Z možem imava enega otroka, zanj sva se zavestno odločila in se tudi odločila, da nama eden zadošča.
Imamo se lepo, po prihodkih spadamo v nižji srednji razred, otrok je precej samostojen in uživamo tako vsak zase kot tudi vsi skupaj. Na srečo smo zdravi in imamo se radi.

Včeraj sem po dolgem času srečala nekdanjo sošolko, ki me je malce "izprašala" o privatnem življenju, o poslu, o možu, otroku, pa tudi o načrtu za poletje.
Povedala sem ji, da načrtujemo pohodniški potep po Škotski (low budget, lastna organizacija), ko je zavila z očmi in rekla: "Lahko vam, ko imate samo enega otroka. Kaj naj pa mi s štirimi, a veš, kolk to stane!?"
Ker gre zgolj za nekdanjo sošolko, malo boljšo znanko, nisem odreagirala in sem pustila, da je šla stvar mimo.

Ampak, prosim tiste matere iz številčno velikih družin, ki takole zavidate staršem edincev in znancem tožite, koliko vas otroci stanejo, da za začetek premislite o tem, da je bila odločitev za številčno družino zgolj vaša, upam vsaj, da se večina staršev za otroka odloči razumsko glede na fizične, psihične in gmotne zmožnosti.

Se mi zdi, da se ravno večina staršev odloči NEracionalno...sploh pa ne bi o razlogih....

No, meni je žena od kolega zabrusila isto - onadva imata tri, jaz dva. S tem da ona ful pritiska še za kakšnega. Meni ni nič jasno.

Večina staršev se odloči za radi pritiskov na MON-u.

Jaz še nimam otrok in se s partnerjem nagibava da bi tudi imela samo enega, ker nama finančno drugače ne bo šlo. Seveda bi jih imela veliko samo kaj ko ne bova zmogla. Tako da starši z večimi otroki res premislite kaj govorite okoli, odločili ste se sami.

Tudi jaz poznam take, ki so se neplansko razmnožili, zdaj je kar je. Ni tolk problem denar, časa jim zmankuje...mama zgarana, postarana,zavaljene, verjetno veliko poje, ker je po moje ves čas pod stresom, oče že ves plešast, smešno oblečen, za prešnje stoletje...
Časa nobenga za otročke, so bolj tako, no...saj ni važno. Smilijo se mi otročki, zelo!

Navedeno

DRRR
Se mi zdi, da se ravno večina staršev odloči NEracionalno...sploh pa ne bi o razlogih....

In v katero smer racionalizacije si šel ti, brihta??

Zanimivo, vidiš. Jaz pa opažam ravno obratno. Imam dva otroka, enega za drugim, načrtno, zavestno in v okviru naših finančnih in časovnih zmožnosti.

Največkrat slišim ravno obratno kot ti. Mamice edinčkov mi vedno vržejo pod nos kako je nam, ki imamo dva (ali več) otrok precej lažje kot njim. zakaj? ker po njihovem mnenju imamo precej manj dela kot one. Bojda se naši otroci zaigrajo in mi lahko pijemo kavo v miru. Bojda se naši otroci ukvarjajo en z drugim in me lahko kuhamo v miru. Pa da se mlajši itak uči od starejšega, zato z njim nimamo nikakršnega dela. Pa starejši čuva mlajšega, zato mi lahko v miru srkamo pivo pod drevesom, medtem ko se mirno igrata v peskovniku. Pa mlajši gre v vrtec lažje, ker je tam že njegov starejši sorojenec in je uvajanje tako pičkin dim.

:-)))

Meni je to smešno in če tukaj ne bi videla tvoje teme, se ne bi oglasila. jaz te stvari vržem čez ramo.

Če te take stvari razjezijo, začudijo, užalijo, etc....do te mere, da moraš to tukaj napisat kot kritiko, to bolj vidim kot tvoj problem, ne pa njihov. Vsak človek kdaj pojamra. Verjetno ti ta tvoja znanka pač zavida ta škotski dopust, ker dejstvo je, da so 4 otroci dražji od enega samega, pač prišel je trenutek, da je lahko pojamrala ampak zavedaj se tudi, da morda tile otroci niso nastali v finančno nepreskbljeni družini, lahko je vmes prišla situacija (izguba službe, premoženja) in jim je zdaj težko. Nikjer ne piše, da to ne bo doletelo tudi tebe, tudi če imaš samo enega otroka in si zdaj tukaj gor ful pametna, češ kako sem se edino pravilno odločila.

Žal pravilne odločitve so pravilne samo v situaciji, v kateri smo se za to odločili. Garancije ne daje nihče. Ne tebi, ne meni, ne njej.

Blagor vam , ker imate samo enega ! Kdo jo je pa silil imeti 4 !? Pri vsej kontracepciji res ni nujno. Ali ljudje res čisto nič ne mislijo naprej, predvsem na otroke, da se kar odločajo imeti 3 in več otrok!? Jaz vem, da si bom težko še 2. privoščila. Bova razmislila. Pri najinih plačah, vse nižje bodo, zakaj bi vsakega naslednjega otroka prikrajšala za marsikaj? Vedno sem si želela dva.

Problem nastane tam, kjer je nižji srednji razred in več otrok. Moja kolegica ima tri in razmišlja še o enem, a ni nobenega problema. So srednji razred in živijo lepo, niso pa reveži.
Takšne podpiram, da imajo po več otrok. Če pa jih ne moreš preživeti, pa bože....nekje je še enega težko preživeti, če sta oba ali pa samo eden brez zaposlitve.

Jaz imam tri otroke in zelo nizke dohodke.. Nekaj malega si lahko privoščimo, kaj dosti pa ne. In meni se tudi zgodi, da mi gospe, ki imajo samo enega otroka rečejo, da smo si mi lahko privoščili tri otroke, one pa samo enega, zdaj je pa ubožček ves naveličan in tečen, ker mu je dolgčas... Posebno zdaj, ko se bližajo počitnice, jih teži to, da je otrok cele dneve sam doma. Jaz ne bi zamenjala, čeprav priznam, da bi si včasih, ko imam kakšen tak dan, tudi želela več denarja ravno zato, da bi kam odpotovali ali kaj podobnega. Nikakor pa si ne bi želela manj otrok zato, da bi si kaj več lahko privoščila!

Navedeno

otroka
Z možem imava enega otroka, zanj sva se zavestno odločila in se tudi odločila, da nama eden zadošča.
Imamo se lepo, po prihodkih spadamo v nižji srednji razred, otrok je precej samostojen in uživamo tako vsak zase kot tudi vsi skupaj. Na srečo smo zdravi in imamo se radi.

Včeraj sem po dolgem času srečala nekdanjo sošolko, ki me je malce "izprašala" o privatnem življenju, o poslu, o možu, otroku, pa tudi o načrtu za poletje.
Povedala sem ji, da načrtujemo pohodniški potep po Škotski (low budget, lastna organizacija), ko je zavila z očmi in rekla: "Lahko vam, ko imate samo enega otroka. Kaj naj pa mi s štirimi, a veš, kolk to stane!?"
Ker gre zgolj za nekdanjo sošolko, malo boljšo znanko, nisem odreagirala in sem pustila, da je šla stvar mimo.

Ampak, prosim tiste matere iz številčno velikih družin, ki takole zavidate staršem edincev in znancem tožite, koliko vas otroci stanejo, da za začetek premislite o tem, da je bila odločitev za številčno družino zgolj vaša, upam vsaj, da se večina staršev za otroka odloči razumsko glede na fizične, psihične in gmotne zmožnosti.

Meni niso všeč take pripombe in posploševanja. Imam pa obraten primer. Mamica edinčka stalno jamra, kakooo ji je težko, potem pa meni, ki ji nič nočem, govori, da meni je pa lažje, ker imam štiri!
Tako da so ljudje, ki jamrajo in zavidajo in samo opazujejo druge, v obe smeri.

Ja, meni se pa zdi, da je moderno met otroke, zato je tko kot je. Baby boom je nardil svoje. Tisti ki govorijo da blagor tistim z enim otrokom - a slučajno vsak dobi svoj paket in
je od sreče odvisno, koliko otrok boš noter našel? Mislim da ne..

Navedeno

čezrit

Navedeno

DRRR
Se mi zdi, da se ravno večina staršev odloči NEracionalno...sploh pa ne bi o razlogih....

In v katero smer racionalizacije si šel ti, brihta??

Da se racionalno NE zapletem z napačno žensko-potencialno mamo mojih bodočih otrok...

Navedeno

gda
Jaz imam tri otroke ...Jaz ne bi zamenjala

Tole je bistveno.

Vse ostalo prepucavanje okrog tega, komu je lažje, kdo je na boljšem, je brezveze. Obstajajo plusi in minusi ene in druge situacije.

Če si se zavestno odločil za število otrok po svoji najboljši presoji, si naredil največ, kar si lahko. In potem moraš pač živet s svojo odločitvijo in poskusit stvari kar najbolje speljat. Naknadno jamrat, da imaš premalo/preveč otrok in da se imajo drugi ljudje bolje, je pa za moje pojme nezrelo in, v primeru, da se to kaže v odnosu do otrok, tudi izredno nepošteno do njih.

Ko so otroci majhni, je tažko iti z njimi na Škotsko, ker to veliko stane. Po nekaj letih otoci ne bodo hoteli s tabo niti na morje, kaj šele na Škotsko. Takrat pa greš. Človek danes živi povprečno 80 let, torej se za recimo 10 let odložen odhod na Škotsko nikjer ne pozna. Razen če hočeš NUJNO DANES na Škotsko, ker čutiš potrebo okolici dokazovati, da ti PA ZMOREŠ. V resnici se pa samo okolici "opravičuješ" za samo enega otroka, ker ostali jih imajo pa več Vse je to psihologija.

Navedeno

mami dveh
No, meni je žena od kolega zabrusila isto - onadva imata tri, jaz dva. S tem da ona ful pritiska še za kakšnega. Meni ni nič jasno.

Pol pa naj ne jamra!! Tudi meni to ni razumljivo ! :)).

Navedeno

Psiha
Ko so otroci majhni, je tažko iti z njimi na Škotsko, ker to veliko stane. Po nekaj letih otoci ne bodo hoteli s tabo niti na morje, kaj šele na Škotsko. Takrat pa greš. Človek danes živi povprečno 80 let, torej se za recimo 10 let odložen odhod na Škotsko nikjer ne pozna. Razen če hočeš NUJNO DANES na Škotsko, ker čutiš potrebo okolici dokazovati, da ti PA ZMOREŠ. V resnici se pa samo okolici "opravičuješ" za samo enega otroka, ker ostali jih imajo pa več Vse je to psihologija.

Pri treh nikoli ne bi mogla iti na Škotsko (še kam bliže ne). Ko so majhni itak ne, ko so najstniki ne, ker bi imeli komaj, komaj za njihovo šolo, pri 70 ne, ker bi imela mizerno penzijo(našparat pa pri treh ne moreš absolutno nič).

Ojoj, kako jaz sovražim posploševanje! A zdaj se bomo spet razdelili na dva tabora: družine s po enim otrokom so premožne, lepe, inteligentne, živijo v hiši in veliko potujejo po svetu in omogočijo otroku zasebne ure glasbe, jezikov, jadranja in golfa, pa ko konča srednjo šolo, mu bodo kupili avto in ko končajo faks, jim bodo kupili stanovanje, po možnosti v Ljubljani. Družine s tremi ali več otroci so pa na socialni pomoči, zanemarjeni (tudi in predvsem mame), zabiti, živijo v socialnih stanovanjih in gredo na morje v prikolico v Istri, kjer ves teden jedo pašteto. Njihovi otroci se bodo ko bodo dopolnili 18. let, vpisali med doživljenjske prejemnike socialne pomoči.

No, da malo sesujem to predalčkanje z našim primerom: 3 otroci, 2 povprečni plači, vsi smo lepi in inteligentni, tudi pes, cca. 3x letno gremo vsi skupaj na daljši potep po Evropi, poleti nujno nekam na obalo :-)

So družine z enim ali dvema otrokoma, ki se komaj prebijajo, so enake s 3-4 , so dobro situirani z enim ali 3-4. Ni posploševati. Vsak zase ve, koliko si lahko privošči. Zase vem, da si drugega komaj lahko in bom zato ostala verjetno pri enem.

Pozdravljena, avtorica,

mene pa zanima malo več o tem:

"...načrtujemo pohodniški potep po Škotski ..."

Navedeno

leelee_nepr.

Navedeno

gda
Jaz imam tri otroke ...Jaz ne bi zamenjala

Tole je bistveno.

Vse ostalo prepucavanje okrog tega, komu je lažje, kdo je na boljšem, je brezveze. Obstajajo plusi in minusi ene in druge situacije.

Če si se zavestno odločil za število otrok po svoji najboljši presoji, si naredil največ, kar si lahko. In potem moraš pač živet s svojo odločitvijo in poskusit stvari kar najbolje speljat. Naknadno jamrat, da imaš premalo/preveč otrok in da se imajo drugi ljudje bolje, je pa za moje pojme nezrelo in, v primeru, da se to kaže v odnosu do otrok, tudi izredno nepošteno do njih.

SE POPOLNOMA STRINJAM!

Jaz imam tri, pa mi ni bilo nikoli nič težko, ker sem želela imeti 3 otroke.. So vzponi in padci, predvsem pa zahtevajo otroci veliko doslednosti in vztajnosti. Vsi tisti, ki pomislite ob koliko dopustov na Kanarcih, v Turčiji, Grčiji... in ne vem ob kaj vse ste še, si vzemite čas in bodite z otroki,( res z njimi, ne pred televizijo) pa boste kmalu spoznali, da dopusti, 300 parov čevljev, luksuz.... ni vreden toliko kot objem in poljub, ki vam ga da otrok, kar tako mimo grede. In kako lahko in lepo je z njimi, če si res z nijmi. Pa kaj zato če ni zlikano, če ni pospravljeno, še prekmalu bodo odrasli, pa bo čas za to.

Navedeno

Psiha
Ko so otroci majhni, je tažko iti z njimi na Škotsko, ker to veliko stane. Po nekaj letih otoci ne bodo hoteli s tabo niti na morje, kaj šele na Škotsko. Takrat pa greš. Človek danes živi povprečno 80 let, torej se za recimo 10 let odložen odhod na Škotsko nikjer ne pozna. Razen če hočeš NUJNO DANES na Škotsko, ker čutiš potrebo okolici dokazovati, da ti PA ZMOREŠ. V resnici se pa samo okolici "opravičuješ" za samo enega otroka, ker ostali jih imajo pa več Vse je to psihologija.

Zanimivo :).
Torej, če grem z edincem za 14 dni low budget hodit po škotskih gričih, je to zgolj zato, da se izpostavim (3-tedenski dopust na Hrvaški obali, predvidevam, pa je dovoljen?), obenem pa na ta način opravičim porod le enega potomca.
Hm, včasih mislim, da sem prebrala vse nesmisle tega sveta, pa jih očitno le nisem.

Navedeno

Mojcej
Pozdravljena, avtorica,

mene pa zanima malo več o tem:

"...načrtujemo pohodniški potep po Škotski ..."

Na podlagi nasvetov iz popotniških forumov smo sestavili približen plan našega potepa po delčku škotskega višavja.
V glavnem bomo planinarili, nekaj odsekov bomo odpeljali z vlakom, nekaj z busom, sicer pa - ruzak na ramo, gojzerje na noge in piči do naslednjega vrha, do naslednje koče (do Londona in potem na Škotsko pa tako vozijo nizkocenovniki).

Navedeno

otroka
[Hm, včasih mislim, da sem prebrala vse nesmisle tega sveta, pa jih očitno le nisem.

Ne samo to, še ti prispevaš k temu, da tudi mi lahko preberemo kaj vurnebes neumnega!

Mi gredo taka posploševanja na jetra!

Če nimaš na lagerju nobene spodbudne, pametne ideje, da pišeš o njej, ti tudi ni treba si izmišljevati tem in zgodbic, ki a priori delijo slovenceljne.

Če se kaj spoznam na slog, si že sproducirala nekaj takih tem. Kaj pa tvoja mama pravi, a je zadovoljna s tabo?

fora je v tem da vsak dojenček odraste.in takrat so šele stroški.ampak seveda te ki jokajo kako jim je hudo na to pred tem niso mislile.potem pa videš mame z 3,4,5,6...otroki kako jokajo po tv da nimajo za hrano,položnice.
po večini imajo samo osnovno šolo in delajo v proizvodnji.
pa kaj res nobeden ne misli na prihodnost al kako????
ni logike da bi nekdo z minimalno plačo ali še manj lahko preživljal 4 otroke enako kot nekdo na visokem položaju z 2.

Navedeno

enim so še sami sebi odveč

Navedeno

leelee_nepr.

Navedeno

gda
Jaz imam tri otroke ...Jaz ne bi zamenjala

Tole je bistveno.

Vse ostalo prepucavanje okrog tega, komu je lažje, kdo je na boljšem, je brezveze. Obstajajo plusi in minusi ene in druge situacije.

Če si se zavestno odločil za število otrok po svoji najboljši presoji, si naredil največ, kar si lahko. In potem moraš pač živet s svojo odločitvijo in poskusit stvari kar najbolje speljat. Naknadno jamrat, da imaš premalo/preveč otrok in da se imajo drugi ljudje bolje, je pa za moje pojme nezrelo in, v primeru, da se to kaže v odnosu do otrok, tudi izredno nepošteno do njih.

SE POPOLNOMA STRINJAM!

Jaz imam tri, pa mi ni bilo nikoli nič težko, ker sem želela imeti 3 otroke.. So vzponi in padci, predvsem pa zahtevajo otroci veliko doslednosti in vztajnosti. Vsi tisti, ki pomislite ob koliko dopustov na Kanarcih, v Turčiji, Grčiji... in ne vem ob kaj vse ste še, si vzemite čas in bodite z otroki,( res z njimi, ne pred televizijo) pa boste kmalu spoznali, da dopusti, 300 parov čevljev, luksuz.... ni vreden toliko kot objem in poljub, ki vam ga da otrok, kar tako mimo grede. In kako lahko in lepo je z njimi, če si res z nijmi. Pa kaj zato če ni zlikano, če ni pospravljeno, še prekmalu bodo odrasli, pa bo čas za to.

Tukaj ne gre za 100 parov čevljev, Kanare....problem je, če družina finančno ni toliko močna, da bi vse otroke lahko spravila -vsaj- skozi srednjo šolo .

Navedeno

otroka +++

Navedeno

otroka
[Hm, včasih mislim, da sem prebrala vse nesmisle tega sveta, pa jih očitno le nisem.

Ne samo to, še ti prispevaš k temu, da tudi mi lahko preberemo kaj vurnebes neumnega!

Mi gredo taka posploševanja na jetra!

Če nimaš na lagerju nobene spodbudne, pametne ideje, da pišeš o njej, ti tudi ni treba si izmišljevati tem in zgodbic, ki a priori delijo slovenceljne.

Če se kaj spoznam na slog, si že sproducirala nekaj takih tem. Kaj pa tvoja mama pravi, a je zadovoljna s tabo?

? Kakšne teme?
In kaj je z mojo mamo??

Zdi se mi, da ne razumeš napisanega.

Jaz pa razumem temo. Greš na pohod po Škotski, vendar ljudem okoli tebe za to ni mar. Ti si pa takooooo strašno ponosna na to. Torej si obrnila ploščo. Sedaj se več ne hvališ z odhodom, ampak raje poskušaš ponižati tiste, ki jim dol vidsi za Škotsko, ker se imajo lahko lepo tuid v krogu svoje (večje) družine. Tako strašansko te mori, da enim pomeni druženje s svojimi otroki več kot hoja po meglenem škotskem kamenju, da jim moraš res "povedati svoje". Evo, sedaj vsi vemo kam greš in smo blazno ponosni na tvoj bodoči dosežek. Pa ne pozabi vzeti zastave, škornjev z narezanimi podplati in plonklistka, iz katerega boš na vsakem kuclju prebrala: "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo".

I rest my case, res ste zabavne :).

Nekatere družine se res težko prebijejo skozi mesec. Ne bom razpravljala, kdo je za to kriv.Dejstvo je, da ne znamo živeti v okviri svojih zmožnosti. Kredit za dopust, pa kredit za avto, pa nov TV na obroke, pa dvakrat na mesec pri frizerju, da o šopingih kar tako ne govorim... KO SMO IMELI. Ja takrat je bila služba, pa dobra plača, pa smo si privoščili. O varčevanju se ni nič govorilo. Zakaj?? Če pa imamo. KAJ PA SEDAJ? Tudi sama sem pred kratkim izgubila službo. Imava kljub 3 otrokom in povprečnim plačam ( ko so še bile) nekaj privarčevanega, da bo šlo. Pa smo kljub temu vsako leto šli tako na smučanje kot tudi na morje. Bilo je bolj skromno, bili pa smo skupaj. Tudi če bi imeli vsi službe in dobre plače , bi nam te "dobre plače" bile dobre nekaj mesecev, potem bi pa hoteli več, ker bi bile naše potrebe pač večje. Nikoli nismo zadovoljni s tistim kar imamo, vedno hočemo več!! ZAKAJ ŽE? Nihče ne bo nič vzel s sabo in povsod je lepo, doma ali v tujini, če si z ljudmi, ki jih imaš rad in imajo oni tebe!

Za veliko stvari ste krivi ravno starši edinčkov.
Začne se že v otroštvu. Vi ste se kao pametno odločili samo za enega zato da mu boste lahko kaj nudili. Ampak to nudenje nečesa gre pri vas v skrajnosti, saj otroku vtaknete v rit vse kar je možno in še več, celo tisto kar si otrok sploh ne želi kaj šele potrebuje. In ker imajo vaši otroci preveč vsega in se s tem še duvate na vzven, si seveda to želijo tudi drugi otroci. Potem pa starši v želji da njihovi otroci ne bi bili preveč prikrajšani začnejo kupovat iste stvari svojim otrokom. In ker nimajo samo enega rabijo seveda vse po dvojno, trojno. In tukaj pride do problema. Starši enega sploh ne veste kaj pomeni dostojno življenje, ker svoje otroke razvate kot da bi bili prestolonasledniki. Vaši naduvani sončki potem oblečeni v strašne znamke in oboroženi z najsodobnejšo računalniško tehnologijo omalovažujejo vrstnike ki tega nimajo. Ti potem izsiljujejo starše kaj hočejo, ker nočejo izpst slabši in manjvredni. Potem se je treba seveda ven metat še z eksotičnimi počitnicami, novoletnimi izleti, smučarskimi počitnicami, dobrim avtom, dizajnersko stanovanjsko opremo,....In obvezno morajo sončki edinčki imeti vsaj 3 zunajšolske dejavnosti, lasten avto s šoferjem in osebno kuharico. Na koncu pa so pravzaprav ravno ti otroci največji reveži, materialni odvisniki, čustveni debili, asocialni, agresivni, apatični, zabubljeni v tiste svoje ipade, iphone, lap tope in ostalo mehanizacijo. Ne znajo se več pogovarjat, igrat družabne igre, se družit z vrstniki na dvorišču. Celo življenje imajo vodeno v smislu šola - aktivnost - potovanje - dopust - šoping - ........ Nobene spontanosti . Duhovni reveži. Za vas je sramota in nedostojno življenje imajo vsi tisti otroci, ki jim starši tega ne morejo privoščit. LAhko mi verjamete, otroci si vedno želijo samo tisto kar vidijo pri drugih. In ker tega ne morejo imet smatrate da ne živijo dostojno. Pa vendar imajo vse potrebno za dostojno življenje: streho nad glavo, obleko, obutev, hrano, šolske potrebščine, vrstnike, igro na igrišču in ljubezen in pozornost staršev. Včasih ko nas je večina dopustovala v sindikalnih prikolicah na hrvaškem in živela v službenih stanovanjih smo dostojno preživeli prav vsi. Edincev pa je bilo takrat izredno malo, bili so prava redkost. Pa so bili vrtci mnogo dražji, šolske knjige je bilo treba kupit, otroških dodatkov pa ni bilo.

Navedeno

8.sv. čudo
Jaz pa razumem temo. Greš na pohod po Škotski, vendar ljudem okoli tebe za to ni mar. Ti si pa takooooo strašno ponosna na to. Torej si obrnila ploščo. Sedaj se več ne hvališ z odhodom, ampak raje poskušaš ponižati tiste, ki jim dol vidsi za Škotsko, ker se imajo lahko lepo tuid v krogu svoje (večje) družine. Tako strašansko te mori, da enim pomeni druženje s svojimi otroki več kot hoja po meglenem škotskem kamenju, da jim moraš res "povedati svoje". Evo, sedaj vsi vemo kam greš in smo blazno ponosni na tvoj bodoči dosežek. Pa ne pozabi vzeti zastave, škornjev z narezanimi podplati in plonklistka, iz katerega boš na vsakem kuclju prebrala: "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo".

Z enim otrokom (tukaj že malo večjim) lahko greš skoraj vsepovsod (finančno,lažja organizacija....). Avtorica je pač omenila Škotsko (mislim, da v tem pisanju škotska ni bistvo), znanka ji zavida, ker ona ne more (preveč otrok, verjetno tudi finančni problem, mogoče tdi zadnji otrok še dojenček..).
Da ne bo pomote,ne pišem iz fovšije, imam dva otroka, finančno shajamo. Lahko bi si privoščili tudi Škotsko;))).

Imava dve odlični plači in enega otroka. Privoščimo si marsikaj, v primerjavi z drugimi zares veliko. Ampak jaz bi vse to zamenjala za vsaj še enega otroka. Vse kar lahko kupim z denarjem, pride in gre, otroka imaš pa za vedno.

Ključno je, da si zadovoljen s številom otrok, ki jih imaš (ali pa tudi, če jih nimaš). Vsak po svoje.

Navedeno

maric-a
Ključno je, da si zadovoljen s številom otrok, ki jih imaš (ali pa tudi, če jih nimaš). Vsak po svoje.

Vprašanje je, koliko so/bodo otroci zadovoljni, ko ne bo denarja za smučanje, za sredno šolo,za maturantski izlet!? Mama bo zadovoljna, ker si je ONA ŽELELA 4, oni pa ne....keeer...

Navedeno

koliko so otroci zadovoljni

Navedeno

maric-a
Ključno je, da si zadovoljen s številom otrok, ki jih imaš (ali pa tudi, če jih nimaš). Vsak po svoje.

Vprašanje je, koliko so/bodo otroci zadovoljni, ko ne bo denarja za smučanje, za sredno šolo,za maturantski izlet!? Mama bo zadovoljna, ker si je ONA ŽELELA 4, oni pa ne....keeer...

Neumnost!
Jaz imam enega in še nikoli ni bil na smučanju, pa je star 17 let. Ne maram mraza in grem pozimi raje kam v tople kraje, kakor pa da zmrzujem na snegu. Ravno tako bi bil lahko nezadovoljen, ker pozimi hodimo na eksotične dopuste zaradi zadovoljstva mame.

Navedeno

neumnost

Navedeno

koliko so otroci zadovoljni

Navedeno

maric-a
Ključno je, da si zadovoljen s številom otrok, ki jih imaš (ali pa tudi, če jih nimaš). Vsak po svoje.

Vprašanje je, koliko so/bodo otroci zadovoljni, ko ne bo denarja za smučanje, za sredno šolo,za maturantski izlet!? Mama bo zadovoljna, ker si je ONA ŽELELA 4, oni pa ne....keeer...

Neumnost!
Jaz imam enega in še nikoli ni bil na smučanju, pa je star 17 let. Ne maram mraza in grem pozimi raje kam v tople kraje, kakor pa da zmrzujem na snegu. Ravno tako bi bil lahko nezadovoljen, ker pozimi hodimo na eksotične dopuste zaradi zadovoljstva mame.

...nisi razumela pointa posta !!:((. Ne jemlji besede "smučanje" dobesedno. Jasno!?!

Pa prideš od frizerja, pa triletnica prišiba in reče: ja mami, kako imaš lepo frizuro :). Imamo enga in vse nemu v rit porinemo. Ni boljšga.

Problem ni v enem otroku , dveh, treh ali več, problem nastane tam, ko se začnemo ukvarjati s tistimi, s katerimi nimamo nič.

Sploh ne vem, zakaj ubadanje s tem, kaj ti je kdo rekel in kaj si misli. Furaj svoje dalje pa je!

Poznam jo, imela je enega, ker je sama edinka je rekla, da je lepo, ker ne rabiš deliti dediščine, in tudi njen je ne bo. Pri 28 se je smrtno ponesrečil. Komu bo sedaj dala lepo premoženje.
Želi si, da bi se javila kakšna, ki bi rekla, da ima otroka z njenim sinom.

Ste kdaj pomislile, z avtorico vred, da obstajajo Razlogi in razlogi, zakaj ima nekdo 0, 1,2,3,4,5,6,7,8,9 ali več otrok?

Vam vaši možgančki dovolijo mislit, da obstaja med milijoni žensk, milijon razlogov za eno ali drugo skrajnost?

Avtorica pa je hotla samo dodatno napihniti svoj še tako napihnjen in nadvse zvišeni ego, ko je sploh tako temo odprla, češ moje življene, moj način, moje mnenje je pa edino pravo, pozitivno, sprejemljivo.

No, naj te potolažim, če ti v tvojem egoističnem svetu sploh to pride do živega, da nisi edina, da je takih ogromno, da sem jaz tudi kot mlada pupa, mislila, da sem edina pobrala vso pamet sveta, pa jo nisem....

Osebno imam (le) enega otroka, ker sem mati samohranilka in ker sem ostala sama, ko je otrok bil majhen, pa sem se odločila, da to pač tako tudi ostane, tudi zato, ker nisem dolgo imela pravega partnerja, ki bi bil dober oče. Že tako sem se prvič opekla, zato sem drugič bila izredno previdna. TO so moji razlogi.

V službi sem v družbi različnih žensk. Nekaj jih je starih 40 in več ki nimajo otrok, nekatere zato, ker jih ne morejo, nekatere ker nimajo partnerjev, nekatere, ker so čakale na pravega, pa ga ni bilo, nekatere ker jim je pač življenje tako šlo, da niso uspele pri tem. Nekatere imajo po enega otroka in so srečne, nekatere nesrečne in še tega enga ne bi imele, nekatere imajo po dva, tri, štiri, pet, in so spet med njimi, srečne, presrečne in nesrečne, ker nekatere partnerji prepričajo, da imajo več otrok, nekaterim se to zdi samo po seb umevno, ker so odraščali v velikih (ali edinčevskih) družinah... skratka, naštela sem le nekaj malega možnosti...

Pri sosedu je juha boljša kot doma :) Tako so nas učili in očitno drži marsikje - tudi pri številu otrok. Pri sosedih je pač lažje - če je manj ali če je več otrok kot doma. Simpl kot pasulj. Pregovori še držijo :)

Navedeno

krivi ste starši edinčkov
Za veliko stvari ste krivi ravno starši edinčkov.
Začne se že v otroštvu. Vi ste se kao pametno odločili samo za enega zato da mu boste lahko kaj nudili. Ampak to nudenje nečesa gre pri vas v skrajnosti, saj otroku vtaknete v rit vse kar je možno in še več, celo tisto kar si otrok sploh ne želi kaj šele potrebuje. In ker imajo vaši otroci preveč vsega in se s tem še duvate na vzven, si seveda to želijo tudi drugi otroci. Potem pa starši v želji da njihovi otroci ne bi bili preveč prikrajšani začnejo kupovat iste stvari svojim otrokom. In ker nimajo samo enega rabijo seveda vse po dvojno, trojno. In tukaj pride do problema. Starši enega sploh ne veste kaj pomeni dostojno življenje, ker svoje otroke razvate kot da bi bili prestolonasledniki. Vaši naduvani sončki potem oblečeni v strašne znamke in oboroženi z najsodobnejšo računalniško tehnologijo omalovažujejo vrstnike ki tega nimajo. Ti potem izsiljujejo starše kaj hočejo, ker nočejo izpst slabši in manjvredni. Potem se je treba seveda ven metat še z eksotičnimi počitnicami, novoletnimi izleti, smučarskimi počitnicami, dobrim avtom, dizajnersko stanovanjsko opremo,....In obvezno morajo sončki edinčki imeti vsaj 3 zunajšolske dejavnosti, lasten avto s šoferjem in osebno kuharico. Na koncu pa so pravzaprav ravno ti otroci največji reveži, materialni odvisniki, čustveni debili, asocialni, agresivni, apatični, zabubljeni v tiste svoje ipade, iphone, lap tope in ostalo mehanizacijo. Ne znajo se več pogovarjat, igrat družabne igre, se družit z vrstniki na dvorišču. Celo življenje imajo vodeno v smislu šola - aktivnost - potovanje - dopust - šoping - ........ Nobene spontanosti . Duhovni reveži. Za vas je sramota in nedostojno življenje imajo vsi tisti otroci, ki jim starši tega ne morejo privoščit. LAhko mi verjamete, otroci si vedno želijo samo tisto kar vidijo pri drugih. In ker tega ne morejo imet smatrate da ne živijo dostojno. Pa vendar imajo vse potrebno za dostojno življenje: streho nad glavo, obleko, obutev, hrano, šolske potrebščine, vrstnike, igro na igrišču in ljubezen in pozornost staršev. Včasih ko nas je večina dopustovala v sindikalnih prikolicah na hrvaškem in živela v službenih stanovanjih smo dostojno preživeli prav vsi. Edincev pa je bilo takrat izredno malo, bili so prava redkost. Pa so bili vrtci mnogo dražji, šolske knjige je bilo treba kupit, otroških dodatkov pa ni bilo.

:)
Duhovno osiromašeni, a materialno premožni starši asocialnih in naduvanih edincev po tvoje narekujejo življenjski tempo in standarde?
Hvala za tole, you made my day :) :) :)

Vsekakor se odločajte glede na vaše želje, pričakovanja in zmožnosti. Raje imejte več, kot manj otrok. Imejte jih raje prej, kot kasneje - vsekakor pa dovolj zgodaj, da vam križ še dopušča plezanje pod mizo, ko iščete lego kocke.
Ne pozbite, na začetku, ko so majhni, je naporno, potem se zaigrajo skupaj, skupaj gredo po naselju, eden pripravi mizo, drugi speče palačinke, tretji pripravi pijačo, ..... Z leti prihaja vedno več stvari, zaradi katerih bi se lahko vrnil na moj drugi stavek zgoraj.
Danes je pač tako, da je preveč staršev in premalo otrok. Ogromno videvam mladih staršev, kjer se oba pretirano posvečata edinemu otroku. To ni naravno in ni dobro za razvoj. Tudi dobrega je lahko preveč. Bolje, da imajo trije otroci rahlo poklumpane bicikle, kot edinec vsako leto nov model BMX.
Je pa z več otroci definitivno več dela in zadeva zahteva dobre živce in dobro kondicijo. ROI se pa v teh projektih običajno ne računa v €.

Oče treh otrok

vsak naj jih ima po svojih zmožnostih, ne pa kar "štancat".


no potem pa še takole beremo:

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042536876