prosila bi, če kdo pozna kak primer iz prakse - se to da vsaj začasno?

čez noč se ne da vsega - najti novega bivališča, urediti odnose z otroci, ločiti finance....

jaz nimam drugega, razlog je njegova nezvestoba, mislim, da nima partnerke, da je šlo samo za avanture,...in mislim, da tudi on nima nove strehe za nad glavo. je pa že drugič zasačen, tako, da druge šanse nima.

Poznam in žal vsi primeri so bili če mene vprašaš - neznosni, boleči, in to v škodo otrok!

Poznam primer, ko je mamica živela s hčerkama v istem stanovanju kot tudi odtujeni mož in to nekaj let. Otrok je trpel, grozljivo trpel....poznam pa tudi primer, rahlo drugačen, kjer ni bilo odtujenosti ali druge ženske, ampak alkohol in prezadolženost......grozna primera, ki sta pustila grozljive posledice (psihične) na otrocih...zato nikar!

Skratka, ne čakaj na sodni razplet ali karkoli drugega, sploh pa če med vama frcajo negativne iskre, otrok tega NE RABI, otrok rabi mirne, čuječe starše, ki so mu za zgled in n dva bojevnika........

Tudi jaz sem mnenja,da to ni dobro ne zate,ne za otroka,ne za njega.Sčasoma bo nevzdržno in počasi bo treba poiskati drugo možnost.Na žalost.

Sodno se stvari da izvesti.
Če te zanima pa slučajno glede CSD-ja in otroških, pa ti lahko povem, da bo kriza s priznanjem ne-izvenzakonske skupnosti, kljub ločitvi.

Nehajte jokcat in jamrat, lisice nedolžne in vsesplošne dobrotnice!!

Kaj te pa zanima avtorica? Da bi rada bila kao razvezana - ti samohranilka.......in vlekla denar iz vseh mogočih žakljev?
Zdaj pa cvikaš, da te/vaju dobijo, da živita skupaj?? Čeprav na smrt skregana in imata vsako žlico točno pocahnano, od koga je in kdo jo bo vrgel v pomivalca?
Da mu ne pereš gat , vseeno pa stiskaš njegovo zobno pasto, ker se to ne opazi??

Kaj te sploh zanima? In česa se bojiš? Kaj te skrbi?

jaz ne mislim bit bojevnica; ker sem vse kar sem imela za prejokati in čustveno predalati, opravila pri sebi ob prvi prevari... zatem mu nikoli več nisem mogla 100% zaupati in sem globoko v sebi bila pripravljena na ponovitev zgodbe

sedaj sem trezna, vendar sva v kompleksni situaciji in ga potrebujem vsak toliko, da se osnovne stvari razrešijo.. sama jih ne zmorem razrešiti.

ma dajte nehat s temi dodatki za samohranilke itd - še pomislila nisem na to... to ni bilo sploh postavljeno kot vprašanje- nikoli nisem rabila nič od države, sama se preživljam s svojim delom in temu bo tudi v prihodnje tako, nehajte s temi bednimi

zanima me to - če si ne mečeva polen pod noge, če se dogovoriva živeti na ljubo otrok pod isto streho, spati pa vsak v svoji sobi - če se to v praksi morda lahko obnese?

jaz bi na ljubo otrok - njihove psihične stabilnosti in za odraščanje ob obeh figurah (očetu in mami), bila pripravljena na to

moški so se mi s tem, kar se mi je zgodilo, zelo zamerili in verjetno bo trajalo leta in leta, da bi sploh pristala iti s kom na kavo, kaj šele kaj več...sedaj razmišljam tako, da si moškega nikoli več ne bi upala spustiti pre-blizu (kot sme tega)

skratka pripravljena sem živeti v celibatu..

definitivno se želim ločiti- temu moškemu se ne pustim več fizično dotikati, sem pa pripravljena pri vsem ostalem normalno funkcionirati

Navedeno

ne vem kkaj bi
zanima me to - če si ne mečeva polen pod noge, če se dogovoriva živeti na ljubo otrok pod isto streho, spati pa vsak v svoji sobi - če se to v praksi morda lahko obnese?

jaz bi na ljubo otrok - njihove psihične stabilnosti in za odraščanje ob obeh figurah (očetu in mami), bila pripravljena na to .Ti bi bila pripravljena na to,tvoja otroka pa psihično NE. Živela sem v takšni družini,kjer sta ostala skupaj samo zaradi otrok-jaz svojemu otroku tega nikoli ne bi naredila.otrok čuti in vse vidi,četudi vi mislite da ne.Normalno skupaj ne moreta funkcionirat

moški so se mi s tem, kar se mi je zgodilo, zelo zamerili in verjetno bo trajalo leta in leta, da bi sploh pristala iti s kom na kavo, kaj šele kaj več...sedaj razmišljam tako, da si moškega nikoli več ne bi upala spustiti pre-blizu (kot sme tega)

skratka pripravljena sem živeti v celibatu..

definitivno se želim ločiti- temu moškemu se ne pustim več fizično dotikati, sem pa pripravljena pri vsem ostalem normalno funkcionirati

Če nista zmogla kot mož in žena, potem verjetno tudi kot sosatnovalca ne bosta. Dvomim, da bi tako lahko trajalo. Otroci bodo čutili odtujenost. Bolje jim je povedati čimprej in jih na to pripraviti. Poznam par primerov iz prakse. Enega ravno na ta način, kot si želiš ti. Varanje in pogovor, dogovor, da zaradi otroka ostaneta skupaj. Po parih letih ni šlo več, stavri so se zaostrile do te mere, da sta šla vsak na svoj konec. Otroci pa so v večini bolj pametni od nas. in čutijo da nekaj ni ok.
Jaz ti ne priporočam tvoje ideje. Ok, ostanita skupaj toliko časa, da eden najde stanovanje, potem pa vsak na svoje.

Sprašujem, od kod si doma?

ne želim se izpostavljati z bolj natančnimi podatki, kot so kje živim itd.

problem je, da je on ob mojem odkritju odšel, nima strehe na glavo in mislim, da ima tudi v glavi pravo zmedo, med drugim tudi samomorilne misli (komunicirava preko sms, imela sva tudi en razgovor v živo). ravno zato, da mu na nek način pomagam tudi pri tem, da se on uredi in postavi na nove noge (ker otroka imata rada oba), sem mu ponudila da pride zaenkrat nazaj (itak sva solastnika).

Navedeno

SAMO NEHAJTE HINAVKE
Nehajte jokcat in jamrat, lisice nedolžne in vsesplošne dobrotnice!!

Kaj te pa zanima avtorica? Da bi rada bila kao razvezana - ti samohranilka.......in vlekla denar iz vseh mogočih žakljev?
Zdaj pa cvikaš, da te/vaju dobijo, da živita skupaj?? Čeprav na smrt skregana in imata vsako žlico točno pocahnano, od koga je in kdo jo bo vrgel v pomivalca?
Da mu ne pereš gat , vseeno pa stiskaš njegovo zobno pasto, ker se to ne opazi??

Kaj te sploh zanima? In česa se bojiš? Kaj te skrbi?

Vse,kar si napisala za nas,velja zate.Sama si vse to!

Drugače si pa tako pametna ,da se kar kadi iz tebe.Vsevednica,naduvana.

Navedeno

ne vem kkaj bi
jaz ne mislim bit bojevnica; ker sem vse kar sem imela za prejokati in čustveno predalati, opravila pri sebi ob prvi prevari... zatem mu nikoli več nisem mogla 100% zaupati in sem globoko v sebi bila pripravljena na ponovitev zgodbe

sedaj sem trezna, vendar sva v kompleksni situaciji in ga potrebujem vsak toliko, da se osnovne stvari razrešijo.. sama jih ne zmorem razrešiti.

Katere osnovne stvari čakaš, da se razrešijo? Kolikor jaz vem se nobena stvar ne reši sama, ampak jo moraš rešiti TI!!! Ker si odločena, da se ločiš, se boš morala navadit, da moraš vse probleme reševati sama in se zanašati samo na sebe!
Mislim, da ni dobra ideja, da živita še vedno pod isto streho, drugače sta pa ločena! Eden se bo moral odseliti!!!! In ko bo on na vrsti, da ima otroke pri sebi, ti ta čas posveti temu da razrešiš vse ostale stvari!!! Samo ne čakaj in ne privošči svojim otrokom takšnega življenja, saj otroci vse vidijo in čutijo!!!!!!!
Pa srečno!!!!!

Navedeno

ne vem kkaj bi
zanima me to - če si ne mečeva polen pod noge, če se dogovoriva živeti na ljubo otrok pod isto streho, spati pa vsak v svoji sobi - če se to v praksi morda lahko obnese?

jaz bi na ljubo otrok - njihove psihične stabilnosti in za odraščanje ob obeh figurah (očetu in mami), bila pripravljena na to .....................
..............................

SEVEDA se obnese, sploh če si ti za to!
In tukaj ni pomembno mnenje drugih - ker eni se bodo scufali v bajti, eni lahko mirno funkcionirajo v garsonjeri.

Imejta popolnoma ločenih čim več stvari - vsak svojo sobo je idealno. Da pospravljata za sabo: on svoje kocine, ti svoje vložke.
On kupi za otroke ananas - samo TI ga ne smeš jesti.
Ti kupiš ene igrice - samo ON se ne sme igrati s tem.

Sicer pa ni panike - tip ima druge, tako da ga najbrž sploh ni doma.

Vse se da, če se boš preklopila na SVOJ lajf, njega pa total na ignor. Nekaj živcev bo šlo - ampak če ne boš picajzljasta, maščevalna....samo hladnorvno samozavestna, bo vse OK.

ja, samo sedaj je tako, da odkar se je odsel, da sem sama za vse- za otroke in razreševanje vseh možnih situacij, spim par ur na noč, pred nekaj dnevi me je močno usekalo v križu itd. saj ne da stokam, ampak težko mi je, z njegovo pomočjo bi mi bilo vsaj delno lažje in bi hitreje razrežila to, kar je praktično on zakuhal

No, jaz sem tak primer in ti povem, da se da! Tudi otroci sprejmejo sčasoma! Jaz bi se lahko odselila in pustila otroka (najstnika) pri bivšem in si uredila življenje po svoje! Ker je bilo to njuno socialno okolje in ker je bilo drugih travm preveč, sem se odločila, da zdržim. Zaradi njiju. Poleg tega sem vedela, da če vztrajam pri selitvi, bosta otroka odmaknjena od očeta, ker je enostavno prelen, da bi se jima približal. Tako so v 4 letih razvili nek odnos, ki ga prej nikakor niso mogli. Ker sem vse urejala jaz. Zdaj se potrudijo, da komunicirajo in se pogovorijo!
Najinega odnosa pa ni več in ga nikoli več ne bo! Ni bil razlog novi partner, ampak njegovo neodgovorno ravnanje do mene in do otrok (tudi skoki čez plot ipd.) Zdaj je svoboden, lahko seksa s komerkoli želi, a dobro se zaveda, da mora za odnos z otrokoma poskrbeti sam. Prej sem vse urejala sama!
Kaj bi storila, če bi z otrokoma "pobegnila" na varno in v mir! Nikoli ne bi razrešila svojega odnosa z očetom, vedno bi mi očitala, da sem ju prikrajšala za to in ono... Nikakor! Tu imata mene in njega in tu spoznavata, kako funkcionirajo odnosi brez laži in sprenevedanja.
Kar pa se okolice in CSD tiče- poročila sva se zaradi otrok in razvezala sva se, ker je najina zveza, kakršna je bila, otrokoma škodila. Finančno smo pa na istem, le da se ve, kdo za kaj zapravlja!
Torej, nikakor nisem za to, da se otrokom jemlje primarni dom, sploh v dobi odraščanja! Kdor se želi seliti, naj se seli, a naj v to ne vlači otrok! Morda se oni ne želijo seliti in morda vas kljub temu potrebujejo! Lp!

jaz tako živim,če te karkoli zanima mi pusti meil izveš iz prve roke,ampak sva še pod isto streho ker je drugačna situacija žal nemogoča.

Navedeno

tako živim že pet let
No, jaz sem tak primer in ti povem, da se da! Tudi otroci sprejmejo sčasoma!

evo, tega sporočila sem pa vesela. z veseljem bi vas kdaj tudi osebno spoznala. hvala za vaše sporočilo. lp

se oglasim kasneje pozno zvečer- si moram odpreti en mail; zdaj pa moram z otroci pod tuš, pa večerja, pa ponoviti gradivo za jutri ...

Navedeno

ne vem kkaj bi
ne želim se izpostavljati z bolj natančnimi podatki, kot so kje živim itd.

problem je, da je on ob mojem odkritju odšel, nima strehe na glavo in mislim, da ima tudi v glavi pravo zmedo, med drugim tudi samomorilne misli (komunicirava preko sms, imela sva tudi en razgovor v živo). ravno zato, da mu na nek način pomagam tudi pri tem, da se on uredi in postavi na nove noge (ker otroka imata rada oba), sem mu ponudila da pride zaenkrat nazaj (itak sva solastnika).

In zakaj misliš, da si ti dolžna, po vsem kar ti je naredil, pomagati njemu, da se postavi na lastne noge!!! Po čigavih nogah je pa skakal v drugo posteljo? A se je on takrat oziral nate ali na otroka? Za odnos med njim in otrokoma mora poskrbeti on in ne ti!!!!

Včasih je tako, da moraš stopiti korak nazaj, da lažje nadaljuješ pot.

Se ne da nič pogovorit z njim? Ga nič ne ganijo otroci? Počakaj ga, ko pride. Ali mu pusti popisan papir...

In če v dveh (največ treh) dneh ne bo odziva z njegove strani..........BODI MOČNA ......zate je mrtev!! Ga ni!!

Totalno ga ignoriraj, vse VSE od njega. Samo kar bo za otroka skrbel, prispeval.

DO NJEGA PA NIKOLI VEČ NIČ!! si sama sposobna vsega, verjemi. in to kar te matra križ - to je vse zaradi njega, to je v glavi - ker trpiš.
Klinc gleda takega desca, ki ti povzroča bolečino in skrbi, trpljenje.

Vse lepo ti želim!

Moja starša se sicer nista "kao" ločila, je bila pa situacija skoraj kot, da sta se. Meni osebno je bilo zelo stresno, tako da tista, ki pravi, da otroci sčasoma sprejmejo gleda pač samo s svojega zornega kota - kaj pa naj, saj jim drugega ne preostane. Trpijo pa pač v sebi. Sploh, ker bodo čutili odtujenost, ker bodo čutili, da ni ljubezni med vama.
Poleg tega pa ti praviš, da več let ne boš pustila nikogar k sebi. Kaj pa če te udari amorjeva puščica? Kako misliš, da bo nov potencialni partner gledal na to, da živiš z "bivšim"? Bi ti šla v partnerstvo z nekom, ki živi z "bivšo" ženo? Boš potem ta starega vrgla čez prag? In kako bo tebi, če bo tvoj svojo ljubico pripeljal domov? Na nočitev? Konec koncev z vso pravico, saj bosta vidva ločena.
Zadeve je treba razčistit takoj, tole kar nameravaš in iščeš izgovore za to, je samo še podaljševanje agonije, ki ni v prid ne tebi, še najmanj pa otrokom.

Imam občutek, po stilu pisanja, da gre za avtorico, ki je pred kakim tednom pisala, da je odkrila na moževem računalniku cel kup porno fotk in dokazov, da se je dobival z drugimi in da je to vse takoj ščvekala tašči in vsepovsod iskala pomoč, da ji naj pomagamo, ker ji je tip 'očrnil ugled in umazal ime''...

Se motim?

Sicer pa avtorica, čez komot ga ni, kaj ne? Moških ne boš puščala blizu, enga bi pa (že preverjenega) imela zraven, da bo počel stvari, ki jih sicer moški počnejo?

Joj, nikar to delat. Tudi tiste, ki pravite, da ste to dale skoz in da se pač otroci s tem sprijaznijo prej ali slej, se krepko motite! Otroci se že sprijaznijo, saj se MORAJO? Kaj pa čjo? Posledice pa nosijo, TRAJNO. Saj če dva nista za skupnost, potem ne moreta biti pod isto streho in pika. Eden od partnerjev pri tem trpi k živina, drugi se ima fajn. In tisti, ki se ima tako fajn kot bi se rada imela partnerica pa ne VIDI in NOČE videt, kakšne posledice pušča na otroku, ker pač se ima on fajn... in čez komot ga ni!

Poznam še en primer. 20 let živita skupaj po prevari, tip vsa leta ima ljubico, žena to ve, in miži na en uč, mož pa tudi in se sprenevedata, začneta spati vsak v svoji spalnici... Njuna otroka pa: eden kot odrasli, zapusti nosečo partnerko, s katero je bil pred tem 10 let in odide k drugi; drugi otrok, pa je narkoman že 20 let, brez službe, bolan... Te dva partnerja pa iz dneva v dan več pijeta.... Slučajno? ?

ker bi rada ti do smrti igrala njegovo rešiteljico boš takole komplicirala. tip te je pustil, tudi za otroke mu je eno figo mar, vsake tolk cajta tebi pojamra, da se bo fentu, pa si ti čisto iz sebe.
Vse te nerazrešljive situacije ustvarijo ljudje, ki so jim materialne dobrine vredne več od ljudi in odnosov.
Če ti paše prav, samo ne izgovarjaj se na otroke. Tale kurbirski pezde je zate očetovska figura brez katere otroci ne bodo mogli? morda bi iz tegale trenutno kurbirskega pezdeta še kaj ratalo, če bi moral prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, tako pa nikoli nič ne bo, ker mu boš ti stalno odnašala rit.
Ali pa je v resnici v ozadju tvoj strah pred novim in se boš kao žrtvovala za družino, da ti ne bo treba živet lastnega lajfa?

Kako da se ne da? Večina vaših zakonov je takšna, zapirate oči in greste naprej, čeprav bi ga utopile v žlici vode, če bi šlo! Samo ta razlika je, da ne rečete bobu bob, sicer je pa to klasični vzorec drug-mimo-drugega-bivanja, z izgovarjanjem na otroke in da pač drugače ne gre...tudi jaz trdim, da vas je veliko tovrstnih hinavk.

A, dajte no! Tri četrt se vas goni po okriljem "srečnega zakona". A mislite, da tega pa otroci ne vidijo in ne vlečejo s seboj v prihodnost? Razlika je le v tem, da se pobecu zdi normalno, da pusti žensko z otrokom doma in gre žurat po svoje... Njegova mati je to prenašala, njegova žena pa ne bo!

Navedeno

ne vem kkaj bi
zanima me to - če si ne mečeva polen pod noge, če se dogovoriva živeti na ljubo otrok pod isto streho, spati pa vsak v svoji sobi - če se to v praksi morda lahko obnese?

jaz bi na ljubo otrok - njihove psihične stabilnosti in za odraščanje ob obeh figurah (očetu in mami), bila pripravljena na to

moški so se mi s tem, kar se mi je zgodilo, zelo zamerili in verjetno bo trajalo leta in leta, da bi sploh pristala iti s kom na kavo, kaj šele kaj več...sedaj razmišljam tako, da si moškega nikoli več ne bi upala spustiti pre-blizu (kot sme tega)

skratka pripravljena sem živeti v celibatu..

definitivno se želim ločiti- temu moškemu se ne pustim več fizično dotikati, sem pa pripravljena pri vsem ostalem normalno funkcionirati

Je možno. Lahko imata spoštljiv in prijateljski odnos, če sta oba dovolj zrela. Če ne gre drugače nekaj časa, gre lahko tudi tako. Srečno!

Nobenih receptov ni za srečo, niti ne za zadovoljstvo.
Pri moji prijateljici je tako, in čisto v redu funkcionirajo, je pa res, da sta za to potrebna dva zrela človeka. Da imata oba zelo razčiščene stvari glede drugega (se pravi: da vesta, da je konec romantične zveze) in da sta hkrait oba navezana drug na drugega, tako, prijateljsko. Da ti partner ne gre na živce - in obratno. In potem verjamem, da je lahko celo zelo v redu. Jaz sem tako živela ene pol leta s fantom, s ktaerim sva bila prej v zvezi. Sva se razšla, pa po spletu okoliščin še vedno ostala cimra (sva živela v tujini). In bilo je prav super. Če ne bi bila njegova nova punca tako ljubosumna name, bi morda še po vrnitvi v Ljubljano ostala cimra ... Razumela sva se precej bolje kot prej, ko so bila vmes še romantična čustva, pa (neizpolnjena) pričakovanja itd. Hecno, res ni pravil.

Tako da - ne poslušaj (dobronamernih) nasvetov, na svetu je toliko usod, kolikor je zvez. In za vajino družino (ki je eto še vedno) sta odgovorna samo vidva. Če sta oba prepričana, da je tako najbolje za vse (in ne, da se greš ti neko usmiljenje in požrtvovalnost), potem je lahko čisto ok. In če ugotoviš čez nekaj mesecev, da ne gre, pač poiščeta nov modus vivendi.

Navedeno

ne vem kkaj bi
?

jaz bi na ljubo otrok - njihove psihične stabilnosti in za odraščanje ob obeh figurah (očetu in mami), bila pripravljena na to

a se zezaš ali kaj?

Ma lepo te prosim, ženska, a ti misliš, da je za otroka PSIHIČNO zdravo, da vsak dan gleda odtujena mater in očeta - mater, ki sovraži moške in zavrača moža?

Za otroke je zdravo, da imajo realen vpogled v odnose, kar pa pri tebi ne bodo dobili, ker špilaš žrtev in imaš cel kup nepopucanih zadev v zvezi z moškimi, za kar ni odgovoren tvoj mož.

Kakšna psihična stabilnost otrok, lepo te prosim, odraščati v domala zastrupljenem okolju. To blažena 'starševska skupnost' se totalno poveličuje - otrok mora čutiti, da ga ima mama rada in da ga ima oče rad, glede odnosov pa potrebuje razčiščene zadeve, ne pa neko močvirje, kjer vse kao funkcionira na videz, čustva se pa tlačijo.

In ti dejansko razmišljaš, da bi to celo storila za dobro otrok? lepo te prosim.

Navedeno

tako živim že pet let
No, jaz sem tak primer in ti povem, da se da! Tudi otroci sprejmejo sčasoma! Jaz bi se lahko odselila in pustila otroka (najstnika) pri bivšem in si uredila življenje po svoje! Ker je bilo to njuno socialno okolje in ker je bilo drugih travm preveč, sem se odločila, da zdržim. Zaradi njiju. Poleg tega sem vedela, da če vztrajam pri selitvi, bosta otroka odmaknjena od očeta, ker je enostavno prelen, da bi se jima približal. Tako so v 4 letih razvili nek odnos, ki ga prej nikakor niso mogli. Ker sem vse urejala jaz. Zdaj se potrudijo, da komunicirajo in se pogovorijo!
Najinega odnosa pa ni več in ga nikoli več ne bo! Ni bil razlog novi partner, ampak njegovo neodgovorno ravnanje do mene in do otrok (tudi skoki čez plot ipd.) Zdaj je svoboden, lahko seksa s komerkoli želi, a dobro se zaveda, da mora za odnos z otrokoma poskrbeti sam. Prej sem vse urejala sama!
Kaj bi storila, če bi z otrokoma "pobegnila" na varno in v mir! Nikoli ne bi razrešila svojega odnosa z očetom, vedno bi mi očitala, da sem ju prikrajšala za to in ono... Nikakor! Tu imata mene in njega in tu spoznavata, kako funkcionirajo odnosi brez laži in sprenevedanja.
Kar pa se okolice in CSD tiče- poročila sva se zaradi otrok in razvezala sva se, ker je najina zveza, kakršna je bila, otrokoma škodila. Finančno smo pa na istem, le da se ve, kdo za kaj zapravlja!
Torej, nikakor nisem za to, da se otrokom jemlje primarni dom, sploh v dobi odraščanja! Kdor se želi seliti, naj se seli, a naj v to ne vlači otrok! Morda se oni ne želijo seliti in morda vas kljub temu potrebujejo! Lp!

kakšen kup klobas. Kako si ženske mečete pesek v oči, adijo pamet. Malo bo treba tele vaše otroke vprašati, kako so doživljali odnos med staršema - in to res globinsko vprašati, ne samo takole malo počez - , pa da vidimo potem, kako se bodo tele vaše pravljice o 'mirnem odtujenem sožitju' razblinile v prah. Da o tem, kakšne odnose bodo tvorili ti otroci kasneje, niti ne govorim - četudi bo na videz vse lepo zgledalo.

Delam psihoterapevtsko z ljudmi in verjemite, dragi starši, ni človeka, ki bi bil v takem okolju srečen in zadovoljen. Takšni otroci so žrtve nedoraslih staršev in potem pucajo zadeve celo življenje.

In vse te zgodbice o 'pobegih' - ne gre za pobeg, ampak za sposobnost ločitve, ki je nujen del odraščanja. Zrel in odgovoren človek gre iz nezdravih in neizpolnjujočih odnosov stran, ne pa da vztraja v imenu nekih floskul.

Samo je itak jasno, da večina folka takih zdravih potez ni sposobna delat - zato pa je toliko disfunkcionalnih odnosov.

Navedeno

ne vem kkaj bi
ja, samo sedaj je tako, da odkar se je odsel, da sem sama za vse- za otroke in razreševanje vseh možnih situacij, spim par ur na noč, pred nekaj dnevi me je močno usekalo v križu itd. saj ne da stokam, ampak težko mi je, z njegovo pomočjo bi mi bilo vsaj delno lažje in bi hitreje razrežila to, kar je praktično on zakuhal

Imam občutek, da ti ni do tega, da se razideta. Razčisti najprej pri sebi. Kaj bi rada, moža, ne moža, pomagača, jebača, ....

Ne bo šlo!

Navedeno

ne vem kkaj bi
ne želim se izpostavljati z bolj natančnimi podatki, kot so kje živim itd.

problem je, da je on ob mojem odkritju odšel, nima strehe na glavo in mislim, da ima tudi v glavi pravo zmedo, med drugim tudi samomorilne misli (komunicirava preko sms, imela sva tudi en razgovor v živo). ravno zato, da mu na nek način pomagam tudi pri tem, da se on uredi in postavi na nove noge (ker otroka imata rada oba), sem mu ponudila da pride zaenkrat nazaj (itak sva solastnika).

Če je šel je šel, ne moreš zdaj ti reševat njegove zmede v glavi. Nima se ti kaj smislit, če je znal varat, se bo tudi zdaj znašel. Jaz ne bi z njim komunicirala niti po sms - ih. Naj gre pa k tisti s katero te je varal. Pusti času čas. Za svoje življenje je sam odgovoren, saj ga ne moreš imet 24 ur pod nadzorom.