...ga je vzgojiteljica prijela z obema rokama za glavo in stresala, potem pa ga je za kazen poslala na stranišče, kjer je bil zaprt toliko časa, da se je umiril.
Otrok je star 3 leta in 2 meseca in je v ponedeljek prišel v igralnico (tretjo po vrsti, ker so ga v vsaki poslali v naslednjo) in jokal in kričal, da ne gre tja. Poleg tega je bila tam ta vzgojiteljica, ki je ni navajen.
No, in danes je povedal in pokazal, kaj mu je naredila, in še po imenu je povedal, kako ji je ime.

Bi rekla, da se je to zares zgodilo. Zato premišljujem, da bi jutri ravnateljico o tem obvestila in naj se z vzgojiteljico pogovori, poleg tega pa sem še absolutno proti, da se otroke kaznuje tako, da jih pošljejo stat v stranišče (če ne drugega, je tam polno bacilov).

Ali naj grem prej do te vzojiteljice?

Najprej se pomeni z vzgojiteljico, potem pa naprej ukrepaj.

Tudi jaz mislim, najprej z vzgojiteljico nato ukrepaj naprej!

Pa upam, da pridete zadevo do dna.. Otrok se ne stresa....

Spet ena z prebujno domišljijo. Malo manj zijaj razne Viharje ljubezni in Strta srca po POP TV! Prestavi na Discovery se boš mogoče vsaj kaj koristnega naučila in ne boš stresala takšne nadebuze sredi noči.

Lej, imam tako službo, da sem imela nekaj časa prakso tudi v vrtcih in sem videla vse sorte. Čisto mogoče, da se je res zgodilo, vendar tudi mogoče, da je otrok dogodke malo priredil. Sem tudi že videla, da je vzgojiteljica oštela otroka (pa samo z besedo) in je britko zajokal in ko je vzgojiteljica sosednje skupine ravno prišla nekaj iskat in vprašala, zakaj joče, ji je otrok rekel, da ga je udarila in celo povedal, da po levi roki. Pač je bil prizadet, in domišljija je naredila svoje.

Če ga je vzgojiteljica kaznovala (zaradi česarkoli) je on to občutil kot krivico, pa čeprav je mogoče res nagajal in zato zgodbo napihnil. Preden narediš celo štalo, se mirno pogovori najprej z vzgojiteljico, ker mogoče sploh ni bilo tako hudo in je na delu otrokova domišljija. Če pa boš zavohala, da nekaj ni v redu, pa seveda ukrepaj in pojdi do ravnateljice. Kajti če se je to res zgodilo, to ni hec in tako stresanje z glavo lahko hudo poškoduje otroka. Saj ti bo po odzivu vzgojiteljice hitro jasno koliko je ura.

Vzgojiteljico pričakaj v temni ulici...

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
precej neinteligenten, vendar misli, da je inteligenten in duhovit... "Up and at 'em, Atom Ant!"

Navedeno

atom...ant
Vzgojiteljico pričakaj v temni ulici...

Joj pa ne morem se odločit, ali mi greš na živce ali si mi smešen. No dej brez heca enkrat za spremembo povej, kaj bi ti naredil v taki situaciji in ne rečt, da bi jo čakal v temi.......Razen če imaš v mislih presenečenje z romantično večerjo ob svečah in seveda sladico, ki bi trajala do jutra. :-)

Navedeno

no povej
Joj pa ne morem se odločit, ali mi greš na živce ali si mi smešen.

Če se odločaš med tem, potem sem ti zihr všeč. Če ti zaškriplje v zvezi.... Pričakaj me v temni ulici...

Navedeno

no povej
No dej brez heca enkrat za spremembo povej, kaj bi ti naredil v taki situaciji in ne rečt, da bi jo čakal v temi.......Razen če imaš v mislih presenečenje z romantično večerjo ob svečah in seveda sladico, ki bi trajala do jutra. :-)

Brez heca... Šel bi do vzgojiteljice in na najbolj fin način bi ji razložil, da jaz otrok ne rojevam zato, da jih kdorkoli stresa in kaznuje na tako primitiven način, prosil bi jo, če me naslednjič obvesti, ko se bo moj otrok neprimerno obnašal (pa madona, ima komaj 3 leta?!), za ponovitev tega sranja bi ji "obljubil" obisk pri ravnateljici brez predhodnega opozorila in namignil, da živimo v težkih časih... službe se enostavno zgubijo, težko pa dobijo....

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
precej neinteligenten, vendar misli, da je inteligenten in duhovit... "Up and at 'em, Atom Ant!"

Preden narediš štalo mal preveri, kaj je res in kaj ne. V kolikor boš ukrepala računaj na šikaniranje otroka. Čisto resno, pa povsem prikrito, da ni vidno.Ravno včeeraj mi je moja hčerka povedala, pa ima že 20+, kako imajo različne pristope vzgojiteljice v vrtcih, ker smo imeli smolo, da so bili v skupini otroci učiteljic in zdravnic in sploh oh in sploh. Otroci to opazijo. Malo previdno s tem. Ne rečem, da moraš vse požreti, ampak računaj na odziv druge strani.

Pojdi direkt k ravnateljici, ker pri vzgojiteljici razen zanikanja ne boš ničesar dobila.

Navedeno

smrekica.smrekca
Preden narediš štalo mal preveri, kaj je res in kaj ne. V kolikor boš ukrepala računaj na šikaniranje otroka. Čisto resno, pa povsem prikrito, da ni vidno.Ravno včeeraj mi je moja hčerka povedala, pa ima že 20+, kako imajo različne pristope vzgojiteljice v vrtcih, ker smo imeli smolo, da so bili v skupini otroci učiteljic in zdravnic in sploh oh in sploh. Otroci to opazijo. Malo previdno s tem. Ne rečem, da moraš vse požreti, ampak računaj na odziv druge strani.

Ampak kakšne komplekse nosite ljudje s seboj vse življenje! Tvoja 20 + letna hčerka še zdaj ne more pozabit, da ni bila prva na vasi, še manj prva v mestu, ker so vzgojiteljice v vrtcu imele rajši otroke zdravnic in učiteljic? Ah, dej, no dej, ženska, predelajta svojo nizko samopodobo sami! In hči naj zanalašč postane zdravnica, pa se bo njenim otrokom tudi tako dobro godilo! Sicer pa, glede na to, da imajo prav ti najvišje plačilo vrtca, zakaj pa ne!

Najprej do vzgojiteljice, če ne bo uspeha do ravnateljice.

Tako majhni otroci navadno ne lažejo, kvečjemu malce po svoje opišejo zadevo. Četudi je samo pol res, je dovolj za ukrepanje.

Tudi pri nas je imela vzgojiteljica zelo čudne prijeme (jih je tolkla po glavi z raznimi stvarmi) dokler moj malči tega ni posnemal doma in sem šla do nje.

Verjemite, da jo je skoraj kap, ko sva imele enourno debato. Je pa res, da je potem vedela, da nekdo to doma pove in je s tem prenehala. Ni pa prenehala s psihičnim teroriziranjem, ki so ga naši malčki čutili pač čisto po svoje in je žal nedokazljivo.

Mene samo zanima zakaj je moral v tri igralnice. Je bil v vsaki, tako "priden", da je moral v drugo. To, da ga je stresala ni prav, sam ti se pa vrjetno moraš fajn pogovorit o vedenju v skupini, če je zelo moteč. Mi imamo v šoli in že iz vrtca enega otroka, ki celemu razredu kvari šolska leta, vendar se njemu nič ne more zato, ker bogi revež
živi samo z momo in ne tudi atom. Je pa total neprilagojen in ne socialen otrok.

Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

Ah no, njen sonček da bi kaj ušpičil, ali se kaj zlagal, prenapih nil... to pa res ni možno. Učiteljica je vsega kriva in mami že težko čaka, da ukrepa. Da bi učiteljico po nedolžnem ovadila pri ravnateljici pa itak ni važno. Glavno da bo njen sonček nemoteno divjal in motil pouk še naprej.

Predvidevam, da je moral v tri igralnice zato, ker so otroci sedaj združeni in med poletjem ni "matičnih" skupin in so zato morali poiskati v katero sodi. In za triletnika, verjeli ali ne, je še vedno pomembno, da tam pozna "odraslo osebo". Mogoče je jokal zato, ker ni seml v kupino, kjer je opazil nekoga znanega. In imam v sorodstvu karr nekaj vzgojiteljic, ki kar odkrito povedo, da je poelti vse boj na izi, jih dajo na igrišče in otroci se igrrajo, one pa čvekajo. In ta otrok sije z jokom drznil zmotiiti njihov mir. Aja, drugače sem pa učiteljica, zagovornica reda, avtoritete, ampka res, kar vidiš v vrtcih.... ali pa poglejte malo po igriščih pred vrtci, babe na kupcu bla bla bla, otroci pa "prosto igro"

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

No, takega ravnanja si ni prislužil z ničimer. Če je vzgojiteljica tako ravnala, je to zelooo neprofesionalno, ne glede na to, kaj je otrok počel. Ne razumem, kako to, da so vam take vzgojne metode ok.

Otroci si lahko zgodbo popolnoma izmislijo. Tipičen primer: Naš šef nam je v službi razlagal, kako je njegov 3-letnik nekega dne doma povedal, da so tisti dan bili z vrtcem na sprehodu, da so šli gledati stadion v mestu in da ga je en drug fantek potisnil s pločnika na cesto. Ker človek težko verjame, da bi si vse to izmislil, je naš šef seveda ves paničen poklical vzgojiteljico, ki mu je povedala, da sploh niso bili zunaj, še manj da bi šli na sprehod ali na kakšen stadion...v glavnem, nič od tega. Ko je malega vprašal, če se je zlagal, je mali en čas še vztrajala pri svojem. Ko pa ga je lepo vprašal, če se je morda samo malo pohecal, mu mali na pol v smehu reče: "ja ati, malo sem se hecal, hehe."

A si predstavljate, da zaradi tega naredite vzgojiteljici celo štalo in jo tožarite pri ravnateljici ter da celo razmišljate o temu, da jo spravite ob službo??? Otroci imajo nenormalno bujno domišljijo, gledajo filme, risanke, vidijo in slišijo vse mogoče, stvari si razlagajo čist po svoje in včasih pride ven zgodba, ki je noben odrasel ne razume. Pač otok je, sej mu ni za zameriti, ampak dajte vsaj odrasli biti realni in se najprej res 100% prepričajte, preden verjamete!

Navedeno

dear heather

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

No, takega ravnanja si ni prislužil z ničimer. Če je vzgojiteljica tako ravnala, je to zelooo neprofesionalno, ne glede na to, kaj je otrok počel. Ne razumem, kako to, da so vam take vzgojne metode ok.

Nisem pristaš nasilja niti strašev niti vzgojiteljev in učiteljev, ampak ob nekaterih otrocih ni druge izbire, kot da ga trdo primeš in ga prizemljiš.
Da ga je vzgojiteljica prijela za glavo in stresla, malo dvomim. Verjetno je, da se je nekaj zares zgodilo, ampak malo drugače kot deček opisuje. Čisto možno, da vzgojiteljica ni našla druge rešitve, kot da otroka prime za glavo z obema rokama in mu dopove, kaj želi od njega, otrok je pač to doživel kot šok, kaj se zdaj dogaja in je v svoji glavi vse skupaj malo priredil.
Mati bi morala otroka do potankosti izprašati kaj in kako, kaj je on delal, kaj je vzgojiteljica, kaj je rekla, kaj je on rekel, kaj je ona naredila, kako, korak po korak in potem bi videla, kaj je vsaj približno res in kaj ne.

Postavljanje meja je hudičevo težko delo in marsikateri starš ni zrel za kaj takega. Dve po riti sta danes tak tabu, kot je bil včasih tabu vključevanje otrok v pogovor odraslih. Vseeno mislim, da če starš ni zmožen postaviti mej na bolj primeren način, sta dve po riti veliko boljše, kakor pa neobvladljivi in objestni mladci.

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

če je že bil kakšen vzrok in to kakršenkoli - je bil vzrok za vzgojno ukrepanje s spoštovanjem do otroka, ne pa za nasilno obnašanje vzgojiteljice - in za moje pojme tudi pošiljanje v druge igralnice ni sprejemljivo, ker otroku daje vedeti, da tukaj v njegovi skupini ni več zaželjen - in prav nič vzgojno ne vpliva na tisto kar je pač že storil napak - če seveda je...

če ena vzgojiteljica ne zna vzgojno ukrepati s spoštovanjem do otroka tudi ob njegovem neprimernem vedenju, pač naj ne bo vzgojiteljica...ker tudi v resničnem življenju se ljudi s katerimi smo v konfliktih ne rešujemo tako, da se jih znebimo...a ne... prav tako ne da nad njimi izvajamo kakšršnokoli nasilje

Navedeno

zakaj pa ne

Navedeno

smrekica.smrekca
Preden narediš štalo mal preveri, kaj je res in kaj ne. V kolikor boš ukrepala računaj na šikaniranje otroka. Čisto resno, pa povsem prikrito, da ni vidno.Ravno včeeraj mi je moja hčerka povedala, pa ima že 20+, kako imajo različne pristope vzgojiteljice v vrtcih, ker smo imeli smolo, da so bili v skupini otroci učiteljic in zdravnic in sploh oh in sploh. Otroci to opazijo. Malo previdno s tem. Ne rečem, da moraš vse požreti, ampak računaj na odziv druge strani.

Ampak kakšne komplekse nosite ljudje s seboj vse življenje! Tvoja 20 + letna hčerka še zdaj ne more pozabit, da ni bila prva na vasi, še manj prva v mestu, ker so vzgojiteljice v vrtcu imele rajši otroke zdravnic in učiteljic? Ah, dej, no dej, ženska, predelajta svojo nizko samopodobo sami! In hči naj zanalašč postane zdravnica, pa se bo njenim otrokom tudi tako dobro godilo! Sicer pa, glede na to, da imajo prav ti najvišje plačilo vrtca, zakaj pa ne!

Ne bo glih zdravnica, ampak dovolj visoko v tej branži. Nima kompleksa samo ugotovila je zelo zgodaj, da življenje ni pošteno. Draga moja, kje pa ti živiš. A ne veš, da so eni več kot drugi. Žal si nisem jaz tega zmislila, vendar to drži v današnjem času. Ja glede samopodobe pa takole bom rekla, zmaga zmeraj močnejši. Samo vedeti je treba, kje kandidiraš za prvo mesto. Res ne moreš biti povsod prvi.

Glede šikaniranja otrok bom rekla pa tole. Tečne in sitne muhe se vsi otepajo. Žal nekateri mislijo, da imajo samo oni otroke. Ne verjamem, da je vzgojiteljica stresala otroka. Veste ljudje smo različni in tudi vzgoja otrok je različna zato je pogled na en dogodek lako čisto različen.

Navedeno

one sona dopustu
Predvidevam, da je moral v tri igralnice zato, ker so otroci sedaj združeni in med poletjem ni "matičnih" skupin in so zato morali poiskati v katero sodi. In za triletnika, verjeli ali ne, je še vedno pomembno, da tam pozna "odraslo osebo". Mogoče je jokal zato, ker ni seml v kupino, kjer je opazil nekoga znanega. In imam v sorodstvu karr nekaj vzgojiteljic, ki kar odkrito povedo, da je poelti vse boj na izi, jih dajo na igrišče in otroci se igrrajo, one pa čvekajo. In ta otrok sije z jokom drznil zmotiiti njihov mir. Aja, drugače sem pa učiteljica, zagovornica reda, avtoritete, ampka res, kar vidiš v vrtcih.... ali pa poglejte malo po igriščih pred vrtci, babe na kupcu bla bla bla, otroci pa "prosto igro"

Tole bo držalo. Ko sva v ponedeljek prišla do igralnice, kjer je bil vse do zdaj, in je bila notri vzgojiteljica, s katero je vedno bil, je stopil noter, ona pa je rekla, da on pa danes ni tukaj, ga obrnila, usmerila k vratom in rekla, naj gre v drugo igralnico. In v to igralnico je moral iti potem starejši otrok, ki je bil do zdaj čisto drugje. In ko sva prišla potem z mlajšim do druge igralnice, so naju spet na vratih obrnili in poslali v tretjo igralnico. In v tretji je rekla, da ga oddam v prvi. Ampak tokrat se nisem več dala obrnit in sem ji ga dala v naročje (ker je še vedno jokal in kričal, da ne gre noter).

Vem, da si otroci marsikaj izmislijo, ampak takih gibov, ki jih je pokazal, doma ni videl. In konkretno vzgojiteljico sem že videla, da se je grobo obnašala tudi do svojih otrok, ki jih ima v istem vrtcu. Prav zato se sprašujem, kaj storiti. Še bolj zato, ker bo zdaj itak cel mesec doma in upam, da jeseni sploh ne bo več k njej v roke prišel. Mi pa ni do nobenega maščevanja ipd., samo tako se ne dela. Noben otrok v vrtcu ni tako nemogoč, da se ga ne bi dalo zmotivirati in pomiriti.

Na temo čvekanja na igrišču pa tole: recimo, da smo se rešili pleničk, in čeprav doma vedno lula in kaka v stranišče, pa je zadnjič prišel domov preoblečen in povedal, da mu je drek po nogi dol tekel (je imel kratke hlače), da mu je ušlo, pa je moral starejši povedat vzgojiteljicam (so bili istočasno na igrišču).

Navedeno

ne-vzgojiteljica

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

če je že bil kakšen vzrok in to kakršenkoli - je bil vzrok za vzgojno ukrepanje s spoštovanjem do otroka, ne pa za nasilno obnašanje vzgojiteljice - in za moje pojme tudi pošiljanje v druge igralnice ni sprejemljivo, ker otroku daje vedeti, da tukaj v njegovi skupini ni več zaželjen - in prav nič vzgojno ne vpliva na tisto kar je pač že storil napak - če seveda je...

če ena vzgojiteljica ne zna vzgojno ukrepati s spoštovanjem do otroka tudi ob njegovem neprimernem vedenju, pač naj ne bo vzgojiteljica...ker tudi v resničnem življenju se ljudi s katerimi smo v konfliktih ne rešujemo tako, da se jih znebimo...a ne... prav tako ne da nad njimi izvajamo kakšršnokoli nasilje

Kaj pa je vzgojno? Če motiš skupino, nisi v njej zaželjen. Kaj to ni vzgojno in popolnoma jasno sporočilo? Je potrebno zdaj otroke, ki motijo skupino ujčkat in trpet njihovo obnašanje ter do nezavesti iskat razloge, zakaj se sonček v skupini grdo obnaša?
Te bo v službi, ko boš motila delovno skupino kdo vprašal, kaj pa tebe tako hudi moti in prilagodil skupino tebi? Ja, malo morgen, še v drugo skupino te ne bodo prestavili, ampak lepo s knjižico pred vrata. Žal otroka ni možno postaviti pred vrata vrtca.

Navedeno

zelo zanimivo

Navedeno

dear heather

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

No, takega ravnanja si ni prislužil z ničimer. Če je vzgojiteljica tako ravnala, je to zelooo neprofesionalno, ne glede na to, kaj je otrok počel. Ne razumem, kako to, da so vam take vzgojne metode ok.

Nisem pristaš nasilja niti strašev niti vzgojiteljev in učiteljev, ampak ob nekaterih otrocih ni druge izbire, kot da ga trdo primeš in ga prizemljiš.
Da ga je vzgojiteljica prijela za glavo in stresla, malo dvomim. Verjetno je, da se je nekaj zares zgodilo, ampak malo drugače kot deček opisuje. Čisto možno, da vzgojiteljica ni našla druge rešitve, kot da otroka prime za glavo z obema rokama in mu dopove, kaj želi od njega, otrok je pač to doživel kot šok, kaj se zdaj dogaja in je v svoji glavi vse skupaj malo priredil.
Mati bi morala otroka do potankosti izprašati kaj in kako, kaj je on delal, kaj je vzgojiteljica, kaj je rekla, kaj je on rekel, kaj je ona naredila, kako, korak po korak in potem bi videla, kaj je vsaj približno res in kaj ne.

Postavljanje meja je hudičevo težko delo in marsikateri starš ni zrel za kaj takega. Dve po riti sta danes tak tabu, kot je bil včasih tabu vključevanje otrok v pogovor odraslih. Vseeno mislim, da če starš ni zmožen postaviti mej na bolj primeren način, sta dve po riti veliko boljše, kakor pa neobvladljivi in objestni mladci.[/[/b]quote]

evo ne razumem- kje ti v dveh po riti (tepežu na sploh) vidiš vzgojnost - kakšne učinke bosta prinesli...
...ja mogoče to,d a otrok nečesa neprimernega ne bo več počel - ampak ne zato, ker bi vedel in se zavedela,da ne sme, ker je to narobe, nedovoljeno, nevarno, ampak zato, ker ga bo strah posledic (udarcev, tepeža)...meni se zdi ustrahovanje popolnoma zgrešen način vzgoje in tak otrok bo ko bo odrasel prav to sam najverjetneje počel zdrrugimi, ker pač je takšno sliko - da je to primerno ravnanje dobil od staršev... a to je vzgojno - to mu želiš sporočiti in ga naučiti

otrok mora vedeti kaj je naredil narobe in kako bi moral drugače - in če je to - torej nekaj napak - storil kljub predhodnemu opozorilu, dogovoru in poznavanju kakšne so posledice - so seveda posledice - odvzame npr. danes ni tega in tega kot sva se dogovorila...z otrokom se je treba že prej pogovarjati, mu razlagati...to je vzgoja - ta zahteva čas in trud in delo z otrokom - saj ta se ni rodil pameten na svet da bi vse sam poznal vse nevarnosti, nedovoljeno, itd. to je delo starša, da ga uči z lastnimi dejanji vzorom in razlagami, pogovorom, itd...

Navedeno

mala-mamca

Navedeno

ne-vzgojiteljica

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

če je že bil kakšen vzrok in to kakršenkoli - je bil vzrok za vzgojno ukrepanje s spoštovanjem do otroka, ne pa za nasilno obnašanje vzgojiteljice - in za moje pojme tudi pošiljanje v druge igralnice ni sprejemljivo, ker otroku daje vedeti, da tukaj v njegovi skupini ni več zaželjen - in prav nič vzgojno ne vpliva na tisto kar je pač že storil napak - če seveda je...

če ena vzgojiteljica ne zna vzgojno ukrepati s spoštovanjem do otroka tudi ob njegovem neprimernem vedenju, pač naj ne bo vzgojiteljica...ker tudi v resničnem življenju se ljudi s katerimi smo v konfliktih ne rešujemo tako, da se jih znebimo...a ne... prav tako ne da nad njimi izvajamo kakšršnokoli nasilje

Kaj pa je vzgojno? Če motiš skupino, nisi v njej zaželjen. Kaj to ni vzgojno in popolnoma jasno sporočilo? Je potrebno zdaj otroke, ki motijo skupino ujčkat in trpet njihovo obnašanje ter do nezavesti iskat razloge, zakaj se sonček v skupini grdo obnaša?
Te bo v službi, ko boš motila delovno skupino kdo vprašal, kaj pa tebe tako hudi moti in prilagodil skupino tebi? Ja, malo morgen, še v drugo skupino te ne bodo prestavili, ampak lepo s knjižico pred vrata. Žal otroka ni možno postaviti pred vrata vrtca.

ne ni res - vzgojno je, da ostane v skupini , lahko se ga tam zamoti še z delom, zaposlitvijo - nikakor pa da se ga pošilja stran...
..in če ti tako ravnaš v svoji službi tudi to niso nikakršne sposobnosti vodenja tima, še najmanj reševanja težav - težave se ne rešuje kar tako, da se nekoga znebiš...to kaže samo na nesposobnost tistega pri vodenju in reševanju težav ter ukrepanju...in pri timskem delu je že v štartu tako, da se na začetku ključno upoštevajo lastne kompetence in preference posameznikov in se na podlagi tega sestavi tim s tekočim delovanjem...tima se ne sestavlja na avtoritativni samovolni podlagi šefa, samo zato, ker pač je on šef in bo tako ker je on tako rekel...če je skupina tako sestavljena - ni čudno da bo vse narobe...ampak zato niso krivi delavci...ampak tisti, ki ga je tako sestavil

Navedeno

ne-vzgojiteljica

Navedeno

zelo zanimivo

Navedeno

dear heather

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

No, takega ravnanja si ni prislužil z ničimer. Če je vzgojiteljica tako ravnala, je to zelooo neprofesionalno, ne glede na to, kaj je otrok počel. Ne razumem, kako to, da so vam take vzgojne metode ok.

Nisem pristaš nasilja niti strašev niti vzgojiteljev in učiteljev, ampak ob nekaterih otrocih ni druge izbire, kot da ga trdo primeš in ga prizemljiš.
Da ga je vzgojiteljica prijela za glavo in stresla, malo dvomim. Verjetno je, da se je nekaj zares zgodilo, ampak malo drugače kot deček opisuje. Čisto možno, da vzgojiteljica ni našla druge rešitve, kot da otroka prime za glavo z obema rokama in mu dopove, kaj želi od njega, otrok je pač to doživel kot šok, kaj se zdaj dogaja in je v svoji glavi vse skupaj malo priredil.
Mati bi morala otroka do potankosti izprašati kaj in kako, kaj je on delal, kaj je vzgojiteljica, kaj je rekla, kaj je on rekel, kaj je ona naredila, kako, korak po korak in potem bi videla, kaj je vsaj približno res in kaj ne.

Postavljanje meja je hudičevo težko delo in marsikateri starš ni zrel za kaj takega. Dve po riti sta danes tak tabu, kot je bil včasih tabu vključevanje otrok v pogovor odraslih. Vseeno mislim, da če starš ni zmožen postaviti mej na bolj primeren način, sta dve po riti veliko boljše, kakor pa neobvladljivi in objestni mladci.[/[/b]quote]

evo ne razumem- kje ti v dveh po riti (tepežu na sploh) vidiš vzgojnost - kakšne učinke bosta prinesli...
...ja mogoče to,d a otrok nečesa neprimernega ne bo več počel - ampak ne zato, ker bi vedel in se zavedela,da ne sme, ker je to narobe, nedovoljeno, nevarno, ampak zato, ker ga bo strah posledic (udarcev, tepeža)...meni se zdi ustrahovanje popolnoma zgrešen način vzgoje in tak otrok bo ko bo odrasel prav to sam najverjetneje počel zdrrugimi, ker pač je takšno sliko - da je to primerno ravnanje dobil od staršev... a to je vzgojno - to mu želiš sporočiti in ga naučiti

otrok mora vedeti kaj je naredil narobe in kako bi moral drugače - in če je to - torej nekaj napak - storil kljub predhodnemu opozorilu, dogovoru in poznavanju kakšne so posledice - so seveda posledice - odvzame npr. danes ni tega in tega kot sva se dogovorila...z otrokom se je treba že prej pogovarjati, mu razlagati...to je vzgoja - ta zahteva čas in trud in delo z otrokom - saj ta se ni rodil pameten na svet da bi vse sam poznal vse nevarnosti, nedovoljeno, itd. to je delo starša, da ga uči z lastnimi dejanji vzorom in razlagami, pogovorom, itd...

Mal pejmo v drugo drugaće. Ja če recimo mož reče ženi za zakonske obveznosti, pa je žena utrujena ali kaj drugega on pa reče bom šel pa k drugi. Ha, ha.

Glede "tepeža" bom reklapa tole, to je tabu, kaj pa psihično nasilje nad otroki, če ne boš ubogal ne boš. ... To je oa v redu. Ja otrokom je potrebn nekak dopovedat.

@smrekica.smrekica
vsak ne ima svojo razlago - in starš zato reče ne, ker je nekaj tako za otroka bolje, prav - in starš čisto lahko otroku razloži, zakaj je ne ne...tudi kazni so lahko na ta način...

ti povem primer triletnice - smo se igrali na igrišču je sama stekla do ceste pa dve drasli za njo takoj počaka, ustavi se...in nič - dokler je nisva dohiteli - pa sem ji rekla, tako je ko te prosim, da se ustaviš se moraš tako, potrebno je da poslušaš, ker je tam cesta in če kar tako tečeš brezglavo čez te povozi avto - to je nevarno in to zelooo...in jaz te imam zelo rada in to se ti ne sme zgoditi in zato, ker te imam rada, če ne boš poslušala in se ustavila naslednjič sploh ne bomo šli več na igrišče, ker je to preprosto nevarno, če se obnašaš tako da ne poslušaš in kar brezglavo tečeš na cesto...

torej ne več igrišča - je kazen in je jasno opredeljena zakaj ima svoj logični razlog - in to ne v svoji kaprici odraslega zaradi njegovega hotenja po "znašanju" nad otrokom ampak zaradi otrokove zaščite - in otrok to zdaj ve, ker mu je bilo razloženo...kazen je pa še vedno...in ostaja - samo otrok pozna razlog, da ni zgolj "znašanje" nad njim s strani odraslega, ki je v realnem svetu bez podlage...(in tu pride tudi odgovor na tvojo primerjavo z zakoncema... - v razlogih za omejitve, ravnanje, ki ima podlago varnosti ljubezni in zaščite in ne samovoljnega ukazovanja zaradi zadovoljitve starševih potreb po ukazovanju in avtoriteti)

enako velja za vse druge omejitve, dogovore z otrokom - ko jih starš postavi je prav, da otrok ve zakaj tako, da to ni zgolj samovolja starša, ampak želja po njegovi zaščiti, varnosti za njegovo dobro...
...resnici na ljubo pa si odrasli premalokrat vzamejo toliko časa in otroku vse razložijo in ja sem že slišala tudi take, ki pravijo pa kdo sem jaz da bom zdaj otroku kaj pojasnjeval, saj jaz sem avtoriteta ima da me posluša...evo to pa je tisto napačno - kar pa pri otroku še bolj izzove upor in nerganje, ker se občuti to izzrabljanje moči starša nad seboj brez kakršnegakoli spoštovanja...in sem potem sodi tudi tepež, dretje in ukazovanje pa besede, ne da se mi zdaj ukvarjati s tebo bež v sobo, dost mam ne bom te več poslušal...in takšne (to ni nikakršna vzgoja)..to vse izzove še večji odpor in upor in jaz se potem nič ne čudi, da se otrok enkrat sam začne tako obnašati do starša - potem se pa ta začudeno sprašuje od kje le je pobral to grozno nespoštljivo obnašanje...od kje le?

Navedeno

ne-vzgojiteljica

Navedeno

zelo zanimivo

Navedeno

dear heather

Navedeno

zelo zanimivo
Kako zelo je zanimivo, da se nihče ne vpraša, ZAKAJ naj bi ta vzgojiteljica stresla otroka in ZAKAJ je moral v tri igralnice...

Ne vem, kako vzgajate otroke, ampak glede na neobzirnost, objestnost in samozagledanost mladine, predvidevam, da nihče od vas ne vpraša otroka, s čim si je prislužil tako ravnanje vzgojiteljice. Verjetno ni iz čistega mira pristopila k otroku, ki se je mirno igral na tleh z avtomobilčkom, ga prijela za glavo in stresla, potem pa mirno odšla naprej. Če verjamete v tak scenarij, potem je nekaj hudo narobe z vami!

No, takega ravnanja si ni prislužil z ničimer. Če je vzgojiteljica tako ravnala, je to zelooo neprofesionalno, ne glede na to, kaj je otrok počel. Ne razumem, kako to, da so vam take vzgojne metode ok.

Nisem pristaš nasilja niti strašev niti vzgojiteljev in učiteljev, ampak ob nekaterih otrocih ni druge izbire, kot da ga trdo primeš in ga prizemljiš.
Da ga je vzgojiteljica prijela za glavo in stresla, malo dvomim. Verjetno je, da se je nekaj zares zgodilo, ampak malo drugače kot deček opisuje. Čisto možno, da vzgojiteljica ni našla druge rešitve, kot da otroka prime za glavo z obema rokama in mu dopove, kaj želi od njega, otrok je pač to doživel kot šok, kaj se zdaj dogaja in je v svoji glavi vse skupaj malo priredil.
Mati bi morala otroka do potankosti izprašati kaj in kako, kaj je on delal, kaj je vzgojiteljica, kaj je rekla, kaj je on rekel, kaj je ona naredila, kako, korak po korak in potem bi videla, kaj je vsaj približno res in kaj ne.

Postavljanje meja je hudičevo težko delo in marsikateri starš ni zrel za kaj takega. Dve po riti sta danes tak tabu, kot je bil včasih tabu vključevanje otrok v pogovor odraslih. Vseeno mislim, da če starš ni zmožen postaviti mej na bolj primeren način, sta dve po riti veliko boljše, kakor pa neobvladljivi in objestni mladci.[/[/b]quote]

evo ne razumem- kje ti v dveh po riti (tepežu na sploh) vidiš vzgojnost - kakšne učinke bosta prinesli...
...ja mogoče to,d a otrok nečesa neprimernega ne bo več počel - ampak ne zato, ker bi vedel in se zavedela,da ne sme, ker je to narobe, nedovoljeno, nevarno, ampak zato, ker ga bo strah posledic (udarcev, tepeža)...meni se zdi ustrahovanje popolnoma zgrešen način vzgoje in tak otrok bo ko bo odrasel prav to sam najverjetneje počel zdrrugimi, ker pač je takšno sliko - da je to primerno ravnanje dobil od staršev... a to je vzgojno - to mu želiš sporočiti in ga naučiti

otrok mora vedeti kaj je naredil narobe in kako bi moral drugače - in če je to - torej nekaj napak - storil kljub predhodnemu opozorilu, dogovoru in poznavanju kakšne so posledice - so seveda posledice - odvzame npr. danes ni tega in tega kot sva se dogovorila...z otrokom se je treba že prej pogovarjati, mu razlagati...to je vzgoja - ta zahteva čas in trud in delo z otrokom - saj ta se ni rodil pameten na svet da bi vse sam poznal vse nevarnosti, nedovoljeno, itd. to je delo starša, da ga uči z lastnimi dejanji vzorom in razlagami, pogovorom, itd...

Ko otroku velikokrat na veliko različnih načinov nekaj razložiš in se ga to še vedno ne prime, sta dve po riti huda streznitev in v hipu dojame vse tvoje razlage od prej, brez da jih še 101. ponoviš!

Navedeno

ne-vzgojiteljica
@smrekica.smrekica
vsak ne ima svojo razlago - in starš zato reče ne, ker je nekaj tako za otroka bolje, prav - in starš čisto lahko otroku razloži, zakaj je ne ne...tudi kazni so lahko na ta način...

ti povem primer triletnice - smo se igrali na igrišču je sama stekla do ceste pa dve drasli za njo takoj počaka, ustavi se...in nič - dokler je nisva dohiteli - pa sem ji rekla, tako je ko te prosim, da se ustaviš se moraš tako, potrebno je da poslušaš, ker je tam cesta in če kar tako tečeš brezglavo čez te povozi avto - to je nevarno in to zelooo...in jaz te imam zelo rada in to se ti ne sme zgoditi in zato, ker te imam rada, če ne boš poslušala in se ustavila naslednjič sploh ne bomo šli več na igrišče, ker je to preprosto nevarno, če se obnašaš tako da ne poslušaš in kar brezglavo tečeš na cesto...

torej ne več igrišča - je kazen in je jasno opredeljena zakaj ima svoj logični razlog - in to ne v svoji kaprici odraslega zaradi njegovega hotenja po "znašanju" nad otrokom ampak zaradi otrokove zaščite - in otrok to zdaj ve, ker mu je bilo razloženo...kazen je pa še vedno...in ostaja - samo otrok pozna razlog, da ni zgolj "znašanje" nad njim s strani odraslega, ki je v realnem svetu bez podlage...(in tu pride tudi odgovor na tvojo primerjavo z zakoncema... - v razlogih za omejitve, ravnanje, ki ima podlago varnosti ljubezni in zaščite in ne samovoljnega ukazovanja zaradi zadovoljitve starševih potreb po ukazovanju in avtoriteti)

enako velja za vse druge omejitve, dogovore z otrokom - ko jih starš postavi je prav, da otrok ve zakaj tako, da to ni zgolj samovolja starša, ampak želja po njegovi zaščiti, varnosti za njegovo dobro...
...resnici na ljubo pa si odrasli premalokrat vzamejo toliko časa in otroku vse razložijo in ja sem že slišala tudi take, ki pravijo pa kdo sem jaz da bom zdaj otroku kaj pojasnjeval, saj jaz sem avtoriteta ima da me posluša...evo to pa je tisto napačno - kar pa pri otroku še bolj izzove upor in nerganje, ker se občuti to izzrabljanje moči starša nad seboj brez kakršnegakoli spoštovanja...in sem potem sodi tudi tepež, dretje in ukazovanje pa besede, ne da se mi zdaj ukvarjati s tebo bež v sobo, dost mam ne bom te več poslušal...in takšne (to ni nikakršna vzgoja)..to vse izzove še večji odpor in upor in jaz se potem nič ne čudi, da se otrok enkrat sam začne tako obnašati do starša - potem se pa ta začudeno sprašuje od kje le je pobral to grozno nespoštljivo obnašanje...od kje le?

Razširi si malo obzorja in odpri oči, niso vsi taki, kot tvoja deklica.
Jaz sem vzgajala zelo podobno in nisem imela težav, je šlo največkrat zelo lepo in tekoče, kakšno stvar sem sicer večkrat ponovila, ampak se je potem le prijela.

Moja sestra ima dva otroka, oba enako vzgaja, starejši dojame vse in hitro, mlajši samo tisto, kar želi. Pri prijateljici podobno. Pri drugi obratno, starejši ne sliši, mlajši ji sledi.
Niso vsi otroci enaki. Kot je ena zgoraj napisala, lahko 100x ponoviš, pa te noče slišat. Še hujše, slišiš ga, kako tvoje besede ponavlja mlajšim in mlajše uči, tebe pa v tej isti stvari ne uboga! Torej je slišal in razumel, ampak preizkuša do katere meje te lahko potegne za živce. Kaj bi ti s takim otrokom? En trd prijem je tu nujen, da te resno vzame.

Navedeno

ne-vzgojiteljica
@smrekica.smrekica
vsak ne ima svojo razlago - in starš zato reče ne, ker je nekaj tako za otroka bolje, prav - in starš čisto lahko otroku razloži, zakaj je ne ne...tudi kazni so lahko na ta način...

ti povem primer triletnice - smo se igrali na igrišču je sama stekla do ceste pa dve drasli za njo takoj počaka, ustavi se...in nič - dokler je nisva dohiteli - pa sem ji rekla, tako je ko te prosim, da se ustaviš se moraš tako, potrebno je da poslušaš, ker je tam cesta in če kar tako tečeš brezglavo čez te povozi avto - to je nevarno in to zelooo...in jaz te imam zelo rada in to se ti ne sme zgoditi in zato, ker te imam rada, če ne boš poslušala in se ustavila naslednjič sploh ne bomo šli več na igrišče, ker je to preprosto nevarno, če se obnašaš tako da ne poslušaš in kar brezglavo tečeš na cesto...

torej ne več igrišča - je kazen in je jasno opredeljena zakaj ima svoj logični razlog - in to ne v svoji kaprici odraslega zaradi njegovega hotenja po "znašanju" nad otrokom ampak zaradi otrokove zaščite - in otrok to zdaj ve, ker mu je bilo razloženo...kazen je pa še vedno...in ostaja - samo otrok pozna razlog, da ni zgolj "znašanje" nad njim s strani odraslega, ki je v realnem svetu bez podlage...(in tu pride tudi odgovor na tvojo primerjavo z zakoncema... - v razlogih za omejitve, ravnanje, ki ima podlago varnosti ljubezni in zaščite in ne samovoljnega ukazovanja zaradi zadovoljitve starševih potreb po ukazovanju in avtoriteti)

enako velja za vse druge omejitve, dogovore z otrokom - ko jih starš postavi je prav, da otrok ve zakaj tako, da to ni zgolj samovolja starša, ampak želja po njegovi zaščiti, varnosti za njegovo dobro...
...resnici na ljubo pa si odrasli premalokrat vzamejo toliko časa in otroku vse razložijo in ja sem že slišala tudi take, ki pravijo pa kdo sem jaz da bom zdaj otroku kaj pojasnjeval, saj jaz sem avtoriteta ima da me posluša...evo to pa je tisto napačno - kar pa pri otroku še bolj izzove upor in nerganje, ker se občuti to izzrabljanje moči starša nad seboj brez kakršnegakoli spoštovanja...in sem potem sodi tudi tepež, dretje in ukazovanje pa besede, ne da se mi zdaj ukvarjati s tebo bež v sobo, dost mam ne bom te več poslušal...in takšne (to ni nikakršna vzgoja)..to vse izzove še večji odpor in upor in jaz se potem nič ne čudi, da se otrok enkrat sam začne tako obnašati do starša - potem se pa ta začudeno sprašuje od kje le je pobral to grozno nespoštljivo obnašanje...od kje le?

Mojega sina je v vrtcu nadlegoval sovrtičkar. Trajalo je nekaj let, malo potihne, pa spet. Vzgojiteljice so peljale svojo vzgojno, da so se pogovarjale z njim, potem z mamo, potem spet samo z njim, nič ni zaleglo. En dan mi je dvignilo pisker in sem mulca prijela za roko, zelo grdo pogledala in zagrozila, da če se mojega še enkrat dotakne, ga bom jaz namahala, ker mojega ne bo nihče tepel in pika. Nikoli več se ga ni dotaknil. Klin se s klinom najlažje in najbolje izbije.

@dve po riti

kakorkoli ti želiš in zagovarjaš počni in vsi ostali tudi - jaz izhajam iz spoštovanja sočloveka in tukaj ni prostora za nikakršne oblike nasilja poleg tega je vzgled in stanje za svojimi stališči in prevzemanje odgovornisti zanje tudi eno izmed izhodišč, prav zako tudi iskrenost in poštenost - in v tem smislu če jaz otroku govorim, da tepež ni dovoljen - sem logično sama tudi tega držim - ni nobenega opravičila, da jaz njemu nekaj govorim in ga kao vzgajam, delam pa popolnoma nekaj drugega...če bi tako počela potem mu dajem še vzgled, da je eno govoriti in obljubljati in drugo potem početi nekaj kar je prav in normalno - tega sporočila pa nikakor ne želim, da dobi in da bi ga tako vzgojila...

če pa še komentiram tvoje zadnje pojasnilo - pa bom dala takšen primer - odrasli ljudje tudi enkrat ostarijo in nemalokrat pristanejo v oskrbi svojih takrat odraslih otrok...in tudi navadno ostareli ljudje imajo nemalokrat tudi svoje "muhe" - marsikatere so neizvedljive, nemogoče in si to kljub nenehnim razlagam in pojasnilom marsikateri ostareli človek ne da dopovedati - kaj zdaj ti trdiš, da po 101. eni razlagi ima otrok svojega ostarelega starša pravico dvakrat usekati po tazadnji, da bo razumel, da njegove želje, dejanja, niso izvedljive in realne, normalne, da jih počne...
z mojega vidika to ne gre tako - vse mora izhajati iz osnovnega spoptovanja - ne glede na to kdo je od koga bolj "odvisen" v nekem odnosu...in v kolikor je spoštovanje se vse da brez vsakršne oblike nasilja

Se strinjam da si marsikateri objesten sonček še kako zasluži kazen. Vzgojiteljica gotovo ni "znorela" za prazen nič. Ampak tudi to mora imeti meje. Stresanje z glavo nikakor ni primerna reakcija (če je seveda res). Treba je razčistiti z vzgojiteljico, kaj se je pravzaprav zgodilo in tudi s sončkom, zakaj se je to zgodilo.

3-LETNI OTROK NE LAŽE

Navedeno

9999
3-LETNI OTROK NE LAŽE

In na podlagi česa ti to sklepaš? Seveda lažejo. Sicer ne iz hudobije, ampak po svoje razložijo dogodek, kot so ga oni čustveno doživeli. In to je včasih pač kar precej daleč od resnice.

Moje mnenje je, da so eni otroci tako razvajeni, da vse dosežejo z dretjem (jokom), da se starši ne znajdemo, ne vemo več kaj je prav. In taki otroci potem v vrtcu počnejo isto.
Jaz bi se pomenila, najprej z vzgojiteljico in potem bi vzela otroka, ga peljala k tej vzgojiteljici in zahtevala, da se pogovorita. Da otrok pove, kaj je bilo in da ona pove, kaj je v vrtcu dovoljeno in kaj ne! Otroci velikokrat ne razumejo, kaj hočmo od njih, odrasli pa tudi ne raumemo otrok. Namesto, da bi se pogovarjali z besedami se pogovarjamo z vedenji.

IN ZAKAJ BI LAGAL IN KJE PIŠE,DA IMAJO VSI TAKOOO BUJNO DOMIŠLJIJO.......IN JA,ČE NI "NAVAJEN"TEPEŽA IN VPITJA OD DOMA JE ZANJ TO LAHKO BOLEČA IZKUŠNJA. SEJ ITAK DA VPRAŠAŠ VZGOJITELJICO KAJ JE BILO..SAM A JE PROBLEM 3-LETNEGA OTROKA POSTAVIT NA LAŽ-NE NI.IN TAKO NIKOLI NE IZVEŠ KAJ SE JE V RESNICI ZGODILO,RAZEN,DA SE ZANESEŠ NA SVOJO INTUICIJO(KER PAČ NAJBOJ POZNAŠ SVOJEGA OTROKA).

Mene pa najbolj muči ta občutek, da so vzgojiteljice in starši na dveh bregovih, ne pa na enem. In kolikor vidim in poslušam zgodbe, ni potem v šoli nič drugače in starši tožijo šole, učitelje, ravnatelje in ne vem še koga. Kako to dajanje otrokom potuho pomaga, ne vem.

V podjetju, kjer sem v preteklosti delala, smo imeli tak primer, da je skupina mladih študentov neke stvari ukradla in povzročila nezanemarljivo poslovno škodo. Vodja je zagnal vik in krik, jih odpustil na licu mesta in poslal pismo pravnika, da bodo morali škodo povrniti. Čeprav so vse priznali, so bile pri pogovorih priče, itd., so pravno službo zasuli dopisi odvetnikov njihovih staršev. In na vodjo so starši naslovili cel kup dopisov, da kakšni vzgojni ukrepi so to, da so vendarle mladi in jih je treba razumeti, da so njihovi otročki (pri 20!) vendarle nedolžni, da so jim vse povedali, kaj se je zgodilo... Skratka. Ne moreš verjet.

Jaz sem pričakovala, da bo vsaj kdo od staršev nagnal svojega otroka, da se pride opravičit. Pa ništa.

In bojim se, da v vrtcih in šolah in kaj veliko drugače. Seveda se strinjam, da je treba otroka spoštovati, da ga ne gre stresati in fizično ali psihično drugače mučiti. Vendar otrok se mora okolju primerno obnašati. In imam občutek, da ko vzgojiteljice mami povedo, da Janezek tepe vrstike ali ne uboga na sprehodu, mama presliši in se ne vpraša, kaj moram narediti, da tega Janezek v vrtcu ne bo počel več. In potem je vzgojiteljica milo rečeno nemočna. Na drugi strani ma je Markotova mama, ki teži, ker MArko prihaja domov vsak dan poščipan in z modricami.

Tako da, namesto da bi vzgojiteljice in mame skupaj delale na tem, da bodo otroci bolje vzgojeni, se gredo neko medsebojno bitko, kjer mame živijo v prepričanju, da imajo naj naj naj sončka na svetu, vzgojiteljice pa morajo med 15. ne-ravno sončki preživeti vsak dan.

Če se vrnem k temi: ali ne bi bilo smiselno najprej vzgojiteljico vprašati, kako je z otrokom zadovoljna, kako se obnaša, kako sodeluje, ali je priden, ali je obvladljiv?

Navedeno

9999
IN ZAKAJ BI LAGAL IN KJE PIŠE,DA IMAJO VSI TAKOOO BUJNO DOMIŠLJIJO.......IN JA,ČE NI "NAVAJEN"TEPEŽA IN VPITJA OD DOMA JE ZANJ TO LAHKO BOLEČA IZKUŠNJA. SEJ ITAK DA VPRAŠAŠ VZGOJITELJICO KAJ JE BILO..SAM A JE PROBLEM 3-LETNEGA OTROKA POSTAVIT NA LAŽ-NE NI.IN TAKO NIKOLI NE IZVEŠ KAJ SE JE V RESNICI ZGODILO,RAZEN,DA SE ZANESEŠ NA SVOJO INTUICIJO(KER PAČ NAJBOJ POZNAŠ SVOJEGA OTROKA).

Kje piše da imajo bujno domišljijo? Vsi jo imajo, ker je to nujen del otrokovega duševnega razvoja. To je normalno in nujno. Razvojna psihologija. Nič poznano? Ne razumi narobe, nikjer nisem rekla, da otrok avtorice laže, rekla sem samo, da je mogoče zgodbo mal napihnil. Nekaj se je gotovo zgodilo, drugače niti ne bi rekel, da je karkoli bilo. Vprašanje pa je kaj točno. V takih primerih je treba stvari preveriti in se temeljito pogovoriti z otrokom, vzgojiteljico, mogoče tudi s sodelovkami vzgojiteljice in priti zgodbi do dna. In če je res prišlo do nasilja, je absolutno treba ukrepati. In intuicija je včasih tudi varljiva preprosto zato, ker so vpletena čustva, zaradi katerih starši kdaj tudi nočejo videti resnične situacije. In tudi to je popolnima normalno, če ima starš otroka rad. V nasprotnem primeru noben otrok nikoli ne bi mogel lagati svojim staršem.

Navedeno

9999
3-LETNI OTROK NE LAŽE

Že kar nekaj let sem v vrtcu vzgojiteljica.Par let nazaj sem vodila skupino 3-4 letnih otrok.
Nekaj otrok se je igralo v kotičku.Šla sem mimo fantka A.Mislim,da se ga med potjo nisem niti dotaknila.
Takoj nato mi je rekel:Opraviči se mi,ker si me udarila!
Bila sem zelo presenečena,pogovorila sem se z njim in potem je rekel,da ga nisem udarila.
Ob 14.uri je prišla mama.Takoj sem ji povedala,kaj se je zgodilo.
Ker sem bila z otrokom že od jasli naprej,me je mama poznala in mi rekla:Jaz verjamem vam,moj otrok ima bujno domišljijo.
Močno sem si oddahnila.Kaj,če mi mama ne bi verjela?

Navedeno

nanny flower
Močno sem si oddahnila.Kaj,če mi mama ne bi verjela?

Bi biula ob službo, ampak nič za to, glavno da bi mami dokazala da je nad tabo in te nadvladuje.

Navedeno

megaboy

Navedeno

nanny flower
Močno sem si oddahnila.Kaj,če mi mama ne bi verjela?

Bi biula ob službo, ampak nič za to, glavno da bi mami dokazala da je nad tabo in te nadvladuje.

Lahko je pametovati na suho...

To zna vsak...

NANNY FLOWER-TAKOJ SI RAZČISTILA PA OTROKA SE NISI DOTAKNILA IN TUDI NISI IMELA SLABE VESTI.ČEPRAV JE TAKA SITUACIJA ZELO DVOREZEN MEČ.JAZ SE SAMO SPOMNIM SEBE V VRTCU.IMELA SEM VZGOJITELJICO,KI JE IMELA SVOJE "VZGOJNE PRIJEME".TUDI MENI NI NIHČE VERJEL,DOKLER NISEM PLAVA PRIŠLA DOMOV.BALI SMO SE JO PA VSI KOKR HUDIČA.JAZ VEM,DA TI RECIMO VSI OTROCI NE MOREJO BITI SIMPATIČNI AMPAK NEKAKO MORA BITI EN PROFESIONALEN ODNOS.SEJ,ČE BI REKLI,DA IMA VZGOJITELJICA VSE OTROKE ENAKO RADA,MISLIM,DA BI BLO POL TUDI S TO VZGOJITELJICO NEKAJ NAROBE.KER V ŽIVLJENJU NAM ITAK NISO VSI LJUDJE VŠEČ...AMPAK VSEENO MORAŠ PRISLUHNIT SVOJEMU OTROKU,KER SO STRAŠI EDINO KAR STOJI ZA NJIM IN PA SEVEDA SE JE TREBA TUDI Z VZGOJITELJICO POGOVORIT.KER NE GLEDE NA TO KAR JE NAREDIL-PA ČE JE TO RES-GA NE BI SMELA STRESAT.PRAVZAPRAV MISLIM,DA KARKOLI JE BILO,ALI PA TUDI NE,SE JE V TAKEM PRIMERU ZELO TEŽKO DOKOPAT DO RESNICE.

Vedno, ko se ti bo v bodoče še kdaj rišetilo kaj podobnega...delaj tako in urejala boš vse z lahkim načinom:

Otrok ti zaupa, seveda se resno pogovoriš, mu daš vedeti, da se ne laže, izmišljuje, da boš to povedala vzgpjiteljici, jo vprašala, se pogovorila z njo...tako, da bo otrok seznanjen in se bo mogoče premislil in ti priznal, da se je malo zlagal...tudi to se lahko zgodi. Drugače pa lepo od vzgojiteljice, prosi jo za pomoč, povej, da ti je sin to zaupal, pogovori se vljudno, zaskrbljeno, brez očitkov in nekega nadiranja... samo prosi za pomoč, da izveš resnico, daj jim vedeti, da se zavedaš, da se lahko tvoj sin tudi kaj izmisli... da vse kar želiš, želiš le vedeti, kaj je res!

na tak način daš vedeti osebam, da spremljaš otroka, da ti otrok zaupa in da tudi ti ukrepaš, ko ti otrok zaupa...po takšnem pogovoru se verjetno ne bodo več dogajale take pripetije, ker bo vzgojiteljica vedela kako in kaj...seveda pa je stvar čisto druga, če se je mali mogoče vse skupaj izmislil, kar je tudi mogoče, bil je prizadet, užaljen in takrat znajo biti tudi tako mali otroci veliki lumpi, napletejo zgodbe ulalal, torej previdno in po pameti!

Kaj je moj meni 4letnik vse naložil, ni za verjet. Tudi jaz sem šla v vrtec eno stvar mirno razčistit, vzgojiteljice so trdile, da se zadeva ni zgodila, mali je vztrajal, da se je. Kakšen teden dni kasneje se je pa začelo... Vsak dan je povedal kakšno zadevo, ki se ni zgodila, domišljija dela na polno in takrat mi je bilo jasno, da mu trenutno nič kaj ne morem verjet. :)

zadevo takoj prijavi pa ne samo v vrtcu pokliči še kakšnega novinarja jaz ti verjamem ker vem da redke vzgojiteljice so tam zato ker nimajo druge izbire ali izobrazbe to je isto kot nekateri pišejo za medicinske sestre da so premalo in izobražene in intelegentne zato verjemi svojemu otroku in takoj prijavi