Že kar nekaj let poslušava od sorodnikov in tudi sosedov, da sedaj je pa že čas, da imava otroke. To nama je bilo zelo težko poslušat, ker sva imela nekaj težav okrog zanositve.
Nikoli o tem z nikomer nisva govorila, ker nisva čutila potrebe po tem.

Sedaj sem noseča :))) in odločila sva se da ta vikend poveva novico domačim. Vem, da se bo hitro razvedelo tudi do sorodnikov..., kar me ne moti.
Vem pa, da nama bosta vsaj dve osebi, tako ko bo priložnost, še enkart povedali, da je že čas in da ne vesta kaj sva čakala. Vem, da bo tako, ker taki sta in sta tudi moji sestri imeli ogromno za povedat... no nima veze.

Prosila bi vas za nasvet, kako naj odreagiram, ker običajno v takih situacijah zmrznem in ne vem kaj odgovorit. Sploh eni punci, ker vedno tako nesramno in posmehljivo zbada. Joj kakšni ljudje so to. In najhuje je, da vem, da se bo to zgodilo, pa ne vem, res ne vem kaj odgovorit. Kaj bi vi na mojem mestu.

Hvala

preveč se obremenjujeđ!

povej da se vama ravno zdaj zdi pravi čas in konec

Naj se ti z novico ne mudi, počakaj tri mesece.

Ob komentarjih pa pač skomigni z rameni in odpri ušesa, da bodo lahko čim prej šli na drugi strani ven.

Imam kolega, ki na vsako tako stvar odgovori: vse je dobro. Folk kar obmolkne.

Lahko jim rečeš:
- čakala sva na pravi trenutek
- pač tako je
- tako sva se pač odločila
- lahko si pa tudi ti nesramna in če ti reče "ne vem zakaj sta čakala" reci "saj ti ni treba vsega vedet"

Joj, s čim se obremenjuješ! Mi2 sva tudi imela težave z zanositvijo, pa če so bili ljudje meni blizu, sem enostavno povedala, da mati narava štrajka. Firbcem, ki so se vtikali kar tako, ker se pač povsod vtaknejo, sem redno zabrusila - kaj pa vi/ti? Kdaj boste/boš pa vi/ti na vrsti? Ali pa sem rekla kar direkt, da jih en drek briga in bodo zvedeli, ko se bo meni zdelo primerno. Konec koncev so to osebna vprašanja, o katerih ne razpravljaš z vsakim!

Je pa tko, ko sam sprejmeš, da pri tebi zanositev pač ni tako preprosta, nehaš imet težave z ljudmi okoli sebe.

Še nasvet: do konca 12. tedna bodo lepo tiho, povej samo staršem, če sploh, ker do 12. tedna se zgodi še do 30% splavov - potem boš šele imela komedije, če te slučajno doleti (kar srčno upam in ti želim, da te ne!!), ko bodo vrtali vate in te zasliševali!! Če žlahta izve sredi 4. meseca, je čist dost zgodaj!

Lohk pa rečeš, da zdej sta pa začela in ne vem, kdaj bosta nehala.

Takšnim ljudem pač ni nikoli prav...najprej se vtaknejo, zakaj še nimata otrok, potem, zakaj še nimata drugega ali pa zakaj ga imata tako hitro, pri tretjem je že cel halo itd. :)
Pač...eni so popolni in vse naredijo ob pravem času, drugi pa pač samo smo. :)

Iskrene čestitke in veliko brcik! :)

Meni si, milo rečeno, smešna. Pa ne v prav 100% pozitivnem smislu, ne mi zamerit.

Kaj ti resno misliš, da ljudi briga ali imaš ti otroke ali ne? Ja, mogoče tvoje starše, njegove starše, kup drugim sorodnikom pa dol visi ali jih imaš ali nimaš in govorijo samo zato, da nekaj govorijo.

Zdaj - če si nedorasla, nezrela in nestanovitna oseba, te bo to prizadelo. In dozdeva se, da si vse troje, ker se že zdaj postavljaš na okope. Ma koga briga, lepo te prosim!!! Pravzaprav si mislim o takih ljudeh, ki postavljajo vprašanja kot ga ti, da si sami vlečete ta vprašanja nase, ker uživate biti v centru pozornosti, tudi če je ta pozornost negativna. V smislu "ha, ti bom že pokazala". V resnici oni rečejo vprašanje, ti padeš čisto ven, oni v naslednji sekundi razmišljajo kaj bodo skuhali v nedeljo na družinskem kosilu in se od tiste sekunde niti spomnijo več ne kakšen odgovor si jim sploh dala.

Si ti zrela oseba? Meni deluješ zelo otročje.

Tudi sama imam težave z zanositvijo, ampak me še zdaleč ne obremenjujejo vprašanja ljudi okoli mene, pa naj bodo to najbližji ali pa samo znanci.
Vsem sem povedala tako kot je, da pač ne gre in da bo, ko bo, če bo. Z nekom bližjim se lahko tudi pogovarjam, z znanci manj, sem pa tako mimogrede, ravno s takimi vprašanji, spoznala tudi nekaj ljudi, ki imajo enake težave in smo delili izkušnje. Meni osebno je bilo najboljše ravno to, da sem videla, da nisem sama in da nas je takih veliko.
Nisem obremenjena s starševstvom. Želim si biti mati čez vse na svetu, ampak ne mislim, da bom potem boiljši človek ali bolj vreden človek. Pri tebi imam občutek, da te je tvojih težav sram in da misliš, da če ne boš imela otroka, ne boš dovolj dobra. Odrasti! Ne vem, no, ampak s takimi kompleksi, ki jih imašoš samo še ena mati, ki svoje komplekse prenaša na otroka. Grozno!

ti kar reci da če tako komaj čaka otroke zakaj jih potem sama ne štepa po tekočem traku...

Se moram strinjati z eno pred sabo, da je to predvsem tvoj problem. Res ni lušno poslušati takšnih in drugačnih vprašanj, vendar vedno bodo, če ne od familije, pa od sosedov, trgovke, ipd. TI se moraš sprijazniti s tem, da prej pač ni šlo in da gre za vaju, za vas. Se mi zdi, da je predvsem problem pri tem, da nisi še predelala teh problemov z zanositvijo. Sicer te ta vprašanja ne bi toliko zbodla, kot te.

Zdaj imaš možnost, da ignoriraš in odgovoriš nekaj v stilu, da je to za vaju ravno pravi čas, lahko pa celo poveš, da prej enostavno ni šlo. Zadnjega najbrž nočeš, zato boš morala resno postati bolj samozavestna in se ne obremenjevati z vsem, kar ljudje govorijo okoli. Vem, da nas lahko najbližji veliko bolj prizadenejo kot mimoidoči, ampak vseeno se boš morala s tem soočati praktično do konca svojega življenja. Zdaj so otroci, jutri bo vzgoja, pojutrišnjem spet nekaj novega. Nekateri se bodo vedno vtikali vate. TI pa moraš postati toliko močna, samozavestna, da ti te besede ne bodo prišle do živega. Navsezadnje ti živiš svoje življenje in ne tvoji sestri ali kdo drug. Torej se lahko zagovarjaš samo sebi in nikomur drugemu! Prizadeneta te lahko le toliko, kolikor sama dopustiš.

Do vikenda imaš še nekaj časa, da se poskusiš pomiriti in pripraviti na to srečanje, zato delaj na tem. Ti bo prav prišlo naprej v življenju.

Resno pa ne povej o svoji nosečnosti pred drugim trimesečjem.

Vedno, ko tule berem poste, kako odreagirat na raznorazne komentarje kogarkoli že, se sprašujem, zakaj je sploh na komentarje, ki se komu zdijo neumni, neumestni ... treba odreagirat? Skoz eno uho noter skoz drugo ven, pa je. Preslišiš.
Dajte se že nehat tolk ukvarjat s tem, kaj drugi mislijo, rečejo ...

s predhodnicami. S kakšnimi komentarji? S kakšno žlahto? Tudi jaz sem kar dolgo čakala, ampak nikoli nisem polagala računov. Nikomur. Moje zasebno življenje je samo moje, edino najini starši so vedeli za moje težave (tudi dva ss vmes), ampak nikoli, pa res nikoli nisem z nikomer razpravljala o tem, kaj šele, da bi se opravičevala. Govorila sem le s kakšno prijateljico, ampak le in kadar sem to jaz hotela.
Velikokrat, ko berem vaše poste, se sprašujem, ali je možno, da imate res tako malo samozavesti. Ste ko "plašne piške". Bojite se vaših mam, tašč, sosedov, tet, bratrancev, prijateljic... Ni, da ni. Odrastite že vendar, pa malo na samozavesti delajte.

Jaz sem pa mislila, da imaš otroke takrat, ko si dovolj zrel in odrasel.

Jaz te pa razumem. Eni komentarji oziroma ene teme pač gredo do živega. Sama imam težave z eno partnerjevo kolegico, ki je enostavno tako nevljudna/nediskratna, da ostanem kar odprtih ust, pa sicer nisem v zadregi za bolj ali manj vljudne odgovore.
Ena knjiga (Z ljudmi je treba znati) priporoča premik težišča v tovrstnem primeru.
Po mojih izkušnjah pomaga tudi črni humor, če si ga sicer sposoben ali pa da poveš še več / preveč, tako da je sogovorniku nerodno, kaj je izvlekel iz tebe. To deluje če imaš vsaj približno civiliziranega sogovornika.
Drži se in čestitam!

Če te kdo kaj vpraša, te samo zaradi lepšega, nikakor pa jih tako grozno ne zanima tvoja nosečnost kot si ti predstavljaš. Malce napihuješ vse skupaj. Reci preprosto hvala, ko bo kdo kaj rekel.

Na nezaželene komentarje priporočam odgovor z vprašanji. V nedogled. Znori vsak, no, razen popolne budale ne, ker jim ne potegne, da jih zajebavaš. Ampak do takrat se boš že imenitno zabavala in pozabila, da ti je neprijetno. Tvoj primer bi recimo šel lahko takole:

Zoprni komentatorji: Saj je bil že čas, ne veva, kaj sta čakala...
Tvoj odgovor: Zakaj pa ste bili tako neučakani?
Zoprni komentatorji: Hja, bi radi malo vnuke pomirkali...
Tvoj odgovor: Zakaj pa si jih tako želite?
Zoprni komentatorji: Ja, saj veš, vnuki so le vnuki, od vedno sem si jih želela imeti...
Tvoj odgovor: Zakaj pa?
itd., itd., lahko čisto kratka vprašanja postavljaš, lahko celo neumestna, še porajtali ne bodo...

Jaz sem običajno odgovorila, da dalj kot treniraš, lepši so otroci :) so ostali običajno brez besed in brez nepotrebnih vprašanj v bodoče.

Mene pa zanima, ali se sramuješ tega, da imaš težave z zanositvijo.
Oz. zakaj nočeš tega deliti z ostalimi?
MIdva sva dolgo čakala na prvega otroka, drugega pa žal nisva dočakala nikoli.
Ampak življenje gre naprej, situacijo sva sprejela in nam je prav luštno.
In, če me kdo vpraša, zakaj imava samo enega, mu brez zadrege lahko odgovorim, ker v drugo pač ni šlo. In potem je navadno njim nerodno, ampak to je njihov problem.

Odgovori da nekateri mislijo se na kaj drugega kot samo na fukanje in razmnozevanje, in imajo cilj v zivljenju se kaj drugega ustvarit kot samo vojsko otrok. Bos imela garantirano mir do konca zivljenja. Ce je nesramna in zbadljiva bo pac razumela samo na ta nacin.

Ker sva hotela imeti točno tega otroka. Če bi ga imela prej, bi bil en drug.

pa ne nč okrog govort. ko boš mela vamp, pa reči da je to zaradi pira in nezdrave hrane....

če boš vključla še nosečniško motno razpoloženja in jo primerno uporabljala in izkoriščala, si ga zmagala