Starševski čvek

Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!
Prav smešno mi je, ko odpirajo teme in odgovarjajo ljudje, ki so tako antikampiranje, kot mnogo, premnogo naših prijateljev in znancev. Ne bi oni kampa taknili ma ni od blizu! No, ko pride čas za odhod, se začnejo vsi smukat okoli nas in ideje, da bi pa šli kam skupaj. Oni seveda pod nujno v hotel, mi pa za avtodomom v kamp.

In potem se začne...se zgodi, da zjutraj vstanemo, odpremo vrata in bum - na naših stolih pred avtodomom že čaka prvi kolega, ki pač na posteljah v hotelih on ne spi dobro, pa je vstal zgodaj, pa je šel po časopis mimo kampa, pa se je ustavil pri nas...itak do zajtrka je še nekaj časa, pa bo spil eno kavo pri nas, ker ve, da imamo s sabo kafetjero, v hotelu pa imajo samo filter...

Dobro, pač pristavimo kavo, itak jo pijemo vsi, pa seveda za enega se vedno najde.

Spije, zobne kak piškot, gre. Mi se pripravimo za na plažo in seveda se nam vsi prijatelji iz hotelov in apartmajev pridružijo na naši plaži pri kampu. Tako, za družbo. Opoldne se gre počasi počivat v senco pod borovce, otroci grejo malo spat, midva odpreva eno pivo in pripravljava u izi kosilce. Nekje po 10 do 15 minutah se proti naši terasi vzpenja kolonca prijateljev, ki ugotavljajo, da je na plaži ob tej uri prevroče, v hotelu nimajo kosila, ampak se jim v restavracijo ne da. Je daleč, pa iskati bi bilo treba, pa itak oni ne bi kaj dosti jedli, se niti ne splača. Tadrugi v apartma sploh ne grejo kuhat, ker je prevroče. Sicer se ponudijo, da skočijo po "material" v trgovino, se poknejo na stole in kramljajo pod borovci. Ugotavljajo, da imamo premalo stolov. Jih je samo 4. Da bi morali dokupit še kakšne stole, če bi imeli tudi nekaj ležalnikov pa da bi bilo fenomenalno....(a sem kje omenila, da smo 4 članska družina? po logiki smo kupili 4 stole, saj nihče od nas nima dveh ali več riti...).

In tako dalje, in tako dalje.

In stavim kar hočete, da je še zelo zelo zeloooo veliko takih, ki kampirajo in bodo povedali, da je pri njih enako ali zelo podobno. Čim se v kampu ozrem okoli, posebej pri mlajših družinah, povsod ista pesem. En živ žav obiskov, ki poniknejo več ali manj samo ponoči. Saj paše družba. Saj prijatelji so v redu. Saj jih z veseljem postrežem. Saj prinesejo tudi s sabo. Saj kdo od njih tudi kdaj obrača na roštilju, da ne kuhamo vedno samo mi. Ampak v kamp pa oni ne bi niti pod razno šli.

p.s. med dolgotrajnimi obiski ni enega od njih, da ne bi uporabil sanitarije. Ampak oni v kamp ne grejo zaradi sanitarij!!!!
ja madona, kaj hodi celo mesto v eno samo vas v enem terminu na dopust??


ps
si že lani to pisala, nisi več zanimiva.
Navedeno
ja madona??
ja madona, kaj hodi celo mesto v eno samo vas v enem terminu na dopust??


ps
si že lani to pisala, nisi več zanimiva.

hahahaha, no, a je potem jasno, da se to vsako leto ponavlja? :-))))

p.s. a si ena takih pijavkic, pa te boli žulj?
Zgodba se dobro bere, samo si tok naložila, da je kar hudo. Mi imamo tudi prikolico, pa če že kdo pride, prej pokliče. Okoli nas je en kup sosedov, znancev, pa je enako kot pri nas. Imam prijatelje, ki imajo prikolice še po drugih kampih, pa tudi ni nikjer tako kot opisuješ. Pač sem in tja povabši, narediš piknik...da bi pa kar množično drli pa tudi slučajno ne.
Edini nauk te zgodbe je, da pretiravanje s številom prijateljev(znancev) ni dobro.
No, pri nas (imamo pavšal) pa je kakšen termin zeeeelo podobno. Vsi, ki so na čolnih, jadrnicah, se nam prislinijo za kakšen dan ali dva. In mi jih strežemo, vse v duhu prijateljstva:). Pa saj je samo za kakšen dan ali dva. A, kaj, ko jih takšnih poznava kar nekaj. Vsi fensi šmensi na čolnih, a v campu je še vedno najboljše.
Tudi sosedje v campu bi vsi kar naprej kofetkali, pili vino, skupaj kuhali in jedli... No, tu pa smo postavili jasno mejo, ki se je nekaterim pošteno zamerila.
Še vedno pa svojega dopusta ne bi zamenjala za nič na svetu:).
Da bi meni tisto malo dopusta, ki ga imam, pokvarili take vrste znanci ... ne, hvala. Že raje lažem in rečem, da ne gremo na dopust kot, da trpim tole. Še širša družina pri nas ni taka, kaj šele znanci - vsi prej pokličejo.
enako tudi pod Šmarno goro

Re: noben ne bi kampiral - vsi pa visijo na obiskih v kampu


12.05.12 10:19
Ko smo se iz bloka preselili v bližnino Šmarne gore in zalili selitev, smo prijatelje in sorodnike prijazno povabili, da nas ob priliki obiščejo. V resnici je luštno posedeti v senčki pred hišo, obrnemo roštilj, skočimo na vrt po solatko, v hladilnik po pivo. Ko se je prvi val firbcev zvrstil, sem mislila, no, to je to, hišo so si ogledali, pofirbcali, zdaj bo malo miru. Po treh letih ugotavljam, da še vedno isti ljudje prihajajo na obisk. Od februarja do oktobra praktično skoraj ne mine vikend, da ne bi kdo parkiral, prevedril ali si odpočil. Velikokrat se obiski razvlečejo v večer, tako, da skoraj že moraš razen kave na mizo prinesti še kaj. Ne vem, no, jaz sem po treh, štirih urah že malo lačna, njihovi otroci tudi, kar običajno kar naravnost povedo.To, da našo zelenico uporabljajo za brezplačno parkirišče je itak samo po sebi umevno, zato je letos v planu betonska ograja, čemur se vsi iskreno čudijo (so pa složni, da bi nujno potrebovali nadstrešek, saj se v poletni vročini pločevina kar preveč segreje).
Priznam, da sem šele zdaj začela premišljevati, da nas v zadnjih treh letih nihče od "stalnih gostov" nikoli ne povabi na kosilo, piknik, kavo, čeprav bi tudi v stanovanju v bloku lahko pripravili narezek.Da bi kdo slučajno prineseli s sabo 10 dag kave, liter soka, karkoli, se skoraj še ni zgodilo. Kvečjemu se sprehodijo mimo vrta, čudijo zelenjavi in zraven komenitirajo cene na tržnici, tako, da je v času obiskov približevanje zelenjavnemu vrtu izjemno nevarna in neproduktivna ekspedicija.

Saj vem, lahko bi tudi skenslala obiske, samo velika večina jih skoraj ne pokliče več, ker so itak navajeni, da smo skoraj vedno doma ali pa okrog hiše.
Pa zakaj se ljudje sploh menite, da hodite skupaj s prijatelji na dopust? Meni bi se zmešalo ta tretji dan, če bi se mi tole dogajalo. Najprej sem hotela napisat, da zamenjaj prijatelje, ampak to je mogoče predrastično (razen če so tudi sicer take pijavke). Zakaj jim sploh poveste, kam greste?
Tudi če je zgodba izmišljena (pa mislim, da ni, le malo karikirana), me moti eno - zakaj o tem pišeš tukaj? Ne bi raje povedala tem prijateljem, da ti to ni všeč in se tega ne greš več? Ne bi, ne, ker to je pa težko, bo zamera. Napišeš tukaj, kjer si anonimna in upaš, da bodo ti isti ljudje to prebrali in se jim bo pripeljalo. Da te potolažim - ne bo se jim.

Enako velja za zadnjo, s hišo. Povej jim, da obiski nisi zaželjeni, pa boš imela mir.
naša mati so znali to po hitrem postopku urediti. med nekaterimi, še danes zato velj za zoprno žensko, a se spomnim, da je neko jutro enemu teh "frajerjev z ladjice" rekla: a si spet tuki? a te bom cel dopust stregla?

čisto verjamem v resničnost zgodbe, taki so naporni, če pa kaj rečeš, si pa ti tisti ta zoprn.
Meni ni toliko stvar v tem, da se nam pojavljajo v kampu. Ideja, ki sem jo hotela poudariti, je v bistvu replika na nekaj spodnjih tem, kjer se dogaja kreganje okoli kampiranja. In nekateri pišejo o komoditeti hotela in umazanih sanitarijah v kampih in o tem, da nimaš nobene zasebnosti, pa o tem, da je kampiranje dolgočasno, pa da je v kampu oh in sploh grozno. No, taki so tudi naši znanci in prijatelji. Ko jim omeniš kamp, postanejo malodane jezni, počutijo se skoraj ponižani, češ da zanje kamp ni dovolj dober. Potem pa, ko se bliža sezona, začnejo tipat kam bomo letos odpotovali z našim avtodomom in kar nekaj se jih odloči za bližnje destinacije. In potem že skoraj začnejo diktirat kaj nam vse v avtodomu manjka, da bi bili (vsi) bolj komot.

Cele dneve so lahko pri nas v kampu in me to ne moti, kot sem napisala gor, tudi prinesejo kaj, tudi kdo peče ali kuha, tudi njihovi otroci so konec koncev družba mojim, se zaigrajo in mi takrat nimamo kaj počet drugega kot uživat in počivat, ampak hotela sem poudariti to, da marsikdo govori zelo dvolično. eno govori, drugo dela. Eno leto se je zgodilo tudi to, da so prijatelji imeli all inclusive, pa so hodili tja le na večerjo, ker je bil pač takrat pri nas dojenček in smo šli malo bolj zgodaj spat.
Ne vem, kakšne prijatelje in znance imate (tist taprvi post je pa itak hecen do konca).
Poznam par pavšalistov, pri dveh sva bila po enkrat na obisku za vikend, ko so naju povabili. Pred par leti.
Najini počitniški cilji so namreč čisto v druge smeri kot prikolice na hrvaški obali. Da bi pa za vikende dol hodila, gužva na cesti tja in nazaj, ne hvala, pa če naju vsak teden povabijo. Če bi imela takšne želje, bi si zrihtala svojo prikolico.
Pa nikoli noben od teh, ki v prikolicah so, ni omenil, da bi imel kar naprej obiske.

Enako tudi pri prijateljih, ki imajo hiše. Če povabijo, OK. Če se slučajno pri komu oglasiva, mimogrede, ker sva mogoče ravno v bližini, je to res mimogrede, za spit kavo ali pivo.

Res ne vem, s kakšnim folkom se to družite, da non-stop visijo pri vas, doma ali v prikolicah. Jaz nobenih takih ne poznam.
Se čistostrinjam z avtorico teme: ko smo pri nas imeli prikolico, je bilo čist isto.
Eno sezono pa nismo mogli uporabljat prikolico, pavšal smo pa vseeno plačali, pa sem jaz vsakega, ki je rekel, da bi uletel malo dol, vprašala, če bi prispeval malo za pavšal, 100 EUR/teden. In glej ga šment, kar naenkrat jih prikolica ni več zanimala, oni grejo v hotel :-))))

Tako je to, mi smo jo prodali, ker nimamo več časa dol hodit. LP, Nika
Navedeno
ne vem no

Res ne vem, s kakšnim folkom se to družite, da non-stop visijo pri vas, doma ali v prikolicah. Jaz nobenih takih ne poznam.

To so ljudje, ki ne znajo bit sami. Vedno je treba imet zraven vsaj še eno familijo, kave ne znajo spit doma, ampak je treba nujno v lokal, še za dopust se menijo v istem kraju, če že apartmaja ne delijo.

Potem smo pa še taki, ki si raje kroglo v koleno pošljemo, kot da bi šli na dopust nekam, kjer dopustuje 5 kolegov s familijo, pa da jih potem gledam cele dneve.
Navedeno
leelee_
Navedeno
ne vem no

Res ne vem, s kakšnim folkom se to družite, da non-stop visijo pri vas, doma ali v prikolicah. Jaz nobenih takih ne poznam.

To so ljudje, ki ne znajo bit sami. Vedno je treba imet zraven vsaj še eno familijo, kave ne znajo spit doma, ampak je treba nujno v lokal, še za dopust se menijo v istem kraju, če že apartmaja ne delijo.

Potem smo pa še taki, ki si raje kroglo v koleno pošljemo, kot da bi šli na dopust nekam, kjer dopustuje 5 kolegov s familijo, pa da jih potem gledam cele dneve.

Midva imava en par, ki res ne znata iti sama na dopust ali da bi preživela vikend sama doma, sprehodu, kavici....
Že marca ali aprila sprašujeta kam bi šli in kdaj bi šli, že nekaj let nazaj sva jima rekla da midva hodiva na dopust sama in da ne želiva družbe. Za dan ali dva bi šlo, za celi dopust pa ne.
Imamo različne poglede na dopust in se nama ne ljubi prilagajati drugim samo zato ker bi bil apartma cenejši.
Vsako leto hodita z drugimi na morje, vse povprašata in ko se vrnejo imata toliko za povedati čez ostale ki so bili z njima. Meni dopust ni spati do 12h in celi dan preživeti na plaži in piti pivo, kartati....človeku poveš da tega nočeš in še kar te vsako leto sprašuje in sili. Vedno poveva po resnici da bova šla sama in tudi lokacijo če jo že veva vedno poveva, ker jima nočem lagati a še vedno sprašujeta, res ne vem kako eni ne razumejo. Ko sva zoper rekla da greva sama, sta oba začela govoriti kako bi bilo dobro če bi šli skupaj, pa ceneje.....sva kar rekla da ne in da če tudi bi bili isti čas na istem mestu se lahko dobimo na kratek čas, potem pa greva po svoje in sta zamerila.
Ravno tako ko prideta na obisk pokličeta 15 min prej, jaz pa ravno kuham ali počnem kar želim pa bi rada prišla. Nekajkrat sta res tako prišla in sta tako ostala do poznih ur, dokler ni zmanjkalo hrane in pijače, nato sva jima naslednjič rekla da nimava nič za na mizo dat in da lahko gremo v lokal sta rekla da ne bosta prišla. Sedaj naju je izučilo da je v prijateljstvu veliko še drugih stvari, prijatelja bi rada obdržala ampak neka meja mora biti.
Povabila od njiju dobiva malokrat in takrat ko prideva, je miza skoraj prazna, ponudita Hoferjevo pivo....saj ne gre za to, ampak črpata veliko od drugih sama pa nič ne dasta.
Se jim pač zlažeš, da letos ne greste tja, ker morda nimate sigurno postavljen tremin dopusta, da pač delodajalec od tebe ali od njega nekaj menca itd.

Če ti pridejo v kamp, bi jih jaz vprašala, kaj bi želeli jesti. Ko bi vse to našteli, jim poveš, da naj gredo v trgovino in to nakupijo in da jim potem ti skuhaš, spečeš itd.
Lahko pa bi še celo enega zaposlila s tem, da ti obrača na ražnju. Valda ne boš vse ti sama delala. Tudi kafetiero bi jim dala v roke in rekla, naj skuhajo kafe.

Za tisto s hišo:
Naredi en fajn zid okrog hiše in vrata. Se lepo zakleneš in potem naj čakajo pred tem zidom. Ti jim pač ne odpreš, ker te kao ni doma in imaš mir.
Navedeno
no-ja
Tudi če je zgodba izmišljena (pa mislim, da ni, le malo karikirana), me moti eno - zakaj o tem pišeš tukaj? Ne bi raje povedala tem prijateljem, da ti to ni všeč in se tega ne greš več? Ne bi, ne, ker to je pa težko, bo zamera. Napišeš tukaj, kjer si anonimna in upaš, da bodo ti isti ljudje to prebrali in se jim bo pripeljalo. Da te potolažim - ne bo se jim.

Enako velja za zadnjo, s hišo. Povej jim, da obiski nisi zaželjeni, pa boš imela mir.

Jaz te pa ne razumem, zakaj te ta tema moti, ostale pa ne???? Konec koncev je to čvek in pišejo se razna mnenja, in tudi druga palt zgodbe.


To je ena tipična resnična zgodba, ki na splošno pri nas velja. Nekateri so se spoznali v njej in ... jim pač ni všeč...ž
Veliko je takih posameznikov, ki imajo radi, da jih strežejo spredaj in zadaj povsod, v hotelih, na obiskih pri priajteljih, ne manjkajo na nobenem žuru... sami pa niso pripravljeni nobenega povabiti na dom, skuhati kave, kaj šele postreći gosta...ali organizirati svojo zabavo in povabiti prijatelje... za komentirat pa imajo največ!

Seveda je pa logično, da nimajo vsi takih izkušenj, so pa tudi ljudje, ki si želijo veliko obiskov, ker sami neradi hodijo okoli.
Navedeno
enako tudi pod Šmarno goro
Ko smo se iz bloka preselili v bližnino Šmarne gore in zalili selitev, smo prijatelje in sorodnike prijazno povabili, da nas ob priliki obiščejo. V resnici je luštno posedeti v senčki pred hišo, obrnemo roštilj, skočimo na vrt po solatko, v hladilnik po pivo. Ko se je prvi val firbcev zvrstil, sem mislila, no, to je to, hišo so si ogledali, pofirbcali, zdaj bo malo miru. Po treh letih ugotavljam, da še vedno isti ljudje prihajajo na obisk. Od februarja do oktobra praktično skoraj ne mine vikend, da ne bi kdo parkiral, prevedril ali si odpočil. Velikokrat se obiski razvlečejo v večer, tako, da skoraj že moraš razen kave na mizo prinesti še kaj. Ne vem, no, jaz sem po treh, štirih urah že malo lačna, njihovi otroci tudi, kar običajno kar naravnost povedo.To, da našo zelenico uporabljajo za brezplačno parkirišče je itak samo po sebi umevno, zato je letos v planu betonska ograja, čemur se vsi iskreno čudijo (so pa složni, da bi nujno potrebovali nadstrešek, saj se v poletni vročini pločevina kar preveč segreje).
Priznam, da sem šele zdaj začela premišljevati, da nas v zadnjih treh letih nihče od "stalnih gostov" nikoli ne povabi na kosilo, piknik, kavo, čeprav bi tudi v stanovanju v bloku lahko pripravili narezek.Da bi kdo slučajno prineseli s sabo 10 dag kave, liter soka, karkoli, se skoraj še ni zgodilo. Kvečjemu se sprehodijo mimo vrta, čudijo zelenjavi in zraven komenitirajo cene na tržnici, tako, da je v času obiskov približevanje zelenjavnemu vrtu izjemno nevarna in neproduktivna ekspedicija.

Saj vem, lahko bi tudi skenslala obiske, samo velika večina jih skoraj ne pokliče več, ker so itak navajeni, da smo skoraj vedno doma ali pa okrog hiše.
Pri nas je podobno, s to razliko, da jaz drugače gledam na stvar. Pri nas smo mi tisti, ki se nam ne ljubi hodit na obiske, nimam pa težav sprijatelji ki uletijo, pa četudi se zavleče čez cel dan. Znanci pa tako ali ako ne hodijo.
Kaj zroštiljam, skuhamo, če se kaj dela jih vprežemo, če nimamo časa in se kam odpravljamo to povemo. Meni je všeč druženje, saj smo domači jebela cesta. Pa eden prinese to, drugi to...in se imamo lušno.
Dober nasvet: izogibaj se tipičnih slovenceljnov, ki funkcionirajo in se šlepajo tako, kot opisuješ v svojem postu. Pa naj bo to prijatelj, znanec. Zastonjkarstvo znajo nekateri dobro izkoriščati, brez skrbi ;)
K nam vsako leto med dopustom pridejo kaki prijatelji za dan, dva, tri ... tudi cel teden. Pa sva jih vedno vesela, so prijatelji in ne samo znanci in ker ne živimo ravno v oddaljenosti pol ure, imamo na tak način čas, da se načvekamo za naprej in za nazaj :)

Je pa dejstvo še iz časa kampiranja na lastni parceli; vsi prijatelji in kolegi so bili dobrodošli tudi za več dni, vendar šotor, spalko in za hrano si morajo poskrbet sami. Pri nas dobijo "samo" brezplačen prostor za postavit šotor in parkirat avto. Kuhala še za druge in jim stregla ne bom.
Prvo leto, ko smo začeli s tem, sem vsem jasno in glasno to povedala in je bilo vsem jasno, da je to edina pametna varianta in to velja še zdaj.
Le da zdaj je hiša in se šotori ne postavljajo več, za pojest in popit pa prinesejo zraven ali pa kupijo spodaj in dajo v kuhinjo in hladilnik. Ne gledamo, kaj je čigavo, vse je skupno :)

In za nas je to pravi dopust, nekaj časa s prijatelji, nekaj pa sami :))
Navedeno
Barca
K nam vsako leto med dopustom pridejo kaki prijatelji za dan, dva, tri ... tudi cel teden. Pa sva jih vedno vesela, so prijatelji in ne samo znanci in ker ne živimo ravno v oddaljenosti pol ure, imamo na tak način čas, da se načvekamo za naprej in za nazaj :)

Je pa dejstvo še iz časa kampiranja na lastni parceli; vsi prijatelji in kolegi so bili dobrodošli tudi za več dni, vendar šotor, spalko in za hrano si morajo poskrbet sami. Pri nas dobijo "samo" brezplačen prostor za postavit šotor in parkirat avto. Kuhala še za druge in jim stregla ne bom.
Prvo leto, ko smo začeli s tem, sem vsem jasno in glasno to povedala in je bilo vsem jasno, da je to edina pametna varianta in to velja še zdaj.
Le da zdaj je hiša in se šotori ne postavljajo več, za pojest in popit pa prinesejo zraven ali pa kupijo spodaj in dajo v kuhinjo in hladilnik. Ne gledamo, kaj je čigavo, vse je skupno :)

In za nas je to pravi dopust, nekaj časa s prijatelji, nekaj pa sami :))

Aja, tisti, ki se oglasijo na kavo in pivo, seveda ne nosijo česa s sabo, kaj prinesejo tisti, ki pridejo za vikend ali še kak dan več.
Tudi sama sem bila včasih proti kampov.
Smrdeče, po možnosti oddaljene sanitarije, packarija, trudiš se, da sploh skuhaš,...
No, ampak potem smo šli v Zaton in....VAUUUUUU!
Sanje!
Ma ni šans, da bi sploh komu omenila kam gremo na dopust, sploh ne načnem te debate! Če me pa kdo vpraša pa zmeraj pravim, da še ne vemo. Mogoče, da sploh ne gremo. Ledeno hladno in imam vedno mir. In tudi jaz ne sprašujem nikogar kam gredo.
Ker dopust je moj, naš. Na dopustu hočem mir, čimmanj gospodinjenja. Plavanje, branje, posvečanje družini.Samo tako se spočijem.Obiskov na sploh nimam preveč rada - morda po sili razmer, da bi pa koga vabila pa niti slučajno. In da se razumemo - tudi mi nikoli nkogar ne nadlegujemo. Saj vsiljeni obiski so pravzaprav nadlegovanje.
Družimo se v lokalih, kjer vsak sam plača svoje oz. na izletih, kjer je tudi enako. Komu sem pa kaj dolžna, da bi ga morala napijat in hranit? In prenašat takrat, ko si oni želijo, ne jaz?
Za tehle "pet petkov" mi pa niti na misel ne pride, da bi jih uničevala z nezaželjenimi obiski.
Za take obiske smatram "prijatelje in sosede". Sorodniki so nekaj drugega.
Jaz te pa ne razumem, zakaj te ta tema moti, ostale pa ne???? Konec koncev je to čvek in pišejo se razna mnenja, in tudi druga palt zgodbe.


To je ena tipična resnična zgodba, ki na splošno pri nas velja. Nekateri so se spoznali v njej in ... jim pač ni všeč...ž
Veliko je takih posameznikov, ki imajo radi, da jih strežejo spredaj in zadaj povsod, v hotelih, na obiskih pri priajteljih, ne manjkajo na nobenem žuru... sami pa niso pripravljeni nobenega povabiti na dom, skuhati kave, kaj šele postreći gosta...ali organizirati svojo zabavo in povabiti prijatelje... za komentirat pa imajo največ!

Seveda je pa logično, da nimajo vsi takih izkušenj, so pa tudi ljudje, ki si želijo veliko obiskov, ker sami neradi hodijo okoli.[/quote]

Si prebrala, kaj si napisala? Mislim, da nisi, ker če bi, bi vedela, da me tema kot taka ne moti, napisala sem svoje mnenje, točno tako, kot navajaš tudi ti. Če prebereš še enkrat moj post, boš videla, da me moti čisto nekaj drugega - moti me to, da ljudje nimajo toliko poguma, da bi takim "prijateljem" povedali v ksiht, to kar jih matra. Ne, raje jamrajo tukaj gor in pričakujejo pomilovanje. Ja, saj ga dobijo, vendar, ti isti prijatelji bodo še vedno hodili k njim, ker njim se pa ne upajo zameriti. In to je to, kar me na splošno moti pri veliki večini ljudi. Ne povedati dotičnemu, ker lahko zameri, ne, dajmo raje na mon-u objaviti.
Ma, jaz sem z mojimi starši hodila v kamp že kot otrok. Pa smo potem šli enkrat v en hotel, pa v en apartma - ja, je bil hladilnik, pa je bilo kosila in večerja, kolikor bi se lahko le zmislil, ampak, midva z bratom sva bila najbolj srečna v avtokampu in vsakič navijala za avtokam Nepozabne počitnice, ki v hotelu ali apartmaju nikoli niso bile. In potem smo vedno hodili v avtokamp. Poln avto in lonec filanih paprik pod nogami na sopotnikovem sedežu. Kako so tiste filane paprike dišale še tri dni po tistem, ko smo se "stacionirali". Nepozabno.
Navedeno
no-ja
Jaz te pa ne razumem, zakaj te ta tema moti, ostale pa ne???? Konec koncev je to čvek in pišejo se razna mnenja, in tudi druga palt zgodbe.


To je ena tipična resnična zgodba, ki na splošno pri nas velja. Nekateri so se spoznali v njej in ... jim pač ni všeč...ž
Veliko je takih posameznikov, ki imajo radi, da jih strežejo spredaj in zadaj povsod, v hotelih, na obiskih pri priajteljih, ne manjkajo na nobenem žuru... sami pa niso pripravljeni nobenega povabiti na dom, skuhati kave, kaj šele postreći gosta...ali organizirati svojo zabavo in povabiti prijatelje... za komentirat pa imajo največ!

Seveda je pa logično, da nimajo vsi takih izkušenj, so pa tudi ljudje, ki si želijo veliko obiskov, ker sami neradi hodijo okoli.

Si prebrala, kaj si napisala? Mislim, da nisi, ker če bi, bi vedela, da me tema kot taka ne moti, napisala sem svoje mnenje, točno tako, kot navajaš tudi ti. Če prebereš še enkrat moj post, boš videla, da me moti čisto nekaj drugega - moti me to, da ljudje nimajo toliko poguma, da bi takim "prijateljem" povedali v ksiht, to kar jih matra. Ne, raje jamrajo tukaj gor in pričakujejo pomilovanje. Ja, saj ga dobijo, vendar, ti isti prijatelji bodo še vedno hodili k njim, ker njim se pa ne upajo zameriti. In to je to, kar me na splošno moti pri veliki večini ljudi. Ne povedati dotičnemu, ker lahko zameri, ne, dajmo raje na mon-u objaviti.[/quote]

Ne vem no, vendar se tudi meni ne zdi nič narobe, če se tukaj gor napiše, kar ti leži na srcu, ker je pač tako, da določene stvari pač težko rečeš to nekomu v obraz, ker ljudje ne znajo sprejemat kritiko pozitivno in nastane iz tega pravi špetir. In v izogib prepiru, grdemu gledanju pač tukaj napišeš kar misliš, pa nisi zato zahrbtnež, hinavec ali brez poguma, ampak samo pameten človek, ki se zna ogniti problemom in se na tak način malo potolažit in pomirit.

Drugače pa tudi mi hočemo imeti mir na dopustu, pa tudi doma, zato ne vabimo kvazi prijateljev na obiske, imamo pa zelo radi obiske sorodnikov, se veliko družimo in 2 do 3x na mesec kosimo skupaj.

lp
NAš dopus tje namenjen druženju z družino, se pravi starša in otroka,ker med letom nismo veliko skupaj zaradi obveznosti. Niti slučajno ne potrebujem na dopustu prijateljev in znancev.
Navedeno
rechewed theme
Meni ni toliko stvar v tem, da se nam pojavljajo v kampu. Ideja, ki sem jo hotela poudariti, je v bistvu replika na nekaj spodnjih tem, kjer se dogaja kreganje okoli kampiranja. In nekateri pišejo o komoditeti hotela in umazanih sanitarijah v kampih in o tem, da nimaš nobene zasebnosti, pa o tem, da je kampiranje dolgočasno, pa da je v kampu oh in sploh grozno. No, taki so tudi naši znanci in prijatelji. Ko jim omeniš kamp, postanejo malodane jezni, počutijo se skoraj ponižani, češ da zanje kamp ni dovolj dober. Potem pa, ko se bliža sezona, začnejo tipat kam bomo letos odpotovali z našim avtodomom in kar nekaj se jih odloči za bližnje destinacije. In potem že skoraj začnejo diktirat kaj nam vse v avtodomu manjka, da bi bili (vsi) bolj komot.

Cele dneve so lahko pri nas v kampu in me to ne moti, kot sem napisala gor, tudi prinesejo kaj, tudi kdo peče ali kuha, tudi njihovi otroci so konec koncev družba mojim, se zaigrajo in mi takrat nimamo kaj počet drugega kot uživat in počivat, ampak hotela sem poudariti to, da marsikdo govori zelo dvolično. eno govori, drugo dela. Eno leto se je zgodilo tudi to, da so prijatelji imeli all inclusive, pa so hodili tja le na večerjo, ker je bil pač takrat pri nas dojenček in smo šli malo bolj zgodaj spat.

Očitno ti odgovarja tak dopust, da ti ni treba biti z otroki in si raje s prijatelji. Žalostno Eni se še na dopustu otepate otrok, jih že tako med letom malo vidite. Kam to pelje???
No, ja, med tem, da greš k nekomu v kampa na obisk, kjer te strežejo spredaj in zdaj in tem, da greš sam v kamp, kjer moraš po možnosti streči druge, predvsem pa sebe, je velika razlika.

In evo ti odgovor na vprašanje. :)))
Eni očitno ne znate postaviti meje. Verjetno se vam prav fino zdi, da imate veliko obiskov in tukaj jamraš samo zaradi lepšega.

Namreč, če ti res ne bi bilo do obiskov, jih ne bi imela. SImpl.

K nam pridejo samo tisti, ki jih izrazito povabimo. Sam se ne povabi nihče. Zakaj? Ker smo tako zastavili od začetka. In ni trte mrte.
zelo humorno napisano, prav nasmejala si me..si razmišljala o knjigi? v času vsesplošne depresije bi jo bilo zelo zdravilno brati!
Ja, mi tudi nismo za kemp..tudi meni ni tuširanje v skupnih (umazanih) prostorih, po možnosti s hladno vodo..pa sprehodi do wc-ja sredi noči ..pa skupinkso pomivanje posode..nisem iz tega "skavtskega/taborniškega" testa pač. Je pa druga stvar..tudi mi imamo neizmerno radi mir zato nobenemu ne razlagamo konkretno kam ali kdaj gremo ker smo povsem samozadostni in bi se mi scefralo da moram na našem dopustu še koga pogovorno animirat in se kakor koli prilagajat. Ne, to ni slika mojega dopusta. Zato naredim VSE da se nam noben ne naserje. Sem pač nevljudna ampak vsem ki imajo tako dolgočasne in površinske medosebne odnose da morajo med dopustom iskati družbo vsakič ko nanese beseda na dopust povem, da si mi pa želimo mir in čas za družino. Izključno. Pa mi je vseeno če je dolg nos, pa res mi je vseeno če se jim zdimo čudaki ker meni se pa oni zdijo strašni reveži :-).
Moji sosedi velikokrat dobijo obiske, v principu...smo se šli malo z motorjem peljat pa smo se odločili, da vas gremo pogledat. (ker smo bili v bližini...150-200 km stran).

Sama sem za kampiranje, ampak mi je v 3-4 dneh dosti vsega, predvsem se ne naspim. Wc, tuš, kuhanje...to me ne moti in sem fleksibilna. Kampirat grem ponavadi z določeno družbo in vsi vse delamo, ne da se en izležava, drugi pa dela kot norec. (kampiranje je zame bolj feštanje z določeno družbo, dopust-počitek za cel teden grem pa ponavadi sama s partnerjem v apartma)
Tista, "enako pod Šmarno goro", očitno ti že tako paše, streči in gostiti do onemoglosti, ker drugače - vsak normalni - ne bi. Očitno zato, da lahko "jamraš" oz postavljaš ...

ps: ...da ste na svojem taki brezjajčniki...kdo bi si mislil...
Avtor:


Naslov teme:


  • Sporočilu lahko pripnete datoteke naslednjega tipa: gif, jpg, pdf, doc, xls, ppt,
  • Datoteka ne sme biti večja od 2,93 MB
  • Dodate lahko še 3 datotek

Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 25 plus 4?