Sem že dala nekaj skoz v življenju. Tut dolgoletne veze sem že prekinila, ampak zdej se pa kar ne morem odločiti. Predvsem zato, ker imava otroka. Zadnje leto je bil pekel, ne morem več. Prav sovražim ga že.
Torej, kako ste vedeli, da je čas, da dvignete sidro in spokate????

Sovraštvo ni dovolj jasen znak?

Takrat, kadar nimaš na svetu več kaj izgubit oziroma se ti ne more nič slabšega zgoditi - takrat gredo najbolj trpežne, tiste bolj pametne pa že davno prej.

Eno leto pekla bi moralo zadostovati - misliš, da ga potrebuješ več za odločitev?

Boš še naprej imela otroka v peklu?

Navedeno

elaine
Sovraštvo ni dovolj jasen znak?

joj, daj elaine, nehaj že odpirat provokativnih postov. Oz. če jih že odpiraš, vsaj počakaj nekaj minut, ne pa da je takoj naslednjo minutko že tvoj odziv gor. Preveč prozorno!

1 leto pekla v katerem so tudi otroci? Oditi bi morala pred najmanj 335-imi dnevi.

Njegov alkoholizem je najedal moje duševno zdravje. Na neki točki sem začela razmišljati, da bi morala obiskati psihiatra. Takrat me je prešinilo: "Mar naj jaz začnem jemati zdravila, samo zato ker ima on težave? Mar ni najboljše zdravilo za moje težave odhod?" V eni uri sem popokala osnovne reči, spravila otroka v avto in šla.
Že naslednji dan mi je postalo jasno, kako težak kamen se mi je odvalil od srca. Njegovo poznejše nagajanje se ni moglo kosati z gorjem, ki mi ga je povzročal pretekla leta. Zdaj sem svobodna.

Vlak še ni odpeljal, stopi gor in se zapelji v življenje!!!

Ko pride tisti trenutek, ne rabiš spraševat, spokaš in greš.
Dokler si zastavljaš vprašanja, še vedno iščeš pot.
Zakaj pekel? Zaradi njega samega ali zaradi odnosa med vama?

Joj, eno leto sovraštva je za teboj in še vedno si tam ?

Res ne vem ali čakaš, da se bo sovraštvo spremenilo v ljubezen ?

Če se sovražita je skrajni čas, da nekaj ukreneta!!

Včasih jeza in sovraštvo nista dovolj, da bi človek trezno razmislil. Zagotovo pa je čas za odhod takrat, ko niti ne ljubiš niti ne sovražiš, ko nisi več jezen. Pot naprej le lažja, ker stvar dozori.

Otrok ni doživljal pekla. Je že majhen in mu je bilo veliko prihranjeno. Gre za naju, za njegov odnos do mene, za nespoštovanje dogovorov, ki vplivajo na najin obstoj. Za popivanje, nekontrolirano zapravljanje denarja, za nepojasnjene odsotnosti za dan ali dva, predvsem pa za nepojasnjene odsotnosti ponoči. Veliko se je zgodilo. Sej verjetno, da če bi vedela kaj vse je počel, tega vprašanja tukaj ne bi postavljala. Vem samo kar vidim in še to boli.
Če ne bi imela otroka, vsega tega ne bi prenašala niti en mesec, zagotovo ne. Ker pa otrok je, otrok, ki tako obožuje svojega očija, takrat je pa težko zabiti križ čez zakon.
Pa tudi ni tako enostavno reči, zdej pa grem. Treba je najti novo domovanje, preračunati kako preživeti z eno plače skozi mesec, sploh ob teh oderuških najemninah, kupiti avto....ne, ne ostajam zaradi materiala, daleč od tega. Hočem pa samo reči, da je težko tako odločitev sprejeti čez noč.

Podobno se mi dogaja.... :( te razumem!

Navedeno

dost mam vsega
Otrok ni doživljal pekla. Je že majhen in mu je bilo veliko prihranjeno. Gre za naju, za njegov odnos do mene, za nespoštovanje dogovorov, ki vplivajo na najin obstoj. Za popivanje, nekontrolirano zapravljanje denarja, za nepojasnjene odsotnosti za dan ali dva, predvsem pa za nepojasnjene odsotnosti ponoči. Veliko se je zgodilo. Sej verjetno, da če bi vedela kaj vse je počel, tega vprašanja tukaj ne bi postavljala. Vem samo kar vidim in še to boli.
Če ne bi imela otroka, vsega tega ne bi prenašala niti en mesec, zagotovo ne. Ker pa otrok je, otrok, ki tako obožuje svojega očija, takrat je pa težko zabiti križ čez zakon.
Pa tudi ni tako enostavno reči, zdej pa grem. Treba je najti novo domovanje, preračunati kako preživeti z eno plače skozi mesec, sploh ob teh oderuških najemninah, kupiti avto....ne, ne ostajam zaradi materiala, daleč od tega. Hočem pa samo reči, da je težko tako odločitev sprejeti čez noč.

Otrok že doživlja pekel, verjemi. Otrok čuti, ve, da med vama ni ljeubezni in na nezavednem od že od samega začetka trpi. pa četudi misliš, da je še premajhen, kaj ne veš, da bo zrastel? na kakšen način mu pa nameravaš takrat ustvarjati iluzijo?

Da se in naredila boš to, ko boš zares odločena. In zelo hitro bo šlo, takoj ko se boš odločila. Sem dala čez, s 3 malimi otroci, najmlaji sta bili stari le 2 leti. Nisem mogla več, v tednu krize (teden odločanja in odločitve) je odločitev padla, težko in s cmokom v grlu. pa mi ni žal. Niti sekundo mi ni blo žal. Ko sem mu povedala, sem mu morala 3x, da je sploh dojel, sprejel (čes, kaj boš ti ...). Potem sem čez par dni kupila en sta avto in šlo je naprej. Otrokom je bilo potem definitivno boljše (pa se prej sploh nisva ne kregala, ne sovražila, le ljubila se nisva) in im še je. Krizice so in bodo, tudi pri otrocih, a nič trajnega. Samo iskrena bodi do sebe in potem tudi do otroka. pa očeta mu ne vzemi.

Sovraštvo je samo druga, ranjena oblika ljubezni.
Ne odhajaj še, ker še čutiš in se trudiš, da bi razumela. Ko ne bo več čustev, bo čas za odhod, takrat ti tudi visoka najemnina ali soba pri tvojih ne bosta previsoka cena za to, da lahko nanovo zastaviš življenje.

Do takrat pa - ga vprašaš kaj ali si samo nema opazovalka njegovih navad? Poskušaš razumeti, zakaj to počne, mu poskušaš dopovedati, kaj ti ob tem občutiš, kako trpiš?
Poznam nekoga. Bega in išče, preizkuša samega sebe in ostale, a v resnici kliče na pomoč in si želi, da bi mu nekdo, ki ga ima rad, postavil meje, ga zaklenil na varno in vrgel ključ stran.

Nočem opravičevati, a mogoče te tvoj partner najbolj potrebuje takrat, ko te odriva.

ko bo ornk pijan težil mu pomagaj po stopnicah.........dol, ga odrini

Navedeno

Menka
Včasih jeza in sovraštvo nista dovolj, da bi človek trezno razmislil. Zagotovo pa je čas za odhod takrat, ko niti ne ljubiš niti ne sovražiš, ko nisi več jezen. Pot naprej le lažja, ker stvar dozori.

Ja, res, tudi pravijo, da je nasprotje ljubezni brezbrižnost in ne sovraštvo ali jeza ali strah.

Tudi jaz sem precej časa cincala, seveda sem ga na koncu pustila, tudi ti ga boš, samo dalj kot sem ostajala globje rane mi je naredil. Sploh zadnja - tako da sem se komaj pobrala. Sama boš nekega dne vstala iz postelja in si rekla: tega ne morem več! Ali bo pa to sprožil kakšen zelo neprijeten dogodek, mogoče celo manjši - mogoče le pika na i. Težko ti je kaj svetovati drugega kot drži se ne glede na odločitev.

moje mnenje: vse se začne pri seksu

pri nama seks ne štima, pa sem čist zafrustrirana, saj skoraj nič ne seksava, nič nežnosti,.kar pomeni....da mi tudi v samem odnosu zato ne paše..ker se ne trudi za moja občutja, občutke

pač ga ne zanimam...

morda je pri vama seks problem...kaj je problem verjetno veš sama

lp

Navedeno

dost mam vsega
Otrok ni doživljal pekla. Je že majhen in mu je bilo veliko prihranjeno. Gre za naju, za njegov odnos do mene, za nespoštovanje dogovorov, ki vplivajo na najin obstoj. Za popivanje, nekontrolirano zapravljanje denarja, za nepojasnjene odsotnosti za dan ali dva, predvsem pa za nepojasnjene odsotnosti ponoči. Veliko se je zgodilo. Sej verjetno, da če bi vedela kaj vse je počel, tega vprašanja tukaj ne bi postavljala. Vem samo kar vidim in še to boli.
Če ne bi imela otroka, vsega tega ne bi prenašala niti en mesec, zagotovo ne. Ker pa otrok je, otrok, ki tako obožuje svojega očija, takrat je pa težko zabiti križ čez zakon.
Pa tudi ni tako enostavno reči, zdej pa grem. Treba je najti novo domovanje, preračunati kako preživeti z eno plače skozi mesec, sploh ob teh oderuških najemninah, kupiti avto....ne, ne ostajam zaradi materiala, daleč od tega. Hočem pa samo reči, da je težko tako odločitev sprejeti čez noč.

ja, saj nosiš svoj težki križ, pa ga potem nosi še naprej, če ti je tako prav....

Praviš, da je otrok majhen, tip pa nezrel, neodgovoren, navajen pravzaprav samskega življenja in samskih odločitev in ni pripravljen na partnerstvo, kot tako.

Kaj pa, če ima tip samo krizo, ker se z odgovornostjo enostavno in samo ne zna spopast in enostavno beži sam od sebe in v bistvu ne zna, kako se vam približat, ker ga je strah za umret tega, da bo zdej pa to tako do konca dni in da je zadej zapečeten in nesvoboden? Je to mogoče opcija? Sta se kaj pogovarjala, ali vse samo sklepate drug o drugem? Vsak lahko starševstvo doživlja tudi na drugačen način, sploh pa od začetka. POtem pa taki partnerji, čez nekaj časa zopet grejo v resno zvezo in takrat so čudoviti očkoti...

Ne vem..........se je spremenil šele po otroku, kakšen je bil prej, kakšni so sicer vajini pogovori, plitki, površni, vsakdanji, ali ????

danes mi je prisolil klofuto. Po desetih letih skupnega življenj me je udaril. Imava 4 leta starega otroka, nemorem kr naraZEN. a TO 100% DRŽI da če te enkrat udari se bo spet ponovilo? a bi ve to oprostile

ko ti bo prekipelo ne boš iskala izgovorov kje dobiti stanovanje in itd.....vse se bo našlo .....kot po čudežu....ampak glej poglej resnici v oči...ni ti še do ločitve ker upaš, da bo bolje....ko boš pa čisto na tleh boš začutila da bo bolje samo takrat ko boš odšla.......nič prej......enkrat moraš pogledati realo in sebe. kaj je nastalo ....ne svoje prepričanja kako bi bilo lepo imeti fajnega moškega...

Počasi preračunaj,dajaj na stran,pripravljaj,išči teren in ko boš lahko,pojdi. Sama boš vedela kdaj bo to. Poišči kakšne starejše ljudi,ki rabijo družbo , če te vzamejo k sebi za kakšen čas. Daj oglas. Polno jih išče na takšen način. Da tudi z nekaj dela plačajo del najemnine. Prijatelj se je ločil pred pol leta in zdaj živi kot podnajemnik tako da pomaga okoli hiše. Vsaj dokler se ne postavi na svoje noge. In pravi da mu nič ne manjka. Drži se!

40% zakonov razpade (koliko šele nezakonskih zvez?)
Če ga sovražiš, ga zapusti - življenje je prekratko, da bi sovražili.
Če te tepe, ga zapusti - verjetno te ne tepe 'ponesreči'.
Če ga ne maraš, ga zapusti - kaj še čakaš?

Lahko pa vztrajaš, pa bo otrok celo svoje življenje plačeval za tvojo neodločnost.

Jaz sem eden takih otrok.

Navedeno

dost mam vsega
... Zadnje leto je bil pekel, ne morem več. Prav sovražim ga že.
Torej, kako ste vedeli, da je čas, da dvignete sidro in spokate????

Le cincaj in mečkaj, pa boš lahko le še doživljala barko, ki tone pod gladino.

Pojdi,ne glej na materialne stvari,ne glej na to,da ga boš vseeno kdaj pogrešala,ne samo se izgovarjat na otroka.Ni važno koliko si stara,ni važno kaj si že v življenju vse izkusila.Pojdi,samo pojdi proč od njega,za dobro otroka in sebe.
Koliko si stara,imaš službo,imaš prijateljice,ki bi ti lahko pomagale,pa pojdi vsaj 50 km proč od njega,če je že bilo tako zelo hudo,da se je ljubezen sprevrgla v sovraštvo.Pozabi nanj in nobenih negativnih čustev ne veži nase,če se le da.Tako boš lahko začela na novo s polnimi pljuči.Vse se da,če imaš le voljo in moč.Če si šla,se nikar ne vračaj,nikar si ne pusti prepričati,če bi on to hotel,ker potem nisi resna pri namerah.
Zapri poglavje,ki ni vredno piškavega groša.Pojdi iz pekla v svobodo in življenje,kaj si ne zaslužiš tega?
Amen!

Če ga sovražiš pojdi, on se bo že sestavil v red in ti pomagal, samo ne bit žleht pa bo vse ok.