Tamala bo stara 2 leti, tavelika je 5 let in sem izmučena. Iz-mu-če-na.
Težko spat zvečer, ponoči zbujanje, težko zaspat čez dan, sitnarjenje, tečnarjenje, za znort. Utrujena sem in sitna in z možem se tudi samo še kregava.
Če ti povem, da ti je zdaj najlepše, mi itak ne boš verjela a ne.
Ni lepšega, kot čas, ki ga preživiš z otroki. Stvari se lotevaj z malo dobre volje, pa bo lažje. Nenujne obveznosti (brisanje prahu, pomivanje tal, brisanje stikal za elektriko, likanje) preloži za nedoločen čas. Naredi toliko, kot zmoreš, pika. In hodi bolj zgodaj spat.
Uf, jaz tudi nisem za majhne otroke. Najlepši časi? Težko, težko. Zame je najlepši čas zdaj, ko sta v šoli, ko se dejansko POGOVARJAMO, ko se nam dogaja, ko znam ustavit sitnarjenje in ko znata povedat, zakaj sitnarita.
Ja, mine. Tudi odnos je najbolj na preizkušnji, ko so otroci majhni. Boš videla, kakšen prijeten občutek je, ko boš kar naenkrat ugotovila, da si frej, ko bosta otroka znala poskrbet sama zase. Taveliki je že tam, ko bo čedalje lažje, mali pa bo sledil. Potrpljenje.
Ja, v kateremkoli obdobju so otroci so skrbi. Vedno je nekaj. Vzemi si pa nekaj časa zase, da se sprostiš in si nafilaš baterije. Z možem pa najdi pravo pot, drgač se boš še ločila in bo še težje. En vikend si vzemita z možem frej, pejta nekam sama, najdita spet skupno pot.
Z otroci ni nikoli konec skrbi. To bi ti dobro znala povedat moja tašča, njen sin ji dela skrbi še pri 34. letih :))).
Tvoja sta se dost majhna, moja sta malo večja in je veliiiiik bolš. Lahko že tudi sami skupaj uživamo, brez cmerjenja, itd, zvečer lepo spat, in spanje celo noč. Stara sta 3,5 in 7 let.
tkole pravijo Nimam otrok, ampak tkole sem slišala že večkrat: Majhni otroci - majhne skrbi, veliki otroci - velike skrbi ...
Rek, da mali otroci - male skrbi, veliki otroci - velike skrbi pri lastnih otrocih drži.
Sitnarjenja in vse ostalo, kar sliši k majhnim otrokom je mačji kašelj proti temu skozi
kaj vse greš, ko se z otrokom prebijaš do njegove samostojnosti. In ti govorim iz lastnih
izkušenj in za neproblematičnega otroka. Najstniška leta so res leta neprestanih skrbi.
Ko pa se otrok osamosvoji pa s skrbmi tako in tako ni konec, ker za svojega otroka se pač
vedno bojiš, ne glede na to koliko je star. Res ti je sedaj najlepše.
Jaz upam, da bo bolje. Nisem med najmlajšimi, kar se tud pozna, torej imam 30+ kar nekaj zraven, imam 1,5 letnika (zares živahnega) in pridno drugošolko.
Tamali ne spi, ponoči vstajam non stop, in to že 20 mesecev. Hvala bogu zvečer hitro zaspi. deklica je zelo pridna, gre sama spat, kadarkoli ji je zaukazano, se vleže pravljica, ljubčka in čao, spi celo noč.
Vstanem (jaz+oba otroka) ob 6,30 in potem cel dan gasssss. Zvečer sem tako zmozgana, da se mi včasih zazdi, da me bo kap. Imam srečo, da sta oba otroka zjutraj takoj dobre volje. Ona se hitro sama obleče, umije, poje zajtrk ipd. Malega pa s smehom in divjanjem po bajti pripravim in oddam v jasli brez posebnih težav. sama sebi se čudim, da v takem norem stanju kažem še presenetljivo dovolj energije in sem vedno dobre volje in nasmejana.
A ja, kje je v tej igri oče/mož. Trenutno žal, žal, brezposelen, zato zjutraj ne vstaja ob 6/30 (logično), popoldne pa tudi jaz poberem otroke iz vrtca in šole, spotoma. No, imam vsaj kuhano.
Ker si sama izmučena in tečna so posledično tudi otroci bolj tečni, ker čutijo razpoloženje. Če čez dan ne morejo spati, bi morda samo počivali, ko jim ti bereš? Tako si lahko hkrati vsi odpočijete. Si morda tudi bolj pri slabokrvnih?
Seveda bo boljše.Sem mama treh otrok,samo moji so že veliki.Hči je najmlajša,pa ima sedemnajst let.Sama sem se z veseljem posvečala otrokom.Kar naenkrat pa ni bilo več nikogar,ki bi mi cvilil zadaj v avtu,v trgovino grem sama in hči mi pravi:.mami,pejt ven iz moje sobe.
Fanta sta stara nad 20 let,pridna,včasih tečna(kot smo vsi kdaj).Jaz sem vesela,da so zrastli in ponosna nanje.
Včasih pa rečem:Pa kdaj ste mi zrastli,saj sem vas ravnokar vozila v vozičku.
Verjamem,da si utrujena.Bo bolje.Bo.Potem boš imela spet več časa zase.Jaz ga imam.
gassss Jaz upam, da bo bolje. Nisem med najmlajšimi, kar se tud pozna, torej imam 30+ kar nekaj zraven, imam 1,5 letnika (zares živahnega) in pridno drugošolko.
Tamali ne spi, ponoči vstajam non stop, in to že 20 mesecev. Hvala bogu zvečer hitro zaspi. deklica je zelo pridna, gre sama spat, kadarkoli ji je zaukazano, se vleže pravljica, ljubčka in čao, spi celo noč.
Vstanem (jaz+oba otroka) ob 6,30 in potem cel dan gasssss. Zvečer sem tako zmozgana, da se mi včasih zazdi, da me bo kap. Imam srečo, da sta oba otroka zjutraj takoj dobre volje. Ona se hitro sama obleče, umije, poje zajtrk ipd. Malega pa s smehom in divjanjem po bajti pripravim in oddam v jasli brez posebnih težav. sama sebi se čudim, da v takem norem stanju kažem še presenetljivo dovolj energije in sem vedno dobre volje in nasmejana.
A ja, kje je v tej igri oče/mož. Trenutno žal, žal, brezposelen, zato zjutraj ne vstaja ob 6/30 (logično), popoldne pa tudi jaz poberem otroke iz vrtca in šole, spotoma. No, imam vsaj kuhano.
je tale tvoj mož.Zakaj ponoči on ne vstaja, ko odideš se komot naspi in nadoknadi nočno vstajanje??
seveda bo boljše.
jaz tudi nisem najbolj za male otroke, ampka zdaj, ko so moji trije že zrasli, dobesedno uživam.
in tudi ni res, da je z velikimi več skrbi. jim pač moraš pustiti malo po svoje, ne se ubadat z malenkostmi, kot so pospravljena soba ipd, pa tudi puberteta čisto spodobno mine.
res pa je, da za velike rabiš več denarja, to pa.
če si utrujena si uredi vsaj to, da se od časa do časa dobro naspiš. pomaga.
Ko boš ti boljš, bodo tudi otroci. Ali ne vidiš, da slabo vplivaš nanje in so zato tečni? Daj se malce v roke vzemi in bodi prava mama - nežna, skrbna, ljubeča.
Po 4,5 letu je bolje. Z otrokom se lahko lažje zmeniš kaj. Potem se pa pri 12,13 spet bolj težko meniš.
Najtežje je z malimi otroci, povsod bi radi šli, vse bi radi počeli, razganja jih od energije, tudi ko so na smrt utrujeni in že sami sebi nevarni... Ko postanejo malo bolj motorično spretni se lahko tudi zaposlijo, to je po tretjem letu, sicer je potem malo trme, ampak če si močen, zdržiš.
Potem pa pridejo najlepša leta, ko otrok začne hoditi v šolo, pa izmenjavata izkušnje, se ti zaupa, kaj se je dogalalo in tam okoli desetega leta že misli, da se pogovarjata dva odrasla.
Poenostavi si življenje, ne obremenjuj se preveč, pridi na forum in se potoži, pa bo lažje in težki trenutki bodo vse krajši.
Kot pa vidiš iz zapisov... Vsako obdobje prinaš težave.. Ne.. IZZIVE - so me naučili, da se pravilno reče. :)
Mi imamo skoraj tri letnika in enoletnika. Pri vecjem mi je bilo najtezje obdobjo od 1 leta pa do drugega, takrat so bili napadi trme, neuboganje, ....po drugem letu je bilo tega za 80% manj in mi je cas prezivet z njim uzitek. Mlajsi je sicer tudi sedaj svojeglav, samo je z njim lazje. Le da je "obseden" z mano in tezko karkoli naredim ko smo sami doma. Tako da do 16h se z njima ukvarjam jaz, po 16h pa ju prevzame moz- kadar smo doma.... in ne vem no milina...
Je pa res da sedaj z dvema lazje shajam, kot pa je z starejsim v tem obdobju. No pa se noseca sem bila. Verjetno je odvisno od karakterja otrok, kaj pa vem. Ampak pri starejsem sem bila res utrujena. Njemu se ni dalo preusmeriti pozornosti, po cesti se je pulil iz rok in v trgovino z njim je bila katastrofa, potem pa na sreco kar na lepem, ni bilo vec sitnarjenja od jutra do vecera. Ne vem morda sem bila za njegovo obnasanje sama kriva, saj sem bila med nosecnostjo cisto brez energijo. Sedaj pa lahko recem, da mi jo onadva dajeta. Saj pridejo dnevi, ko sta oba sitna, ampak na sreco so ti dnevi v manjsini.
gassss Jaz upam, da bo bolje. Nisem med najmlajšimi, kar se tud pozna, torej imam 30+ kar nekaj zraven, imam 1,5 letnika (zares živahnega) in pridno drugošolko.
Tamali ne spi, ponoči vstajam non stop, in to že 20 mesecev. Hvala bogu zvečer hitro zaspi. deklica je zelo pridna, gre sama spat, kadarkoli ji je zaukazano, se vleže pravljica, ljubčka in čao, spi celo noč.
Vstanem (jaz+oba otroka) ob 6,30 in potem cel dan gasssss. Zvečer sem tako zmozgana, da se mi včasih zazdi, da me bo kap. Imam srečo, da sta oba otroka zjutraj takoj dobre volje. Ona se hitro sama obleče, umije, poje zajtrk ipd. Malega pa s smehom in divjanjem po bajti pripravim in oddam v jasli brez posebnih težav. sama sebi se čudim, da v takem norem stanju kažem še presenetljivo dovolj energije in sem vedno dobre volje in nasmejana.
A ja, kje je v tej igri oče/mož. Trenutno žal, žal, brezposelen, zato zjutraj ne vstaja ob 6/30 (logično), popoldne pa tudi jaz poberem otroke iz vrtca in šole, spotoma. No, imam vsaj kuhano.
je tale tvoj mož.Zakaj ponoči on ne vstaja, ko odideš se komot naspi in nadoknadi nočno vstajanje??
zato ,k ker moj mož (kot večina moških) ponoči sliši zbujenega otroka šele, ko se ta že na ves glas dere, jaz pa z materinskim instinktom (ki ga ima skoraj vsaka mati), slišim vsak njegov gib, stokanje, jamranje, tihi klic...skočim in ga še napol v snu nazaj uspavam...Če bi čakala moža, da se zbudi, bi se prej prebudila soseda
Še ena taka kot si ti tukaj. Če te kaj tolaži. S tem, da je poleg vsega prisotna še bolezen skoraj 5 mesecev in se mi od tega še bolj meša in sem totalno izčrpana. Držim pesti zate in zame, da bo kmalu bolje! :-)
Še ena se podpišem pod marsikateri post.....jaz bi včasih najraje pobegnila od družine, ne napak razumet, vse jih neizmerno ljubim, ampak kakšen dan,dva,tri brez njih (vseh) bi se prilegel.....moja dva sta včasih vampira, ki izsrkavata zadnje kančke energije, nista problematična, le jaz sem izčrpana....in potem je spet vredu in tako že kakšne 3-4 leta.... pa vem da se bo ta "vlakec smrti" nadaljeval. In psihična izčrpanost je najhujša.
meni tudi ne gre najbolje, 1 letnik in 3,5 letnik.
najhuje ker mali ne spi ponoči- se zbuja 5x ziher, do zdaj prespal 2 noči. ko bi bila vsaj naspana bi bilo vse laže. večkrat si rečem, da bo bolje, ko bosta večja , beri bosta oba spala. je pa težko, delat na šihtu, ker imam naporno, bi še dlje mogla ostat, doma pa spet samo cirkus....
neugodna Če ti povem, da ti je zdaj najlepše, mi itak ne boš verjela a ne.
Ni lepšega, kot čas, ki ga preživiš z otroki. Stvari se lotevaj z malo dobre volje, pa bo lažje. Nenujne obveznosti (brisanje prahu, pomivanje tal, brisanje stikal za elektriko, likanje) preloži za nedoločen čas. Naredi toliko, kot zmoreš, pika. In hodi bolj zgodaj spat.
Zdaj ji je najlepše? Ti si ornk za luno. Nimaš pojma kako ji je pa pametuj kje drugje.
Tamala bo stara 2 leti, tavelika je 5 let in sem izmučena. Iz-mu-če-na.
Težko spat zvečer, ponoči zbujanje, težko zaspat čez dan, sitnarjenje, tečnarjenje, za znort. Utrujena sem in sitna in z možem se tudi samo še kregava.
Prosim, povejte mi, da bo sčasoma boljš! :-)
Seveda bo bolje čez kako leto meni je najhujše imeti malega otroka pa še bolanega povrhu. Zdaj ko je večji je veliko bolje. Tisto kot "mali otroci mali problemi, veliki otroci pa velki" PRI MENI NE DRŽI IN TUDI NIKOLI NE BO. In pika.
Tamala bo stara 2 leti, tavelika je 5 let in sem izmučena. Iz-mu-če-na.
Težko spat zvečer, ponoči zbujanje, težko zaspat čez dan, sitnarjenje, tečnarjenje, za znort. Utrujena sem in sitna in z možem se tudi samo še kregava.
Prosim, povejte mi, da bo sčasoma boljš! :-)
Seveda bo bolje čez kako leto meni je najhujše imeti malega otroka pa še bolanega povrhu. Zdaj ko je večji je veliko bolje. Tisto kot "mali otroci mali problemi, veliki otroci pa velki" PRI MENI NE DRŽI IN TUDI NIKOLI NE BO. In pika.
počakaj, da tvoji otročki zrastejo v najstnike...
saj veš... zarečenega kruha se itak največ poje... :-)))))
Tamala bo stara 2 leti, tavelika je 5 let in sem izmučena. Iz-mu-če-na.
Težko spat zvečer, ponoči zbujanje, težko zaspat čez dan, sitnarjenje, tečnarjenje, za znort. Utrujena sem in sitna in z možem se tudi samo še kregava.
Prosim, povejte mi, da bo sčasoma boljš! :-)
Seveda bo bolje čez kako leto meni je najhujše imeti malega otroka pa še bolanega povrhu. Zdaj ko je večji je veliko bolje. Tisto kot "mali otroci mali problemi, veliki otroci pa velki" PRI MENI NE DRŽI IN TUDI NIKOLI NE BO. In pika.
počakaj, da tvoji otročki zrastejo v najstnike...
saj veš... zarečenega kruha se itak največ poje... :-)))))
pa dober tek!
Dej utihni pa zase se brigaj moj je že 17 pa nobenih problemov. Hvala za dober tek.
Seveda bo bolje. Jaz nikoli ne bom pozabila dopusta, ko sta bila stara 5 in 3 in je bilo pravič, da sta se tudi po uro ali dve zaigrala v peskovniku brez naju. Zakon! In od takrat je šlo le na bolje.
No, nismo pa še prišli do najstništva, ampak tale 6-letna pavza med malimi otroki in najstniki je super.
Sem prebrala vaše poste, sicer si sama nikoli nisem želela otrok in jih tudi nimava s partnerjem. Resnično vas spoštujem mamice, kako vse to zmorete, koliko volje in energije imate. No materinska ljubezen je res močna, če pogledam kaj je moja mati delala zame:) Svaka čast, jaz ne bi bila za to.
Pri nas je bilo bolje, ko je bil mlajši star 3,5; dobro pa pri 4. letih. Sedaj sta skoraj 6 in 7, pa me ne rabita več. Upam, da bo mir do cca. 12 leta, ko se baje spet začne...
SASHI Pri nas je bilo bolje, ko je bil mlajši star 3,5; dobro pa pri 4. letih. Sedaj sta skoraj 6 in 7, pa me ne rabita več. Upam, da bo mir do cca. 12 leta, ko se baje spet začne...
Kako to, ne rabita več??? Ne razumem, jaz imam starejšega 8, zelo samostojen, pa mlajšega 3,sploh nista "zahtevna" otroka, pa me še kako rabita - potebujeta.
Prebrala sem tvoj post in kljub temu, da nimam otrok, si lahko mislim kako utrujena si. Moji prijatelji imajo dva zelo majhna otroka in mamica je zelo zelo izčrpana. Veš kaj opažam pri njih? Zdi se mi, da večino dela in odgovornosti prevzame ona in da si sploh ne da dopovedat da je okej, če se vsede ali pa da je okej, če dovoli, da ji kdo pomaga.
Včasih pomaga, če prosimo bližnje za pomoč. Si predstavljaš kaj lahko ena sobota zvečer, ki jo preživiš z možem medtem ko so otroci pri babicah in dedkih, naredi za vajin odnos...takrat, ko boš sproščena možu povej kaj čutiš in kaj si želiš za vaju dva. Ne pozabi, nisi samo mami, tudi žena in ženska si, tvoj mož pa moški ki te verjetno zelo pogreša.
Oh moje mamice... Tudi sama sem IZČRPANA! Doma imam 4,5letnico in 2,5letnika.. Samo cviljenje, puljenje.. nikoli konca. Pa še skos je en ali drug bolan..
Poleg tega imam pa še v službi podobno sceno (jasli), tako da OMG..
Pridejo dnevi, ko mi gre od vsega na jok, hkrati pa si non-stop dopovedujem, da bo kmalu šlo na boljše. Letošnji dopust bo upam že boljši kot lanski, ko se v treh tednih nisem 1x ulegla na hrbet ali trebuh na plaži, za več kot minuto. Mi je pa moja mami rekla, da ko imaš majhne otroke, da njih pelješ na počitnice, ti jih pa pač nimaš :S
HB vsej z možem nekako furava, čeprav je res, da nikoli ne greva nikamor.
Je pa res, da smo ženske narejene na full speed in hočemo imeti poleg vsega še čisto, skuhano, zlikano, oprano. Veliko utrujenosti si torej pridelamo same s svojimi težnjami po urejenem gospodinjstvu. Laže bi bilo in veliko več energije bi imele za otročke, če bi nam vsaj prvih nekaj let "žilca" dala malo miru in bi se sprijaznile, da ne bo konec sveta, če pač ne bo vsak dan kosilo na mizi in zlikane cunje v omari.. En x v genskem zapisu nam narobe hodi..
Pa srečno vsem!
gassss Jaz upam, da bo bolje. Nisem med najmlajšimi, kar se tud pozna, torej imam 30+ kar nekaj zraven, imam 1,5 letnika (zares živahnega) in pridno drugošolko.
Tamali ne spi, ponoči vstajam non stop, in to že 20 mesecev. Hvala bogu zvečer hitro zaspi. deklica je zelo pridna, gre sama spat, kadarkoli ji je zaukazano, se vleže pravljica, ljubčka in čao, spi celo noč.
Vstanem (jaz+oba otroka) ob 6,30 in potem cel dan gasssss. Zvečer sem tako zmozgana, da se mi včasih zazdi, da me bo kap. Imam srečo, da sta oba otroka zjutraj takoj dobre volje. Ona se hitro sama obleče, umije, poje zajtrk ipd. Malega pa s smehom in divjanjem po bajti pripravim in oddam v jasli brez posebnih težav. sama sebi se čudim, da v takem norem stanju kažem še presenetljivo dovolj energije in sem vedno dobre volje in nasmejana.
A ja, kje je v tej igri oče/mož. Trenutno žal, žal, brezposelen, zato zjutraj ne vstaja ob 6/30 (logično), popoldne pa tudi jaz poberem otroke iz vrtca in šole, spotoma. No, imam vsaj kuhano.
Meni pa to ni logično. Če si ti v službi naj on zjutraj vstane, uredi otroke in jih odda v vrtec/šolo. Kaj hočeš reči, da TI zjutraj PRED SLUŽBO vstajaš še ful prej, da zrihtaš otroke in jih oddaš, gospod mož pa blaženo spi??!! Ti pa hitiš in drviš da ne zamudiš v službo? Ene ste pa res cankarjaneske do amena. Če bi bil moj mož doma bi imel komplet gospodinjstvo z otroki čez, jaz bi imela pa službo. Naj vstane ob 5.30, bo že potem čez dan lahko noter prinesel. Ne pa da bo on spal, jaz bom pa pred službo drvela, da zrihtam otroke. ... Pa če niste čisto počeni.
