumen na vsakega fanta, ki mi je prišel v bližino. Cel čas sem morala z njim biti mu pisariti smse na vsakem koraku, če nisva bila skup. Čeprav sva se znala zaradi ljubosumnosti ogromno prepirati, sva se pa v postelji dobro razumela, znala sva se zadovoljiti. Komaj sem čakala, da bova spet. Preden sem šla na prakso smo na štuku meli prekmursko gibanico, in tam je bil s kolegi, z mano pa zelo malo, pol ko sem se razjezila in mislila, da z mano ne upa pred svojo družbo, je prišel moj sošolec in njegov sošolec, smo malo plesali nejmu se pa na telefon nisem oglašala. Pol sem tam sedela, in je prišel k meni. Videla sem, da že komaj stoji, sem mu rekla pridi greva, je rekel da bo on do konca...pa je prišel sošolec do mene in rekel, da bi njegov sošolec rad plesal z mano, itd, takoj ko je fant to slišal, se je postavil poleg kot berlinski zid in me tam objemal, kaj češ bom jaz z drugim plesala če on tam. Pol me vabil plesat in nisem htela iti, pol sva vseeno šla, prosil je skupino Blue planet, da zaigrajo pesem Marina od Prlajvega kazališta. Pol sva se objemala in poljubljala, ter šla domov. Prišel je trenutek slovesa, saj se 2 tedna ne bova videla, zaradi moje prakse, jokala sva ogromno. med prakso je pa bil zelo ljubosumen, namreč če sva si zvečer pisala in sem zaspala, pa mu več nsiem pisala je postal ljubosumen, spet nisem vedela kaj naj. Ko sem prišla v mb sem komaj čakala da ga vidim, a ga tisti vikend nisem, saj ga je kolega zezal, da kao greta v portorož on pa njemu nazaj, da kao ne upa, in pol sta šla na pijačo v portorož. Potem sva bila skupaj neprestano 2 tedna, še za vikend. Bilo je tako lepo...in prišla je njegova dvo-mesečna praksa. Mislim, da je to slovo bilo najtežje od vseh, jokala sva oba kot dež. Imela sem ga in imam ga še vedno zelo rada. Malo kdaj je prišel, no in ko je prišel za lampijončke je spet bil raje s kolegi, spet sva bila samo ponoči skup, drugi dan pa je šel domov. No in po dolgem času sem se spet začela malo več z bivšim slišati...vendar nič kaj, da bi sii pisala kake prepovedane stvari. Prišlo je do meseca junija, ko sem izvedela, da je moj brat doma, s katerim nisva v dobrih odnosih in takrat sem se temu fantu zelo malo oglašala itd, in j enjemu prekipelo, pa sva šla narazen. Jaz sem se pa kasneje začela nazaj z bivšim dobivati. Tisti fant mi je še dalje pisal in rekel da bi rad da znova poskusiva, pol sem pa jaz rekla ne.
In sva se z bivšim spet ujela, ter sva skup. Venndar, kot da me je nekaj še vedno vleklo k ovemu fantu, saj sva itak preko računalnika končala :(, in sem mu začela pisariti, nisem več vedela kaj čutim, bila sem noraaa...je to možno, da ljubiš dve osebi????? hjoj...hotela sem ga videti itd...vendar mu je spet nehče poslal moje pogovore z bivšim in se je razjezil ter pisal bivšemu. En dan mi je pol ta fant pisal ki sem ga v mb mela, da lahko pride v mb, saj ima nek sestanek s profesorjem o diplomi. Sem rekla, ok. No drugi dan po delu, me ful bolela glava in sem klicala zdajšnjega, da grem s šihta pa direkt spat, on pa bil na pijači s kolegom (kao), pol me klical ta fant, sem mu htela reči naj ne pride zaradi glavobola, a sem si mislila, zdaj če je v mb si vzamem nekaj minut. Pride ta fant v sobo, jaz medtem maile pogledam, pride še tisti zdajšnji. in bila je kriza nad krizo, nisem vedela kaj naj rečem, saj je ta fant povedal vse mojemu. brez besed sem bila...zemlja odpri se...hotela sem obema pojasniti in enemu sem, vendar komaj drugi dan.Tistega fanta pa več nisem videla in se slišala z njim. Sedaj sem še vedno s tem fantom, ki sem ga pred več kot 2 leti spoznala. A me je dober mesec nazaj začelo spet to mučiti, mislim na tega fanta, pa čeprav mi je skoraj vse pokvaril. Ne vem kaj je hotel takrat: je hotel mogoče: - da bi pred sedanjim, povedala, da želim biti z njim(drugim fantom) in bi bilo ok; -da bi pred sedanjim povedala, da želim biti z tem drugim fantom, on pa bi me potem po domače povedano ZAJEBAL in mi rekel pojdi v rit. ali ap da bi bila sama???????pojma nimam kaj je želel. Rada bi vedela, muči me, da ne vem če ima kakšno, ljubosumna sem...LJUBIM OBA, ne vem kako je to mogoče. Danes ima ta fant rojstni dan, najraje bi mu pisala, a so mi kolegice rekle, da naj mu ne pišem, ker se mogoče še ni ohladil in bi lahko kaj zdajšnjemu fantu spet pisal. Je pa res, da sem bila baje prva temu fantu, s katerim več nisem in sem takrat na wc-u, to mi je povedal prvič šele po 6 mescih zveze, do takrat mi je le enkrat rekel:vsaka punca bi bila ponosna nase, saj je to moja dobra lastnost. zmedena sem in ne vem kaj naj storim...jojjjjjjjjjj...pomagajte mi

Jezus, tebi se pa dogaja.

Si kot barcica, ki jo vetrc premetava na vse konce, sama pa nima pojma, kam sploh pluje in kam bi rada plula.

Vsi 3 niste pripravljeni za resno zvezo: namesto ljubezni se raje custveno izsiljujete, manipulirate, varate, se jajcate s temi mejli, si podtikate lazi, se pretvarjate - res imas veliko energije. Kaj je to za ena veza, kjer ti ne ves, s kom bi bila, ne ves niti, kaj te na enem in na drugem privlaci, rada bi bila z obema, pa spet ...

Zmeda na kubik. Strzeni se, punca. Sploh vidis se kaj drugega kot fante?

Ma glej, s tistim sva šla tak narazno preko neta...in nisva dodobra razčistila...sploh ne mislim na fante tolko kolko ti misliš...v taki situaciji sem se prvič znašla...nimam veliko izkušenj s fanti...vendar sta ta dva prviva s katerima sem sploh mela splone odnose in tudi edina. In mogoče me tudi to malo mede, da sem pri obema doživela drugo izkušnjo...in na vsakega gledam drugače in z vsakim je že pogovor drugačen...

Eden je ful ljubosumen, tretiral te je kot psa (dobesedno te je imel na kratki vrvici), ti pa v njem vidiš veliko ljubezen - tuki mi neki ne stima. Pri tebi. Ne toliko to, da tako nezrelo in nespostljivo obnasanje prenasas, kot to, da ti sploh ne klikne, kako zelo motece in napacno je taksno obnasdanje.

Sploh ne ves, kaj bi rada - kako lahko zacnes vezo z enim, potem se pa vrnes k drugemu, pa zopet prekines, se das dol s prvim ...

Pozdravljena "Zmedena89"!

Tukaj bi morda kdo rekel, če si želiš v življenju dobro, nekaj vrednega, dobrega. Prepričan sem, da bi odgovorila pritrdilno, a kaj ko se mi vse tako zapleta, da postajam zmedena in ne vem več kaj in kako... Hmm...
Sedaj si vpeta v vse to kar opisuješ, kaj pa bi videla, če vsaj v mislih stopiš na balkon in gledaš z njega na ulico in tam vidiš to dogajanje, ki se dogaja nekomu drugemu. Dovoli si to narediti. Opazuješ, gledaš na dogodek, ki se te ne tiče. Kaj vidiš- (ne doživljaš), kaj vidiš, kaj slišiš?
Kakšno vidiš tisto punco, (morda odločno, ve kaj hoče, stvari ima osmišljene, se drogira, se ne drogira, je delovna, ni delovna...) kakšno vidiš s tega balkona?
No, po tvojem odpisu pa, če želiš, še morda kaj več!

Mir in vse dobro ti želim.

Če sem iskrena res ne vem. Ampak vseeno hvala za nasvete, res me je imel tisti na vrvici in sem dolgo to prenašala, vendar sem kasneje obupala nad tem. Sem srečna v ljubezni s sedanjim fantom, vendar me je vseeno mučilo, rabila sem nekoga, da mi pove svoje iskreno mišljenje o vsem tem. Hvala ti ZivelaPomlad, da si mi odprla oči glede tega razmišljanja...


D.P.- hvala za nasvet, rada bi še kaj o vsem tem dorekla. Če bi se to dogajalo komu drugemu, bi mu dala isti nasvet, kot ga dajejo meni, vendar je drugačen občutek, če si sam v tem ali pa če le opazuješ.

Navedeno

"zarj@ "

... Prvi je moj mož, drugi pa sodelavec...

Odgovor je v tem primeru po mojem mnenju precej enostaven in ni potrebe po kompliciranju in "izumljanju tople vode".

Prvega ljubiš (v to nisem prepričan), v dugega pa si zaljubljena (zatreskana).

Ne enači ljubezen in zaljubljenost. Drugo te (lahko) udari v momentu in ima večinoma dokaj omejen rok trajanja, medtem ko je ljubezen lahko le plod dolgotrajnejšega skupnega življenja (pa naj bo to ljubezen v karkoli, ne zgolj v ljudi).

lp

Jaz te ne obsojam, ubistvu te občudujem, da si se ob takih čustvih zadržala in da si vseeno razmišljala o posledicah (večina ljudi pri taki situaciji omaga). Ravno to, kar se je tebi zgodilo se bojim, da se bo kdaj meni, oziroma mojemu partnerju. Vem, da ne moreš ravno vplivati na čustva, lahko pa vplivaš na dejanja.
Mislim, da je tvoja odločitev, da ostaneš pri možu pravilna, vendar upam, da ne boš zaradi sodelavca preveč čustveno trpela. Ti pa nekaj svetuje: mislim, da bi morala povedati svojemu možu, da bi rada več dotikov, poljubov, topline..mogoče bi ga tudi ti kdaj, ko pride iz službe lahko objela pa poljubila. Če ti rabiš več tega, moraš tudi ti začeti to prva početi. Mogoče je tvojmu možu dovolj že tvoja bližina in ne potrebuje tega v taki meri kot ti, zato mu moraš to pokazat.

kdo kdaj pogleda letnico teme??

Navedeno

arhiv

kdo kdaj pogleda letnico teme??

:)

Spregledal, se oproščam (zmeden(a)ost je kriva za mojo neažurnost :-) )

Pa vendar je tovrstna tematika aktualna za marsikoga tudi v "real time".

lp

Ja, no, zmedena89 je odprla 4 leta staro temo, torej je njena tezava dokaj sveza.

Moje mnenje je, da bi morala s tistim ljubosumnezem takoj prekinit VSE stike, brez kakrsnega razciscevanja. Ce sta koncala "preko neta", pac sta, zdaj ni nobene potrebe po pogrevanju ze 10x pregrete juhe.

Drugo pa je, ce ti na podzavestni ravni ugaja, da se kao "bori" za te in s tem, ko ostajata v kontaktih, samo sprejemas to nikoli dokoncano igro. Tud ni fer do tvojega sedanjega. Plus izkusnje kazejo, da nehat ne znas s fantom, zato je bolje ne obdrzat stikov z bivsim, ker zlahka zapades v prejsnji odnos.

Ja, to temo sem odprla zato, ker se mi to na sveže dogaja.
Hmm, ni se šlo za to, da ne bi znala nehat s fantom, ampak sem bila zelo navezana na bivšega fanta in so mi zelo dobro prišli njegovi nasveti in pogovor, svetoval mi je glede študija in nasploh o vsem, je pač starejši nekaj let od mene in ima več izkušenj. Tisti, ki pa je bil ljubosumen, pa je verjetno htel, da bi ostala sama, ko mu je vse to šel povedat oz. sploh ne vem kaj je bil njegov cilj, da bi se k njemu vrnila ali da bi ostala sama, takrat, ko je vse mojemu fantu povedal in sta me oba obiskala. S tem ljubosumnežem nisem več v kontaktih od meseca julija, nekaj časa je vztrajal, dokler mu nisem rekla, da res ne moreva več biti skupaj. Kasneje, pa sem spet jaz htela nekaj in mogoče bi bilo kaj nazaj, vendar je spet dobil tisti mail od neke osebe otakusenen386@hotmail.com in se je razjezil, ter vse povedal mojemu fantu. Res pa je tudi da sem mu v nedeljo zaželela vse najboljše za rojstni dan, on pa se mi je zahvalil, in to je vse.

Nikar tako ne nakladajte. V "vezah" ženski samo deluje kalkulator v prsih. Če bi mislile resno bi se vsaj o zakonu pogovarjale, ne pa o vezah. In po vaše torej samski sploh ljubiti ne more in ne ljubi nikogar? Sralke. :(

Kdo pa je rekel, da samski sploh ljubiti ne more? Seveda, da lahko...

Navedeno

ZivelaPomlad
Moje mnenje je, da bi morala s tistim ljubosumnezem takoj prekinit VSE stike, brez kakrsnega razciscevanja. Ce sta koncala "preko neta", pac sta, zdaj ni nobene potrebe po pogrevanju ze 10x pregrete juhe.

Moje mnenje je enako, ampak.... predvidevam, da bo zgodba šla nekako tako naprej:
prišel bo oktober, čas študija in upss... spet se ne bo videla s svojim trenutnim kaj dosti... In po vsej verjetnosti bo spet videla tadrugega, trenutno bivšega.... In tko bo za čas bivanja v študentu spet pozabila na prvega in bila z drugim... Pač čustveno nestabilna oseba...

Kot drugo pa nekaj ne razumem... smo v 21. stoletju in menda nisi 80-letna babica, ki ne bi znala po računalniku tipkat in stvari uredit (skrit, zbrisat) tako, da do njih ne bi mogla priti neka anonimna oseba... ali pač?
Tudi prvo sporočilo, ki si ga napisala, vsebuje tolk podatkov, da se ne čudim, če boš oktobra prišla v študenta in bodo vsi tam vedeli vso tvojo zgodbo v detajle....

*******************************************************
I'm the heiress of a shyness that is criminally vulgar.
*******************************************************
*flo*
*****

Re: Je mogoče ljubiti dve ženski hkrati?


Da.

tadej, svoje frustracije in razočaranje nad ženskim svetom stresaj kje drugje, če ne pomaga, pa z glavo butaj v zid. Ne znaš normalno skomunicirat tem, pa samo pizdulakaš.

@zmedena89: ZAMENJAJ GESLA na vseh mejlih, kjerkoli imaš gesla, ker ti več kot očitno nekdo vdira v računalnik. Ne bi bila prva, ki se ji to dogaja. Pa dober antivirusni program, ne neko zastonj sranje.

Kot drugo: pošlihat si podstrešje, ker v vsej zmedi niti ne čutiš svojih želja in ciljev, Tavaš kot mesečna, odvisno kdo te "pritegne". Sploh znaš pojasnit, kaj TOČNO te na teh dveh fantih privlači?

U bistvu še vedno ne razumem tvojega vprašanja.

ZivelaPomlad: Hmm, ne...tistega več ne bom videla, saj sem prekinila vse stike z njim. Bila sem v dijaškem domu, zdaj sem se preselila v samsko sobo in malokdo ve, kje sem. Vedo mama, fant in nekaj bližnjih kolegic, s katerimi sem v stiku, tisti fant pa nima nobenega stika stika z njimi. Na začetku poletja sem bila v enem drugem študentu, ki je bil začasen,sedaj sem se pa preselila iz tistega spet v drugega. Saj bova s fantom formatirala računalnik in vse spremenila, od uporabniškega imena, do gesel. Pa v bistvu me na obeh nekaj privlači, res pa je, da sem več vsega lepega in dobrega doživela s tistim, ki sem ga prevarala in je tudi moj trenutni fant. S tem, ki je ljubosumen, pa sem se venomer prepirala zaradi tega, ker sem mela omejena druženja, za vsak korak sem mu morala pisati sms, če mu nisem je bil joj, ker je postal paničen, pa čeprav sem le šla na obisk k babici, nasedal je vsem izjavam, ki jih je dobil od kolegov, ki so ga mal hecali. Ej, res se ti zahvaljujem za pomoč, ker si mi zelo pomagala in mi tudi odprla oči, glede tega ljubosumneža. Hvala ti.

floating:ti ko si pa tak pameten al pametna...sorry vse kar sem si kdaj s kom pisala sem tudi zbrisala, a ni pomagalo. Ta oseba je pač heker ali pa je taka oseba, ki je bila kdaj v stiku z mojim računalnikom in si je dol pobrala podatke. Pozanimala sem se pri računalničarju.

jaz vem da je to možno z enim moškim sem skup 7 mesecev en pa se je zaljubil v mene in jaz tudi v nega tak kot sem v onega zdaj pa ne vem kaj naj storim katerega naj izberem prisluhnit morem srcu samo srce govori za oba zdaj morem dobro premislit za katerega se bom odločila to pa je zelo težko ker ne vem z katerim bom srečna zelo težko je verjemite mi čustva so tak močna da ne vem s kom bi bila oba dva videvam samo z enim sem imela spolni odnos z drugim sem se samo poljubljala nič drugo oba dva imam isto rada upam da mi boste pomagali katerega naj izberem isto čutim od obeh...

ojej, če bi bil eden izmed tvojih tipov bi šla skozi zaprta vrata. Sory za grd izraz ampak jst bi temu rekel izkoriščanje.

Neglede na žongliranje avtorjev pred mano, naj zapišem še svoj vidik.

Poznamo več vrst ljubezni, ki jim je skupno to, da smo drugemu srčno naklonjeni. A vendar menim, da je prava partnerska ljubezen korak naprej, saj temelji na zavestni odločitvi in iskrenemu, zaupanja polnemu odnosu. Če to obstaja, potem vemo, zakaj zvestoba ne more biti vprašljiva.

Eno je, če govorimo, kaj vse bi bilo možno, kaj vse se dogaja po svetu, kaj vse je postaja nekaterim čisto normalno, čeprav marsikdaj šele potem, ko najdejo krog somišljenikov. A če apliciramo nase, na svoja čustvovanja, na tisto, kar dela človeka, s katerim smo, enkratnega - potem v monogamiji ne vidimo omejevanja svojih potreb.

Povejte tistemu, ob katerem živite, da ste prišli do spoznanja, da lahko ljubite več oseb hkrati. Iskreno. Z razumevanjem sprejmite njegov odziv, razložite, da o normalnosti takega trenda lahko preberete na mnogih forumih. A ne bodite presenečeni, če vam bo dal proste roke, da odidete v novo življenje. To je tisto, kar želite, kajne? Dati ljubezni krila …

Poroka je najbolj zlagana in tudi malo glupa stvar (ampak ne vedno včasih se posreči) kar jih človek lahko naredi.Kako si lahko dva človeka obljubita in prisežeta da se bosta ljubila do smrti?Kako lahko to komu obljubiš,če pa ne moreš vedet ali bos mel nekoga rad celo življenje,torej lažeš sam sebi in osebi s katero se poročaš.Pa vem,da bo večini moj komentar zgledal grozen ampak probajte mal pomislit o tem kar sem napisala.

Navedeno

ala007
Poroka je najbolj zlagana in tudi malo glupa stvar (ampak ne vedno včasih se posreči) kar jih človek lahko naredi.Kako si lahko dva človeka obljubita in prisežeta da se bosta ljubila do smrti?Kako lahko to komu obljubiš,če pa ne moreš vedet ali bos mel nekoga rad celo življenje,torej lažeš sam sebi in osebi s katero se poročaš.Pa vem,da bo večini moj komentar zgledal grozen ampak probajte mal pomislit o tem kar sem napisala.

glupo in zlagano? kdo govori o poroki?
piše se, da je mogoče ljubiti dva moška hkrati.

NI možno ljubiti dva moška hkrati. Zelo možno pa je, da človek ob zaznavanju takšnih in drugačnih čustev do različnih oseb, postane čustveno zmeden. Ne ve kaj v resnici čuti, obremenjuje se s tem kaj bi moral in kaj ne bi smel čutiti, zamenjuje poželenje z ljubeznijo ipd. Umik in poglobitev vase, bi lahko pri tem podala neko učinkovito rešitev. Na žalost pa večina ljudi govori hitreje kot misli in »ljubi« hitreje kot čuti.

Je možno, istočasno, šur, no samo... na en način to gre, drugagče se pa ne da. Enega ANALNO IN DRUGEGA KOITALNO.

Navedeno

marinec.si
Je možno, istočasno, šur, no samo... na en način to gre, drugagče se pa ne da. Enega ANALNO IN DRUGEGA KOITALNO.

Ne razumem prav dobro kako je KOITALNO. Tudi sskj, mi ne pomaga tega razložit.
Morda kdo ve?

Mislim pa, da zna bit možno.

Vi ste pa na hece.

kaj1217, poišči v sskj besedo koitus, pa bo mogoče šlo. :)

Metuljček;

hwala. Šlo je. :-)

Nu, sedaj, ko smo osvojili tezo, da lahko ženska ljubi istočasno do dva moška, od tega enega analno in drugega seveda koitalno, kar je postalo jasno celo kaj1217, tezo lahko postopno in prav počasi razširimo na več njih istočasno in sicer, kot sledi;

Ženska ljubi lahko istočasno do tri moške. Od tega enega analno, drugega koitalno in tretjega oralno. kaj1217 naj kam pogleda ali povpraša metuljčka, kaj je to oralni seks. /To je seks, pri katerem ženska prime moškega za gležnje z obema rokama in ga hodeč potiska naprej, moški pa hodi po svojih rokah po tleh s stegnenim trupom ( vozi samokolnico, če se še kdo spomni, kako togre) in obenem z udom orje / od tu beseda - oralni/, torej orje brazdo v ledino, to je zemljo, opomba in razlaga marinca.si pika, zaklepaj/.

Sedaj bom pa skopiral ta link za nek forum, kjer sto na uro diskutrajo na isto temo in mi briše el ena brihtna buča od une el ene moderatorke moje poste, kr so tkoooo pregrešno pohujšljivo napisani napisani, je djala, da vsebujejo vulgarne besede, pa vendar podpirajo njeno iz trte zviti milivojevskoelenomoderatorsko teorijo, da ženska lahko ljubi dva moška istočasno, da je baje mogoče. Seveda je, dva sploh ni problem, gre celo do tri, kako pa, zgoraj je brez vulgarnih besed napisano, kako SE TO DA, čustva tukaj seveda niso všteta Jih lahko povsem zanemarimo, ker jih ob dveh do treh istočasno ni kaj dosti in jih za permej skoraj ni in ni. Sokanje med seksom ob dveh do treh istočasno namreč ne spada pod čustva.

Kopiram link za ele eno kvazi priučeno transakcijsko strokovnjakinjo, ki obvladuje nezvestobo forum v celoti, vključno z radiranjem postov in cenzuro hujšo, kot v sovjetski zvezi za časa el enga stalina, he he he.

Nu, sedaj, ko smo osvojili tezo, da lahko ženska ljubi istočasno do dva moška, od tega enega analno in drugega seveda koitalno, kar je postalo jasno celo kaj1217, tezo lahko postopno in prav počasi razširimo na več njih istočasno in sicer, kot sledi;

Ženska ljubi lahko istočasno do tri moške. Od tega enega analno, drugega koitalno in tretjega oralno. kaj1217 naj kam pogleda ali povpraša metuljčka, kaj je to oralni seks. /To je seks, pri katerem ženska prime moškega za gležnje z obema rokama in ga hodeč potiska naprej, moški pa hodi po svojih rokah po tleh s stegnenim trupom ( vozi samokolnico, če se še kdo spomni, kako to gre) in obenem s trdim udom orje / od tu izhaja beseda - oralni/, torej orje brazdo v ledino, to je zemljo, opomba in razlaga marinca.si pika si, zaklepaj/.

Sedaj bom pa skopiral ta link za nek forum, kjer sto na uro diskutrajo na isto temo in mi briše el ena brihtna buča od une el ene moderatorke moje poste, kr so tkoooo pregrešno pohujšljivo napisani napisani, je djala, da vsebujejo vulgarne besede, pa vendar podpirajo njeno iz trte zviti milivojevskoelenomoderatorsko teorijo, da ženska lahko ljubi dva moška istočasno, da je to baje mogoče in celo nujno in zdravo. Seveda je, dva sploh ni problem, gre celo do tri, kako pa, zgoraj je brez vulgarnih besed napisano, kako SE TO DA, čustva tukaj seveda niso všteta. Jih lahko povsem zanemarimo, ker jih ob dveh do treh istočasno ni kaj dosti in jih za permej skoraj ne more biti. Stokanje, hropenje in šklepetanje z zobmi med seksom ob dveh do treh istočasno namreč ne spada pod čustva, četud je zdravo.

Kopiram link za ele eno kvazi priučeno transakcijsko strokovnjakinjo, ki obvladuje nezvestobo forum v celoti, vključno z radiranjem postov in cenzuro hujšo, kot v sovjetski zvezi za časa el enga stalina, zato ni čudno, da se je razpaslo pisanje o nezvestobi po vseh drugih forumih mnogo bolj, kot na cenzuriranem nezvestobnemu forumu, tam je pa kar usahnilo, pa ziher ne zaradi poletne suše ali pomanjkanja nezvestobe, he he he.

Navedeno

pika.si

Sedaj bom pa skopiral ta link za nek forum, kjer sto na uro diskutrajo na isto temo in mi briše el ena brihtna buča od une el ene moderatorke moje poste, kr so tkoooo pregrešno pohujšljivo napisani napisani, je djala, da vsebujejo vulgarne besede, pa vendar podpirajo njeno iz trte zviti milivojevskoelenomoderatorsko teorijo, da ženska lahko ljubi dva moška istočasno, da je to baje mogoče in celo nujno in zdravo. Seveda je, dva sploh ni problem, gre celo do tri, kako pa, zgoraj je brez vulgarnih besed napisano, kako SE TO DA, čustva tukaj seveda niso všteta. Jih lahko povsem zanemarimo, ker jih ob dveh do treh istočasno ni kaj dosti in jih za permej skoraj ne more biti. Stokanje, hropenje in šklepetanje z zobmi med seksom ob dveh do treh istočasno namreč ne spada pod čustva, četud je zdravo.

Kopiram link za ele eno kvazi priučeno transakcijsko strokovnjakinjo, ki obvladuje nezvestobo forum v celoti, vključno z radiranjem postov in cenzuro hujšo, kot v sovjetski zvezi za časa el enga stalina, zato ni čudno, da se je razpaslo pisanje o nezvestobi po vseh drugih forumih mnogo bolj, kot na cenzuriranem nezvestobnemu forumu, tam je pa kar usahnilo, pa ziher ne zaradi poletne suše ali pomanjkanja nezvestobe, he he he.

O čem bi se ti pogovarjal? Odpri temo.

Živjo Urška! Ja, težko je tole; oba sta ti všeč in oba sta super. Le za katerega bi se odločila???

Ti kar lepo furaj oba hkrati, pa boš videla, kateri bo zdržal dlje - tisti bo pravi zate.

Kaj ti čem drugega svetovati za tvoje razširjeno srce!
Se mi zdi lih tako, kot da bi hotela obleči dve najljubši rožnati krili hkrati. Ja no, saj morda bi pa tudi šlo. Opazili bi me pa takoj ;))

Navedeno

??

Navedeno

pika.si

Sedaj bom pa skopiral ta link za nek forum, kjer sto na uro diskutrajo na isto temo in mi briše el ena brihtna buča od une el ene moderatorke moje poste, kr so tkoooo pregrešno pohujšljivo napisani napisani, je djala, da vsebujejo vulgarne besede, pa vendar podpirajo njeno iz trte zviti milivojevskoelenomoderatorsko teorijo, da ženska lahko ljubi dva moška istočasno, da je to baje mogoče in celo nujno in zdravo. Seveda je, dva sploh ni problem, gre celo do tri, kako pa, zgoraj je brez vulgarnih besed napisano, kako SE TO DA, čustva tukaj seveda niso všteta. Jih lahko povsem zanemarimo, ker jih ob dveh do treh istočasno ni kaj dosti in jih za permej skoraj ne more biti. Stokanje, hropenje in šklepetanje z zobmi med seksom ob dveh do treh istočasno namreč ne spada pod čustva, četud je zdravo.

Kopiram link za ele eno kvazi priučeno transakcijsko strokovnjakinjo, ki obvladuje nezvestobo forum v celoti, vključno z radiranjem postov in cenzuro hujšo, kot v sovjetski zvezi za časa el enga stalina, zato ni čudno, da se je razpaslo pisanje o nezvestobi po vseh drugih forumih mnogo bolj, kot na cenzuriranem nezvestobnemu forumu, tam je pa kar usahnilo, pa ziher ne zaradi poletne suše ali pomanjkanja nezvestobe, he he he.

O čem bi se ti pogovarjal? Odpri temo.

Daj ga srat, no.

Ko odpove skoraj vsa logika čuti in občutki, predvsem dobrega okusa, mnenja in tisoče brbotajočih besed in ko tudi vulgarnost tu nima kaj iskati, na koncu le pomaga kmečka logika. Če vštejemo od kod prihajamo (lahko bi šli še dle nazaj) in brez da se sprašujemo kam gremo. Takrat so še znali ceniti, spoštovati in na nek način ljubiti tudi Zemljo. Negovati zemljico, se zavedali, kaj jim daje in kako jo naj obdelujejo, da bo obradila sadove.

Priporocam ti, da preberes knjigo Zorana Milivojevica Formule ljubezni. V knjigi, med ostalim, govori tocno o tem. On misli, da je mozno ljubiti dve osebi hkrati. Meni je knjiga zelo odprla oci in pomagala razumeti ljudi in odnose, in se marsikaj. Imam pa podobno situacijo kot ti. Lp

Če si razdvojena oseba.

Navedeno

kaj1217
Ko odpove skoraj vsa logika čuti in občutki, predvsem dobrega okusa, mnenja in tisoče brbotajočih besed in ko tudi vulgarnost tu nima kaj iskati, na koncu le pomaga kmečka logika. Če vštejemo od kod prihajamo (lahko bi šli še dle nazaj) in brez da se sprašujemo kam gremo. Takrat so še znali ceniti, spoštovati in na nek način ljubiti tudi Zemljo. Negovati zemljico, se zavedali, kaj jim daje in kako jo naj obdelujejo, da bo obradila sadove.

In koliko se jih da po kmečki logiki ljubiti istočasno z enim samim srcem v prsih?

Tudi Milivojević se lahko moti.

Milivojević nima pojma, le da tega še ne ve.

Ko je že toliko govora o Milivojeviću.....
Ko sem pred časom brala njegovo knjigo Formule..., sem dobila vtis, da je želel napisati neko vsem všečno zadevo, ki bi jo sprejele množice, se pravi, prav vsak bi v njej našel nekaj zase.
Name ni naredila nekega vtisa. Imeti rad ljudi - na nek način vse po vrsti; ali ljubiti tisto posebno bitje, ki diha s tabo in ti z njim...... Nak, Milivojevič res nima pojma.

pika.si

Moj zapis, gre v kontekst razlage oralnega seksa, marinca.si.
Sicer pa po kmečki logiki, se ne sprašuje o tem koliko jih ljubiti, ampak se preprosto ljubi. Lestvica intenzivnosti čutenj in izkazovanja le teh, gre po od strastno ljubiti do imeti rad. Preprosto, vsak uspešen in dober kmetovalec/ka, ljubi življenje in živa bitja. S tem vstopa v odnos do vsega. O solidarnosti in vzjamenosti in zavezanosti se ne sprašuje, ampak preprosto je. Vse to je ljubezen in najbrž še več, s srcem in dušo razpet med nebom in zemljo - zato je mora včasih tudi prosti.
To kar pa marinec.si posrečeno interpretira, pa bi jaz prebrala, da gre za to, da se je potrebno malce potruditi, včasih potrpeti predvsem pa zdržati. Moški pa je tisto bitje v srčiki, ki zmore osvojiti ženkso srce in potem ni več vprašanje. Predano ljubi njega, ima rada in ljubi najbrž še koga in kaj. To prinaša v družino iskreno veselje in radost.

Mislim, pa da pod to temo gre za vprašanje IMETI, kot LJUBITI, kar se moških komentarjev tiče.
Če bi vsak moški ljubil žensko, ki jo ima, kot kmet svoje imetje, potem se o teh vprašanjih ne bi pogovarjali in razmišljali na način kot se. To je moje osebno mnenje.

Čestitam Zarji. Še ena, ki ji je uspelo iz lepega življenja narediti trpljenje in žalost za veliko ljudi. Zakaj? Saj bo udi v drugi zvezi odnos pri njej prešel v monotonijo, ki bo pripeljala tretjega moškega itd. Neumnost oziroma šibko telo, hormoni itd ... nima meja.

Čeprav, vidim, da je tema iz leta 2006. Avtorica verjetno zaradi vsega sr*nja, ki (si) ga je storila, že dolgo nima več časa za medovernet.

Navedeno

Ian
Čestitam Zarji. Še ena, ki ji je uspelo iz lepega življenja narediti trpljenje in žalost za veliko ljudi. Zakaj? Saj bo udi v drugi zvezi odnos pri njej prešel v monotonijo, ki bo pripeljala tretjega moškega itd. Neumnost oziroma šibko telo, hormoni itd ... nima meja.

zakaj je pa potrebno vsaki odnos, ki ni prvotni obsoditi na propad? resno se sprašujem, zakaj ste tako zagrenjeni? ste res vsi sami tako nesrečni, da ne vse "mečete" svojo nesrečo?

namesto, da bi želeli dober razplet, pričakujete konformiranje osebe, KI NI VI, soditi je lahko, BITI NEKDO DRUG PA NEMOGOČE!

jaz pa upam, da je ženska izbrala PRAVO in da jo IZPOPOLNJUJE, ker čveka-rije, da če te en odnos ni izpolnil te drugi tudi ne bo so bedarije.

Navedeno

morala

Navedeno

Ian
Čestitam Zarji. Še ena, ki ji je uspelo iz lepega življenja narediti trpljenje in žalost za veliko ljudi. Zakaj? Saj bo udi v drugi zvezi odnos pri njej prešel v monotonijo, ki bo pripeljala tretjega moškega itd. Neumnost oziroma šibko telo, hormoni itd ... nima meja.

zakaj je pa potrebno vsaki odnos, ki ni prvotni obsoditi na propad? resno se sprašujem, zakaj ste tako zagrenjeni? ste res vsi sami tako nesrečni, da ne vse "mečete" svojo nesrečo?

namesto, da bi želeli dober razplet, pričakujete konformiranje osebe, KI NI VI, soditi je lahko, BITI NEKDO DRUG PA NEMOGOČE!

jaz pa upam, da je ženska izbrala PRAVO in da jo IZPOPOLNJUJE, ker čveka-rije, da če te en odnos ni izpolnil te drugi tudi ne bo so bedarije.

Če te eden ni izpolnil, te ne bo drugi, niti tretji, niti nobeden..., če je napaka v tistem, ki skače iz zveze v zvezo, ker, kot ugotavljaš BITI NEKDO DRUG JE NEMOGOČE! Lahko pa spremeniš sam sebe, nekoliko, ne v celoti, ne čisdsto v nekoga drugega, le malo na bolje, po možnosti, pa ne s pomočjo lepih želja. Z delom na sebi, pa to ne pomeni s samozadovoljevanjem. Se strinjaš ali je to zate čveka-rija?

Poglej si film Nezvesta Unfaitful, kjer igra Richard Gere. Poglej si ga ;)

ABSOLUTNO je mogoče.
To,da je samo ena oseba,nam je vcepila vera,družba in družbene norme.

Ljudje smo tako polni čustev,ljubezni in občutenj,da je to čustvo z lahkoto čutiti do dveh oseb.

Navedeno

morala

Navedeno

Ian
Čestitam Zarji. Še ena, ki ji je uspelo iz lepega življenja narediti trpljenje in žalost za veliko ljudi. Zakaj? Saj bo udi v drugi zvezi odnos pri njej prešel v monotonijo, ki bo pripeljala tretjega moškega itd. Neumnost oziroma šibko telo, hormoni itd ... nima meja.

zakaj je pa potrebno vsaki odnos, ki ni prvotni obsoditi na propad? resno se sprašujem, zakaj ste tako zagrenjeni? ste res vsi sami tako nesrečni, da ne vse "mečete" svojo nesrečo?

namesto, da bi želeli dober razplet, pričakujete konformiranje osebe, KI NI VI, soditi je lahko, BITI NEKDO DRUG PA NEMOGOČE!

jaz pa upam, da je ženska izbrala PRAVO in da jo IZPOPOLNJUJE, ker čveka-rije, da če te en odnos ni izpolnil te drugi tudi ne bo so bedarije.

Če daješ v omleto vedno gnila jajca, pa tudi če vedno zamenjaš vse sestavine razen gnilih jajc, bo okus vedno enako slab. To pomeni, da moramo preveriti vse sestavine neke jedi, ne le določenel, če želimo dober okus.

Navedeno

KarmenH
ABSOLUTNO je mogoče.
To,da je samo ena oseba,nam je vcepila vera,družba in družbene norme.

Ljudje smo tako polni čustev,ljubezni in občutenj,da je to čustvo z lahkoto čutiti do dveh oseb.

karmenh! Poznaš razliko med čustvi raznimi, ljubeznijo in preostalimi raznimi občutki ali še ne? Je pa vse stvar tvoje predstave, kaj da ljubezen je. Prostitutka v Amsterdamu npr reče stranki; Dragi, imaš keš? Pojdiva se torej ljubit! Reče ljubit, misli pa - porivat. Čez pol ure to reče drugemu in nato tretjemu in tako dalje. Ona ljubi vse moške s kešem, recimo. Vendar, ne hkrati, istočasno, ker tega ne zmore, pač pa enega za drugim. Pa je to tudi ljubezen ali je to sploh kakšno čustvo, npr. zaljubljenost, simpatija ali so samo navadni občutki, počutki, izkoriščanje potešitve nekega nagona za zaslužek z organom? Ločiš med tem?

karmenh, kaj pa je sploh to zate - ljubiti dva moška hkrati? Opiši podrobneje, definiraj. Je to; enega uradno od popoldne do zjutraj in drugega na skrivaj dopoldne, ali oba javno nonstop in vsi trije spijo čez noč skupaj in oba vesta drug za drugega (in sta si morda celo všeč) in ves svet ve za to čudovito združbo ali oba na skrivaj istočasno a naizmenično, kot tista v Amsterdamu...? Daj, izbiraj, verjamem pa, da bi to tebe zadovoljevalo. Vendar, v vsakem primeru bo eden temu drugemu razbil zobe, ko bo izvedel zanj in to, ki "ABSOLUTNO mogoče" zna dva moška istočasno ljubiti na skrivaj, recimo, neko karmenh, pa bo vrgel čez prag, kar si pri takem razmišljanju tudi ABSOLUTNO zasluži. Pa ne bo tega storil zaradi vere, družbe ali družbenih norm, pač pa, ker preprosto taka ženska drugega ne zasluži. Za Amsterdam je odlična, za več od tega pa s tem razmišljanjem ne.

Kje je to torej zapisano? V predpisih, veri, družbenih normah ali v tistem človeškem v človeku, kar dela človeka Človeka? Bi bilo potrebno po tvoje vzgajati ljudi tako, da se ljubijo in to počno vsepovprek in navkrižno v raznih številčnih kombinacijah 1 + 2 ali 1 + 3 ali 2 + 1 ali 2 + 2 ali 2 + 3 in tako dalje, javno in brez zadržkov in bi se vsem zdelo to povsem običajno in bi se zgražali nad zvestobo enemu samemu kot nekaj nedoumljivega, izrojenega in nedopustnega? Je to res tako naravno in se ti res zdi to ABSOLUTNO bolj prav in mogoče? Ali ne gre pri trditvi ljubiti dva človeka istočasno, s povdarkom na ljubiti istočasno, za nekaj, kar je skregano s tistim zapisom v človeku ali definicijo in razvrednotenjem tega, kar povprečni razumni človek pojmuje pod ljubeznijo in pod ljubiti?

Velja vse to tudi za vse v smislu spola obratne trikotniške ali mnogokotniške kombinacije razvrednotene "ljubezni". Ta tema ima še kako zvezo s čustveno inteligenco. Pokaže, da so nekateri osebki še brez nje, a prišli so do prve, na žalost napačne predstave, kaj da ljubezen je. Še veliko dela jih čaka, ker iz tega vlečejo povsem napačne teorije, to velja tud za unga Milivojeviča. Ni vse zlato, kar se sveti in ne vse ljubezen, kar se prodaja pod tem imenom.

Lep dan želim in pika.

Dve osebi seveda ne moreš ljubiti hkrati. Lahko si le tako zelo izgubljen, da imaš občutek, da obe osebi potrebuješ. Ena oseba ti tako recimo daje občutek razumevanja in se ne izkaže tako dobro v intimi, medtem ko druga oseba nas itnimno, spolno poteši, ne daje pa nam razumevanja, občutka varnosti. Tako se potem človeku lahko zdi, da obe osebi ljubi. V resnici jih pa le potrebuje zaradi lastne izgubljenosti oziroma slabe samopodobe. In take osebe vedno srečujejo/privlačijo nase točno takšne, ki jim ne morejo nudit vsega tega v enem. To je njihova šola, kjer ne spoznajo, da so za to, kar sem jim dogaja, odgovorni sami. Človek mora bit najprej zadovoljen s sabo do neke določene, precej visoke meje, da lahko ljubi enega in se tudi čuti ljubljenega od ene osebe.
Lahko pa temu preprosto rečeš, da ljudje nismo ustvrjeni za monoganmne odnose in tako vržeš vso odgovornost od sebe, "češ, itak je to naravno". Potem pa pojdi živet v afriko oziroma v deželo, kjer je to naravno, bomo videli, kako dolgo boš tam.

kot da nekdo ljubi dva, je, da danes marsikateri človek ne ljubi nikogar. Tudi če je z nekom v zvezi. Ali pa če ima dve zvezi.

Veliko ljudi je danes v zvezah, ker je tako priročno, ker ne želijo biti sami itd. Sploh če dolgo neuspešno iščejo, se na koncu s prijaznijoz osebo, ki je z njimi kompatibilna po nekih drugih kriterijih, Ni pa tukaj neke hude ljubezni, je bolj spoštovanje, neka vzajemnost, vztrajanje. Iz tega se na dolgi rok lahko razvije neka razmeroma ok zveza, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, naklonjenosti, prijateljstvu. Sploh ko pride do skupnih otrok. Ampak vsaka zveza, ki funkcionira, še ni nujno sinonim za ljubezen. Ko ljubiš, so občutki drugačni. Bolj nadzemeljski.

Po mojem mišljenju je mogoče, ljubiti dva moška hkrati.Pri prvem ljubiš tisto, kar nima drugi, hkrati pa sta oba tako različna v postelji in to te tako zelo privlači.O tem sanjari marsikatera ženska, ne misli, da si ti edina.Običajno se zgodi da s časoma en izzveni in ostaneš samo z enim. V časih pa se ženska odloči in zapusti oba in si poišče tretjega. To ni nič nenavadnega in nemoralnega. Ne pozabi : ženska vedno izbira !Dokler lahko si privošči, toda pazi, da igraš fer igro in ne obljubljaš " nebes ", dokler nisi sigurna vase in tisto kar hočeš. Srečno !

Navedeno

nekoč, isto !
Po mojem mišljenju je mogoče, ljubiti dva moška hkrati.Pri prvem ljubiš tisto, kar nima drugi, hkrati pa sta oba tako različna v postelji in to te tako zelo privlači.O tem sanjari marsikatera ženska, ne misli, da si ti edina.Običajno se zgodi da s časoma en izzveni in ostaneš samo z enim. V časih pa se ženska odloči in zapusti oba in si poišče tretjega. To ni nič nenavadnega in nemoralnega. Ne pozabi : ženska vedno izbira !Dokler lahko si privošči, toda pazi, da igraš fer igro in ne obljubljaš " nebes ", dokler nisi sigurna vase in tisto kar hočeš. Srečno !

Vprašanje je o ljubiti in ne o kako igrati fer igro v stilu "privoščiti si dva do tri"... To je zate ljubezen?!?