Starševski čvek

Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!
V razredu je fant, ki ima z odločbo potrjeno hiperaktivnost in bi ga morali posebej obravnavati. Moti cel razred in ne morejo si kaj pomagati z njim. Učiteljice rešujejo problem tako, da ga dajo sedet k pridnim puncam, ampak ne zdi se mi prav, da ga morajo potem one prenašat. Hči se navzema njegovih navad - začela se je zgovarjat, uporablja izraz "da se ji ne da", kar prej pri njej ni bilo zaslediti.

Ima moteč otrok pravico greniti življenje pridnim otrokom?
Je kje kak pravilnik o tem? Ga lahko premestijo v drug razred ali so ga dolžni prenašat skoz eni in isti otroci?
Kaj lahko kot starš storim v zvezi s tem?
poznam družino s hiperaktivnim otrokom, no sedaj je že najstnik in se je tudi že umiril.

So imeli velike tažave v šoli, ker le ta ni priznavala njegove težave /šele obisk zdravnice je zalegel!!!

V glavnem so zadevo po priporočilu strašev in zdravice rešili tako, da ko ni mogel več slediti oz. biti pri miru je lahko šel na hodnik in se malo zdivjal, potem pa se vrnil in delal naprej. Samo tu ni bil problem, da se mu ne da,... ampak enostavno ni zmogel biti pri miru toliko časa - če si je lahko ,,dal duška,, je bil priden in delaven fant, samo ne 45 min skupaj!

Vprašanje kaj je z vašim falotom-sliši se bolj kot razvajenost

Kar pa se tiče sedežnega reda vsekakor stopi do razrednika in naj tvojo deklico presedejo, saj kot praviš jo moti. (ni pravično do naslednje, ki ga bo morala prenašati-ampak vsaj tvoja bo imela mir)

lp in srečno
Mogoče, pa lahko dobi spremljevalca, da se bo lahko bolj ukvarjal z njim in po pri pouku sedel z njim.
Verjamem, da je za vas moteče, samo zamislite se o tem, da bi lahko bil to tudi vaš otrok. Meja je zelo tanka.
Navedeno
"zaskrbljen starš"

V razredu je fant, ki ima z odločbo potrjeno hiperaktivnost in bi ga morali posebej obravnavati. Moti cel razred in ne morejo si kaj pomagati z njim. Učiteljice rešujejo problem tako, da ga dajo sedet k pridnim puncam, ampak ne zdi se mi prav, da ga morajo potem one prenašat. Hči se navzema njegovih navad - začela se je zgovarjat, uporablja izraz "da se ji ne da", kar prej pri njej ni bilo zaslediti.

Ima moteč otrok pravico greniti življenje pridnim otrokom?
Je kje kak pravilnik o tem? Ga lahko premestijo v drug razred ali so ga dolžni prenašat skoz eni in isti otroci?
Kaj lahko kot starš storim v zvezi s tem?


Dobrodošel v slovenskem šolskem sistemu,

ja hiperaktivcem se daje pravico motiti cel razred, hiperaktivci imajo celo priznano pravico do nasilja nad učitelji in so-učenci. Temu se v Sloveniji reče strpnost :))

MI smo dosegli, da hiperaktivcev in ostalih motečih faktorjev niso posedali k našim otrokom. Nasrkali so žal pridni otroci z manj zoprnimi starši.
Kaj pa če bi vaš otrok bil hiperaktiven, bi tudi takrat zganjali tak vik in krik?

Vaša princeska ne more biti ta glavna, pa se zdej pizdakate, češ, da ne pride princeska zlata do izraza, in uboga mora trpeti?

Premislite, preden tako s prstom kažete na druge, jaz sem svoji hčerki vedno razlagala, da se v življenju mora naučiti, da nismo vsi isti, eni so taki, eni drugačni, eni pridni, eni živahni, eni nizki, eni visoki....

vsi pa smo ljudje!
Navedeno
"zaskrbljen starš"

V razredu je fant, ki ima z odločbo potrjeno hiperaktivnost in bi ga morali posebej obravnavati. Moti cel razred in ne morejo si kaj pomagati z njim. Učiteljice rešujejo problem tako, da ga dajo sedet k pridnim puncam, ampak ne zdi se mi prav, da ga morajo potem one prenašat. Hči se navzema njegovih navad - začela se je zgovarjat, uporablja izraz "da se ji ne da", kar prej pri njej ni bilo zaslediti.

Ima moteč otrok pravico greniti življenje pridnim otrokom?
Je kje kak pravilnik o tem? Ga lahko premestijo v drug razred ali so ga dolžni prenašat skoz eni in isti otroci?
Kaj lahko kot starš storim v zvezi s tem?

Po zakonu o šoli ima VSAK učenec pravico do nemotenega spremljanja pouka.

V primeru, da hiperaktivni otrok resneje ruši mir v razredu, je potrebno takoj sklicati sestanek ter se z njegovimi starši dogovoriti o načinu pomoči/sodelovanja - kombinaciji vaj in zdravil, ki bi otroku pomagala k zbranosti, ostalim pa omogočila bolj zbrano spremljanje pouka.

Tudi meni se tako posedanje motečih ali porednih k pridnim učencem upira in najprej hči, nato pa še jaz, sva pri razredniku vložili protest in dosegli, da največjega lumpa nikoli več niso posedli k njej.
Učitelji poskušajo tudi takole umiriti razgrajače, samo tak način je sporen.
Pokvariti učencu, ki posluša in sodeluje uro zato, ker nekdo ne zna umiriti svojega otroka??

Zavedam se, da otrok z motnjo koncentracije seveda ni kriv za svojo "neposlušnost". Bi pa moral prejemati pomoč v obliki različno stopnjevanih vaj za koncentracijo ter zdravil, s pomočjo katerih bi pouk lažje spremljal.

Ob takih posih me vedno malce zaskeli - gre pri otroku res za motnjo pozornosti ali pa so starši breme vzgoje preložili na pleča učiteljev in sošolcev?

Zakaj že se šolajo specialni pedagogi in zakaj poučujejo v specializiranih ustanovah, če pa so redne šole vedno bolj polne otrok z različnimi duševnimi motnjami, ki jim navadno usposobljen kader ne zna prav pomagati?
Greniti življenje pridnim otrokom?!? Misliš, da "moteč" otrok uživa, da je tak? Da mu je lepo in z rožicami postlano? Misliš, da je sam kriv, da je tak? Vzgoja? Ne, hiperaktivnostna motnja je etiološke narave, drugačna kemijska struktura možgan, itd - vtipkaj v google. Ne razumem, res ne, kje je naš čut za sočloveka...? Otrok je otrok, ima celo težave, vi bi ga pa - kaj? Strpale v eno kletko, daleč stran od vaših pridnih otrok, da jih ne bi motil??? To, da imajo takega otroka v razredu, seveda ni najbolj po volji egocentričnim in individualističnim staršem, ki svoje neizpolnjene sanje živijo v svojih "popolnih" otrocih. Ženske, naučite svoje otroke sprejemati drugačnost in ponuditi roko; mar boste vse težave in neprijetnosti, ki bodo prišle v prihodnosti na pot vašim sončkom, preprosto in preko trupel eleminirale?!? Raje jih učite spopasti se s težavami, prisluhniti drugim, empatije do sočloveka, učite jih dobrega in ne zavračanja vsega, kar vam ni po godu in vam prekriža pot!
Moje mnenje.
Hvala, ker ste brali.
Jaz pa se strinjam s tremi ljubicami. Včasih so takšni otroci hodili v "posebno šolo" (smo ji včasih rekli). Tam so specialni pedagogi, ki takšnim otrokom pomagajo. Vem, da je težko dati otroka v to šolo. Toda tudi drugi otroci imajo pravico do normalnega šolanja.
Se mi pa tudi zdi, da je danes res veliko otrok s tem problemom. Je to res pri vseh bolezensko ali pa so mogoče to tudi razvajenčki, ki jim je bilo že doma vse dovoljeno, Ne vem no!
Slovenska šola je v skladu z evropsko zakonodaju, zato mora biti inkluzivna, kar pomeni, da imajo pravico šolati se vsi otroci, ne glede na svoje primanjkljaje ali nadarjenosti: slepi otroci, gluhi otroci, gibalno ovirani, otroci z govorno jezikovno motnjo, otroci z gibalno oviranostjo, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Pa seveda otroci, ki so prikrajšani zaradi kulturne drugačnosti, taki, ki se težje učijo... Zakonov vam ne bom naštevala.
Hiperaktivni otroci - če so dokazano- so otroci, ki si tega "niso sami krivi" in si svojih vsakodnevnih težav niso izbrali, ker gre za nevrobiološke posebnosti v predelovanju informacij v možganih. Res pa je, da se osnovna simptomatiko povečuje z vse večjo vzgojno nemočjo staršev (preveč popustljiva vzgoja, ki se lahko tudi občasno konvertira v preveč strogo in kaznujočo) in tudi z nemočjo učiteljev, ki so premalo opremljeni z veščinami obvladovanja razreda in dela z otroci s PP, zato je potrebna čimprejšnja diagnostika in obravnava celotne družine. Težave teh otrok nastajo v skupini, manj v individualnem kontaktu, zato je večina simptomatike v šoli. Ker so tako moteči, jih veliko dobimo v obravnavo v našo ustanovo, saj jih zelo urgentno napotijo šole.
Zakaj sem potem zaskrbljena? Ker forum spremljam občasno že vsaj 7 let, pa ne morem verjeti koliko je neumnosti in netolerance, ki je ne moreš preskočiti, ker iz naslova ni razvidna tema. In kakšen upad nivoja komunikacije glede na začetni nivo. Škoda!
Navedeno
Spidy

Greniti življenje pridnim otrokom?!? Misliš, da "moteč" otrok uživa, da je tak? Da mu je lepo in z rožicami postlano? Misliš, da je sam kriv, da je tak? Vzgoja? Ne, hiperaktivnostna motnja je etiološke narave, drugačna kemijska struktura možgan, itd - vtipkaj v google. Ne razumem, res ne, kje je naš čut za sočloveka...? Otrok je otrok, ima celo težave, vi bi ga pa - kaj? Strpale v eno kletko, daleč stran od vaših pridnih otrok, da jih ne bi motil??? To, da imajo takega otroka v razredu, seveda ni najbolj po volji egocentričnim in individualističnim staršem, ki svoje neizpolnjene sanje živijo v svojih "popolnih" otrocih. Ženske, naučite svoje otroke sprejemati drugačnost in ponuditi roko; mar boste vse težave in neprijetnosti, ki bodo prišle v prihodnosti na pot vašim sončkom, preprosto in preko trupel eleminirale?!? Raje jih učite spopasti se s težavami, prisluhniti drugim, empatije do sočloveka, učite jih dobrega in ne zavračanja vsega, kar vam ni po godu in vam prekriža pot!
Moje mnenje.
Hvala, ker ste brali.

bravo, se strinjam. otroke je treba naučiti življenja, ne le golega znanja iz knjig. tudi jaz sem bila pridna vzorna učenka, pa so me v osnovni šoli skoraj vedno posedli s problematičnimi sošolci. pa mojim staršem ni padlo na pamet, da bi se zaradi tega razburjali in tudi mi smo hočeš nočeš sprejeli. zakaj? ker sem tekom šolskega leta malo bolje spoznala npr. romskega sošolca, ugotovila da se vsem otrokom ne gode tako kot meni, se naučila sočutja, se znebila predsodkov, sem pa recimo dobila veliko nagrado v srcu, ko je z mojo pomočjo dobil trojko... pa zaradi tega moj šolski uspeh ni trpel.

otrok enostavno ni mogoče obvarovat pred vsemi negativnimi vplivi, ne glede na to, kako močno si to želimo in kako nas boli srce, ko vidimo da jim ni lušno, da so razočarani in žalostni. ampak, tako se učija življenja, ki je sestavljeno tako iz veselja, kot iz razočaranj. vse kar lahko starši naredimo, da jim nudimo ljubezen, pogovor in topel dom, kamor se lahko zatežejo pri vseh razočaranjih življenja.
pridnim otrokom nagaja?

ker imam sama takega otroka sploh ne vem kaj naj ti napišem. lahko vas je sram, da sploh kaj takega omenjate. a misliš, da smo mi veseli, ker naši pp motijo pouk. pa imamo zaradi tega veliko pogovorov, problemov, skrbi,itd.

motijo? ja motijo. na začetku veliko. letos v 4r že zelo malo.skoraj neopazno. me pa zanima kako tvoja zelo pridna punčka, ki je oh in sploh v razredu drugače funkcionira. ne govori grdih besed, nima nobene bolezni, pridna za učenje, doma vse pospravi, ma ni da ni.

sram te bodi. moja mama vedno pravi- vsaka palica ima dva konca, ne pozabi.
metuljček cekinček ti potepinček

Re: moteč, hiperaktiven otrok v šoli - kaj se da narediti?

28.09.09 10:39

Navedeno
"morski konjiček"

pridnim otrokom nagaja?

ker imam sama takega otroka sploh ne vem kaj naj ti napišem. lahko vas je sram, da sploh kaj takega omenjate. a misliš, da smo mi veseli, ker naši pp motijo pouk. pa imamo zaradi tega veliko pogovorov, problemov, skrbi,itd.

motijo? ja motijo. na začetku veliko. letos v 4r že zelo malo.skoraj neopazno. me pa zanima kako tvoja zelo pridna punčka, ki je oh in sploh v razredu drugače funkcionira. ne govori grdih besed, nima nobene bolezni, pridna za učenje, doma vse pospravi, ma ni da ni.

sram te bodi. moja mama vedno pravi- vsaka palica ima dva konca, ne pozabi.

Jaz nisem idealna, moj otrok tudi ne.
Imam pa pravico, da me na delovnem mestu ne nadlegujejo, ne šikanirajo, ne motijo in preklinjajo, da mi ne brišejo datotek oz. mi ne skrivajo delovnih pripomočkov.
Enako pravico imajo na svojem "delovnem mestu" učenci.

Seveda življenje ni belo-črno, ljudje smo različni in otroke je seveda treba naučiti sprejemati drugačnost.

Razumem starše otrok s posebnimi potrebami, da želijo svoje otroke vpisovati v redne šole, ker bi morda v primeru, da bi otroka vključili v posebne zavode, nad otrokom visela oznaka "poseben".
Ne pomislijo pa, da je v teh "posebnih zavodih" vendarle toliko specialno izobraženih pedagogov in toliko pripomočkov, ki bi otrokom lahko pomagali povsem drugače kot jim pomaga klasično izšolan učitelj v redni šoli.
Navedeno
karolina

Jaz pa se strinjam s tremi ljubicami. Včasih so takšni otroci hodili v "posebno šolo" (smo ji včasih rekli). Tam so specialni pedagogi, ki takšnim otrokom pomagajo. Vem, da je težko dati otroka v to šolo. Toda tudi drugi otroci imajo pravico do normalnega šolanja.
Se mi pa tudi zdi, da je danes res veliko otrok s tem problemom. Je to res pri vseh bolezensko ali pa so mogoče to tudi razvajenčki, ki jim je bilo že doma vse dovoljeno, Ne vem no!

Preden pišeš nekaj, raje razmisli.
Hiperaktivnost je širok pojem in se odraža v različnih oblikah. Ne moreš kar nekaj posploševat in pošiljat takšne otroke v "posebno šolo".
Laiki ponavadi rečejo hiperaktiven-moteč. Pa ni tako enostavno in preprosto.

Veš, hiperaktivni otroci so pravzaprav nadpovprečno bistri, hitro(prehitro) dojamejo stvari in pridejo do rešitve. Po najlažji in najkrajši poti. In v bistvu se potem dolgočasijo, zato je 45min preveč, da bi sedeli pri miru.... Tudi ob dolgočasni in nezanimivi razlagi (kar se pri nas v šolah dogaja)....se hitro začnejo dolgočasit. So sposobni in hkrati lahko opravljajo več stvari, kar marsikdo ne zmore.

Da bi takšne otroke dali v "posebno šolo".....saj se hecaš, oziroma sploh pojma nimaš kaj sploh hiperaktivnost je.
na naši šoli je v 5r zeloooooo poredna punčka. preklinja naglas za vsako besedo celih 5 ur. mora tudi ona nekam kjer so izurjeni za to, da ji bodo "zapečatili" usta?

če bi izločevali otroke po tem, da motijo, verjemi, da bi bila učilnica kmalu prazna. tudi sončkov ne bi bilo več.
o kako ste nekatere super monovke. v službi se ne date motiti in šikinirati in otroci so tudi naj naj. ma kaj sploh delate v naši prelepi slo? tukaj so tudi invalidi, pa južnaki in drugi, ki niso podobni VAM.
Žal je tudi v razredu našega šestošolca tako - en sošolec je zelo moteč, obravnavajo ga vse mogoče službe, ampak pravih učinkov ni, poleg tega mu učitelji velikokrat pogledajo skozi prste tudi pri ocenjevanju, kar se drugim seveda ne zdi prav. Pa sem sinu, ko se je pritoževal, rekla - kaj misliš komu je lažje v življenju: tebi ali njemu? samo pogledal me je in rekel - saj vem...
Navedeno
"that's life"

Navedeno
Spidy

Greniti življenje pridnim otrokom?!? Misliš, da "moteč" otrok uživa, da je tak? Da mu je lepo in z rožicami postlano? Misliš, da je sam kriv, da je tak? Vzgoja? Ne, hiperaktivnostna motnja je etiološke narave, drugačna kemijska struktura možgan, itd - vtipkaj v google. Ne razumem, res ne, kje je naš čut za sočloveka...? Otrok je otrok, ima celo težave, vi bi ga pa - kaj? Strpale v eno kletko, daleč stran od vaših pridnih otrok, da jih ne bi motil??? To, da imajo takega otroka v razredu, seveda ni najbolj po volji egocentričnim in individualističnim staršem, ki svoje neizpolnjene sanje živijo v svojih "popolnih" otrocih. Ženske, naučite svoje otroke sprejemati drugačnost in ponuditi roko; mar boste vse težave in neprijetnosti, ki bodo prišle v prihodnosti na pot vašim sončkom, preprosto in preko trupel eleminirale?!? Raje jih učite spopasti se s težavami, prisluhniti drugim, empatije do sočloveka, učite jih dobrega in ne zavračanja vsega, kar vam ni po godu in vam prekriža pot!
Moje mnenje.
Hvala, ker ste brali.

bravo, se strinjam. otroke je treba naučiti življenja, ne le golega znanja iz knjig. tudi jaz sem bila pridna vzorna učenka, pa so me v osnovni šoli skoraj vedno posedli s problematičnimi sošolci. pa mojim staršem ni padlo na pamet, da bi se zaradi tega razburjali in tudi mi smo hočeš nočeš sprejeli. zakaj? ker sem tekom šolskega leta malo bolje spoznala npr. romskega sošolca, ugotovila da se vsem otrokom ne gode tako kot meni, se naučila sočutja, se znebila predsodkov, sem pa recimo dobila veliko nagrado v srcu, ko je z mojo pomočjo dobil trojko... pa zaradi tega moj šolski uspeh ni trpel.

otrok enostavno ni mogoče obvarovat pred vsemi negativnimi vplivi, ne glede na to, kako močno si to želimo in kako nas boli srce, ko vidimo da jim ni lušno, da so razočarani in žalostni. ampak, tako se učija življenja, ki je sestavljeno tako iz veselja, kot iz razočaranj. vse kar lahko starši naredimo, da jim nudimo ljubezen, pogovor in topel dom, kamor se lahko zatežejo pri vseh razočaranjih življenja.

Lepo povedano!!

Škoda, da marsikdo tukaj ne bo razumel bistva.....
Navedeno
"zaskrbljen starš"

V razredu je fant, ki ima z odločbo potrjeno hiperaktivnost in bi ga morali posebej obravnavati. Moti cel razred in ne morejo si kaj pomagati z njim. Učiteljice rešujejo problem tako, da ga dajo sedet k pridnim puncam, ampak ne zdi se mi prav, da ga morajo potem one prenašat. Hči se navzema njegovih navad - začela se je zgovarjat, uporablja izraz "da se ji ne da", kar prej pri njej ni bilo zaslediti.

Ima moteč otrok pravico greniti življenje pridnim otrokom?
Je kje kak pravilnik o tem? Ga lahko premestijo v drug razred ali so ga dolžni prenašat skoz eni in isti otroci?
Kaj lahko kot starš storim v zvezi s tem?

Predstavljaj si, da je tvoj otrok hiperaktiven in da ti nekdo reče, da drugim GRENI življenje, pa da te ni sram, no. Ja, najbolje da takšne izstrelijo na luno, da ne bodo popolnim deklicam popolnih monovk grenili življenj.
Za obnašanje svojega otroka pa ne krivi drugih. Sem bila tudi jaz v šoli vedno zelo pridna, pa se občasno družila s "taporednimi", a njihovih navad in načina življenja pa kljub temu nikoli nisem prevzela. A ko bo začela kaditi in piti, bodo spet drugi krivi, ane? Svašta.
Po mojem mnenju je daleč najbolj zlorabljen izraz "hiperaktiven". To pa zato, ker 80% staršev nima blagega pojma, kaj dejansko pomeni "hiperaktiven". Nevzgojen otrok je nevzgojen in NI HIPERAKTIVEN!!!! Primerjava hiperaktivca in razvajenca je podobna primerjavi nepismenega in slepega človeka in je do amena butasta.

Kot je ena že napisala, je preko 85% otrok s hiperkinetično ali hiperaktivno motnjo krepko nadpovprečno brihtnih, ponuja pa se vprašanje, kaj sistem uravnilovke, ki je pri nas uveljavljen, iz njih naredi, še sploh, če starši sami ne odreagirajo zelo hitro, po možnosti pred vstopom v šolo. Razen res težjih oblik motenj koncentracije se da OGROMNO naredit, če postanejo starši, vzgojitelji, učitelji in strokovnjaki (spec. ped, psiholog) ekipa, ki dela v dobro otroka. Če so vsak na svojem bregu, če je učitelju otroku sovražen, ker je "moteč", če je starš prperičan, da so za vse krivi samo "drugi", če se spec. ped. ne poveže z ućiteljem in vzgojiteljem in bo vsak od teh ljudi, ki bi otorku morla pomagat, tiščal neko svojo pot, otrokpa bo raztrgan med njimi, je to za takega otroka pogubno. Edino, kar rabi, za korak čez robe, je še stalno posedanje nekam drugam, upor staršev "pridnih" otrok in izločitev iz kolektiva. To je dokončna smrtna obsodba za otroka, ki bi lahko dosegel vrhunske dosežke, če bi mu le dali možnost.

Hiperaktiven ali samo hiperkinetien otrok potrebuje OGROMNO dela na sebi. Potrebuje doslednost, trdne meje, ostre meje, hkrati pa potrebuje veliko vzpodbude in veliko razumevanja, usmerjanja v trneutkih, ko ga "meče". Strokovni pedagoški kader naj bi o tem vedel mnogo več, kot dejansko ve, žal.

Vas pa vprašam: boste izločili hromega otroka? Naglušnega otroka? Otroka, ki slabše vidi? Pa saj on tudi moti okolico - zakaj se ne upate spraviti na otroke, ki so vidno drugačni in vidno ovirani? Zakaj se dandanes v šole s prilagojenim programom vpisujejo otroci, ki resnično ne zmorejo dosegati minimuma zahtevanega nivoja znanja zaradi hudih bolezenskih stanj? Zakaj mislite?

Ob ozkosti, zaplankanosti in fobijah nekaterih posameznikov mi gre resnično na bruhanje! Pa ob nesposobnosti, neznanju in nezainteresiranosti tako zvanega "strokovnega pedagoškega kadra" mnogokrat tudi, še bolj!
BRAVO Skr bna.

Tudi sama imam doma hiperkinetičnega otroka. Opredeljen je kot otrok z pp. Nobena velecenjena mama z supertruper otroki ne ve, skozi kakšen križev pot sem morala iti zaradi takih mam in takega zaostalega mišljenja.

In ja moj otrok je sedaj v puberteti in sedaj tudi jaz lahko rečem, da imam doma sončka. In to samo zato ker nisem popustila.

Taki otroci si sami ne morejo pomagati in rabijo ogromno pomoči s strani staršev in okolice. Ne pa šikiniranja.
Navedeno
"Skr bna"

Po mojem mnenju je daleč najbolj zlorabljen izraz "hiperaktiven". To pa zato, ker 80% staršev nima blagega pojma, kaj dejansko pomeni "hiperaktiven". Nevzgojen otrok je nevzgojen in NI HIPERAKTIVEN!!!! Primerjava hiperaktivca in razvajenca je podobna primerjavi nepismenega in slepega človeka in je do amena butasta.

Kot je ena že napisala, je preko 85% otrok s hiperkinetično ali hiperaktivno motnjo krepko nadpovprečno brihtnih, ponuja pa se vprašanje, kaj sistem uravnilovke, ki je pri nas uveljavljen, iz njih naredi, še sploh, če starši sami ne odreagirajo zelo hitro, po možnosti pred vstopom v šolo. Razen res težjih oblik motenj koncentracije se da OGROMNO naredit, če postanejo starši, vzgojitelji, učitelji in strokovnjaki (spec. ped, psiholog) ekipa, ki dela v dobro otroka. Če so vsak na svojem bregu, če je učitelju otroku sovražen, ker je "moteč", če je starš prperičan, da so za vse krivi samo "drugi", če se spec. ped. ne poveže z ućiteljem in vzgojiteljem in bo vsak od teh ljudi, ki bi otorku morla pomagat, tiščal neko svojo pot, otrokpa bo raztrgan med njimi, je to za takega otroka pogubno. Edino, kar rabi, za korak čez robe, je še stalno posedanje nekam drugam, upor staršev "pridnih" otrok in izločitev iz kolektiva. To je dokončna smrtna obsodba za otroka, ki bi lahko dosegel vrhunske dosežke, če bi mu le dali možnost.

Hiperaktiven ali samo hiperkinetien otrok potrebuje OGROMNO dela na sebi. Potrebuje doslednost, trdne meje, ostre meje, hkrati pa potrebuje veliko vzpodbude in veliko razumevanja, usmerjanja v trneutkih, ko ga "meče". Strokovni pedagoški kader naj bi o tem vedel mnogo več, kot dejansko ve, žal.

Vas pa vprašam: boste izločili hromega otroka? Naglušnega otroka? Otroka, ki slabše vidi? Pa saj on tudi moti okolico - zakaj se ne upate spraviti na otroke, ki so vidno drugačni in vidno ovirani? Zakaj se dandanes v šole s prilagojenim programom vpisujejo otroci, ki resnično ne zmorejo dosegati minimuma zahtevanega nivoja znanja zaradi hudih bolezenskih stanj? Zakaj mislite?

Ob ozkosti, zaplankanosti in fobijah nekaterih posameznikov mi gre resnično na bruhanje! Pa ob nesposobnosti, neznanju in nezainteresiranosti tako zvanega "strokovnega pedagoškega kadra" mnogokrat tudi, še bolj!

Skrbna!

Ti bom rekla kar hvala, da si se tako potrudila. Res dobro napisano. Sama tega v tem trenutku ne bi zmogla. Ker gre tudi meni ob vsej tej ozkosti in zaplankanosti na bruhanje.
lepo je, ker ste tako empatične, kaj pa če ....

Re: moteč, hiperaktiven otrok v šoli - kaj se da narediti?

28.09.09 11:46

Kolikor jaz poznam hiperaktivnih otrok težko rečem, da teza o njihovi nadpovprečni nadarjenosti drži.

Za matere otrok hiperaktivnih otrok s pp: žal mi je, da se morate ukvarjati z boleznijo in njenimi posledicami. vseeno pa vam povem, da je bilo eno leto, ko je hči morala sedeti zraven fanta s to motnjo, najprej za deklico in potem za vse nas doma zelo mučno. Hči si večino šolske snovi zapomni pri poslušanju in sledenju učne razlage. Potem je razrednik (ker je tako "pridna" in neproblematična) k njej posedel sošolca, ki ji je uničil nekaj šolskih potrebščin in jo s svojim verjamem da nehotenim) obnašanjem in verbalnim nasiljem spravil do roba živčnega zloma.
Iz notranje stiske so se razvili patološki bolezenski znaki, ki jih noben pogovor ni mogel odpraviti.
Njenih težav v šoli niso resno jemali, zato sem odšla v šolo, se odločno pogovorila z učiteljico in dosegla, da so učenca presedli drugam.
Kaj naj bi - otroka silila v še večjo stisko?

Empatija, sočutje, razumevanje drugačnosti - da, do neke mere in dvosmerno.
skr bna, vse lepo in prav, popolnoma se strinjam z napisanim, ampak samo v teoriji. Ker sem namreč učiteljica in ker dobro vem, kako zelo moteče je lahko sobivanje v razredu s hiperaktivcem. Bi vas en sam dan dala v razred, kjer hiperaktiven otrok (z odločbo) dnevno moti vse in vsakogar okrog sebe. Lansko leto mi je bilo za se zmešat, vsak, čisto vsak popoldan sem razmišljala in delala načrte, kako bom tokrat zaposlila fanta, da bomo vsaj za silo delali.

Niti ne bi rada razpredala o vseh mogočih pristopih, vseh mogočih zadolžitvah, pomoči itd. ki ga je celoten tim, ki je s fantom delal, dnevno prakticiral. Učinek je bil reci in piši nikakršen. Fantovi starši so odklonili zdravila, ki bi fantu pomagala do boljše koncentracije oz. do vsaj 10minutnega sledenja pouku. Prišlo je tako daleč, da fanta nihče v razredu ni več prenašal, dnevno smo se morali ubadati s kregarijami, za vsako najmanjšo stvar je fant vzkipel in smo potem morali 15 min poslušati njegove izbruhe. Reagiral ni niti na oster nastop, na nobenega učitelja, svetovalnega delavca, čisto nič ni pomagalo.

Popolnoma razumem starše, katerih otroci so to morali vsakodnevno prenašati in ki še bodo morali. Od pouka nimajo skoraj nič, vsako naslednje leto so v hudem zaostanku s snovjo, starši treh otrok so svoje otroke že prepisali na druge šole, čeprav to pomeni, da bodo morali voziti otroke vsak dan kar 20 km dlje.

Verjemite, da je enostavno zagovarjati, kako mora hiperaktiven otrok imeti vse možnosti in kako ga morajo vsi razumeti, če nimaš izkušenj v razredu s takim otrokom.

Ena celo predlaga, da naj bi imel stalnega spremljevalca. Ali res mislite, da se spremljevalci kar tako delijo okrog? Po zakonu ima lahko stalnega spremljevalca samo gibalno oviran otrok. Skratka, pridite in bodite en dan v razredu s takim otrokom, pa bomo videli, koliko od vas bi še želelo imeti svojega otroka v tem razredu. Neprestana nagajanja, izbruhi, neartikulirani zvoki in kričanja, niti 5 min miru in zbranega dela.... ne vem, koliko vaših otrok bi kaj takega preneslo in bilo celo na strani takega otroka. Zagotavljam vam, da nihče. Vem, in še enkrat vem, da tak otrok trpi in je ubožec, da mu ni lahko, ampak verjemite, da z njim trpijo tudi vsi ostali otroci. In ne, tudi njim nikakor ni lepo. Aja, odstranitev iz razreda, ko se obnaša resnično neprimerno (kar je pa vsakih 5 min - pri različnih učiteljih, tistih s hudo avtoriteto kot pri tistih z manj hudo), ne pride v poštev, ker se pri njem nikoli ne ve, kaj lahko ušpiči zunaj (enkrat je v garderobi z nožem prerezal bundo sošolca, s katerim se je spričkal) , vedno pa dodatni učitelj, ki bi bil takrat prost enostavno ni na voljo. Pa še straši so bili izrecno proti odhajanju iz razreda.

Zelo enostavno je biti pameten, ko podobnih izkušenj nimaš.
Pa še za tiste, ki se boste usajali, kaj ob tej uri delam na forumu.

Letos sem v podaljšanem bivanju, hvala bogu, in začnem čez 10 min.

Pa lep dan.
NIsem vsega brala... samo moje mnenje. Če je otrok hiperaktiven, je pri pouku le del časa, ostalo pa pokrije individualno ukvarjanje z njim. Od pedagoške delavke do ravnatelja. Čas, ki ga tak otrok preživi izven razreda, se počasi krajša. Tako je bilo vsaj v meni znanem primeru. Danes je fant v srednji šoli.
Verjamem, da so taki otroci moteči za okolico. Moj je bil tudi. Res pa je, da je jemal zdravila od 8. leta starosti.

Ampak ne razumem, kako to, da so ga njegove učiteljice znale umirit in se mu približat, ene pa ne znajo(te) ali nočejo(te). Ali veste da,tak otrok skozi norijo izraža svojo stisko in da ga včasih pomiri samo prijazen stisk roke? Res, včasih preberite kakšno knjigo, kako s temi otroki postopati.

Aja, pa moj otrok je zamenjal že 5. učiteljev in sedaj je že na razrednji stopnji, pa nihče mi ni takole govoril o njem, kvečjem so me prosili za nasvet kako postopati, ko pride do določene situacije.
Lepo je govoriti o empatiji, sočutnosti, o učenju otrok, da morajo sočustvovati in pomagati otrokom s posebnimi potrebami...dokler seveda nima tvoj otrok takega sošolca. Pa sigurno niso vsi otroci s posebnimi potrebami tako moteči kot je bil hčerin sošolec. Jaz sicer ne vem, koliko so se strokovni delavci ukvarjali z njim (niti ne vem kakšno diagnozo je imel), ampak v šestem razredu so ga le prepisali nekam drugam. Bilo je pa nekako tako kot zgoraj piše učiteljica. Fantovi sošolci so zaradi tega, ker niso mogli slediti pouku, kaj slediti, niso mogli niti pisati kontrolne naloge v miru (ker jim jih je vmes trgal) hodili popoldan na instrukcije, če jim doma niso znali pomagati, ker razlage ponavadi niso mogli slišati. Če je že temu tako, da se ima tako zelo moteč otrok pravico šolati med nemotečimi, potem bi bilo treba pa vsaj vsem ostalim omogočiti dodatno razlago oziroma omogočiti jim normalen pouk, ker imajo tudi oni pravico do tega, ane? Da ne govorim o problemih, ki so jih imeli kasneje pri posameznim predmetih, ki veljajo za težje (matematika, angleščina, slovenščina). Moja je v petem razredu nehala hoditi v glasbeno šolo, ker je imela zaradi njega toliko dela doma - pa hvala bogu ga je želela opraviti, veliko otrok pa popoldan ni bilo pripravljenih toliko dodatno delati. Se zelo strinjam, da je za starše hudo in naporno, da oni pač razmišljajo samo v tej smeri, kako je ostalim lepo, ker so otroci zdravi. Res, da je to najvažnejše, vendar je pa tudi znanje pomembno in pomembno je, da otroci radi hodijo v šolo, ne da jih je vsak dan strah, kaj jim bo pa danes ušpičil. Pa ne govorim kar tako nekaj, ker ima tudi ena od mojih hčera zdravstveno težavo, zaradi katere naleti velikokrat na nerazumevanje okolice.
Navedeno
"Skr bna"

Po mojem mnenju je daleč najbolj zlorabljen izraz "hiperaktiven". To pa zato, ker 80% staršev nima blagega pojma, kaj dejansko pomeni "hiperaktiven". Nevzgojen otrok je nevzgojen in NI HIPERAKTIVEN!!!! Primerjava hiperaktivca in razvajenca je podobna primerjavi nepismenega in slepega človeka in je do amena butasta.

Kot je ena že napisala, je preko 85% otrok s hiperkinetično ali hiperaktivno motnjo krepko nadpovprečno brihtnih, ponuja pa se vprašanje, kaj sistem uravnilovke, ki je pri nas uveljavljen, iz njih naredi, še sploh, če starši sami ne odreagirajo zelo hitro, po možnosti pred vstopom v šolo. Razen res težjih oblik motenj koncentracije se da OGROMNO naredit, če postanejo starši, vzgojitelji, učitelji in strokovnjaki (spec. ped, psiholog) ekipa, ki dela v dobro otroka. Če so vsak na svojem bregu, če je učitelju otroku sovražen, ker je "moteč", če je starš prperičan, da so za vse krivi samo "drugi", če se spec. ped. ne poveže z ućiteljem in vzgojiteljem in bo vsak od teh ljudi, ki bi otorku morla pomagat, tiščal neko svojo pot, otrokpa bo raztrgan med njimi, je to za takega otroka pogubno. Edino, kar rabi, za korak čez robe, je še stalno posedanje nekam drugam, upor staršev "pridnih" otrok in izločitev iz kolektiva. To je dokončna smrtna obsodba za otroka, ki bi lahko dosegel vrhunske dosežke, če bi mu le dali možnost.

Hiperaktiven ali samo hiperkinetien otrok potrebuje OGROMNO dela na sebi. Potrebuje doslednost, trdne meje, ostre meje, hkrati pa potrebuje veliko vzpodbude in veliko razumevanja, usmerjanja v trneutkih, ko ga "meče". Strokovni pedagoški kader naj bi o tem vedel mnogo več, kot dejansko ve, žal.

Vas pa vprašam: boste izločili hromega otroka? Naglušnega otroka? Otroka, ki slabše vidi? Pa saj on tudi moti okolico - zakaj se ne upate spraviti na otroke, ki so vidno drugačni in vidno ovirani? Zakaj se dandanes v šole s prilagojenim programom vpisujejo otroci, ki resnično ne zmorejo dosegati minimuma zahtevanega nivoja znanja zaradi hudih bolezenskih stanj? Zakaj mislite?

Ob ozkosti, zaplankanosti in fobijah nekaterih posameznikov mi gre resnično na bruhanje! Pa ob nesposobnosti, neznanju in nezainteresiranosti tako zvanega "strokovnega pedagoškega kadra" mnogokrat tudi, še bolj!

To je del resnice. Drugi del resnice pa pove Bogdan Žorž, ko pravi, da je marsikateri otrok, ki ima postavljeno diagnozo hiperaktivnosti, samo razvajen. PP so samo oblika institucionalnega razvajanja, bianko odpustek staršem, ki so vzgojno odpovedali.

V našem razredu smo imeli hiperaktivca. Prvi, ki so dvignili roke nad njim so bili njegovi starši. Posledice pa naj v imenu strpnosti do drugačnih nosijo ostali otroci.

Če se postavimo na stališče, da je hiperaktivnost drugačnost, potem je to drugačnost potrebno tudi obravnavati drugače in skozi obravnavo tudi ostale otroke naučiti kako se spoprijeti z drugačnostjo, da postane nemoteča. Ne pa 6 letnike posrtaviti pred izvršeno dejstvo, da jih lahko drugačen otrok dnevno pretepa do modric, jim uničuje šolske potrebščine in pri tej drugačnosti nihče od odraslih, od otrokovih staršev do šolskega kadra, ne stori ničesar. Ostali otroci tu ne dobijo nobenega pozitivnega sporočila o strpnosti do drugačnosti, ampak da se nasilje preprosto splača.

Mar res nekateri pričakujejo, da se bomo starši "nedrugačnih" ukvarjali s tujimi problemi?
Kolikor se spomnem, smo mi v razredu imeli dva taka sošolca. ne enega, dva. obravnavali smo ju kot del skupnosti in vsi smo jima pomagali. včasih je bilo težko. ne počutim se nič prikrajšana, ker sem imela taka sošolca, niti se nisem takrat. sram vas je lahko, da tako razmišljate! sramota! pokvarjeni ste do fondamentov! kar podajte take predloge, ja, da jih čimprej pošljejo v posebne šole, lahko tudi na zdravljenje v Polje, da vaši cukrčki ne bodo trpeli. SRAMOTA slovenskih staršev ste!
Navedeno
"mami hiperaktivca"

BRAVO Skr bna.

Tudi sama imam doma hiperkinetičnega otroka. Opredeljen je kot otrok z pp. Nobena velecenjena mama z supertruper otroki ne ve, skozi kakšen križev pot sem morala iti zaradi takih mam in takega zaostalega mišljenja.

In ja moj otrok je sedaj v puberteti in sedaj tudi jaz lahko rečem, da imam doma sončka. In to samo zato ker nisem popustila.

Taki otroci si sami ne morejo pomagati in rabijo ogromno pomoči s strani staršev in okolice. Ne pa šikiniranja.

Poglej si življenje z druge plati. Vsak ima svoje probleme, ti ima pač hiperkinetičnega otroka. Drugi imajo pa finančne, čustvene, partnerske, družinske ... pa je zato dovoljeno, da v imenu teh problemov do neskončnosti obremenjujemo druge?
Navedeno
"mami hiperaktivca"



Ampak ne razumem, kako to, da so ga njegove učiteljice znale umirit in se mu približat, ene pa ne znajo(te) ali nočejo(te). Ali veste da,tak otrok skozi norijo izraža svojo stisko in da ga včasih pomiri samo prijazen stisk roke? Res, včasih preberite kakšno knjigo, kako s temi otroki postopati.


niso vsi hiperaktivni otroci tako nemogoči, da se jih ne more zmotivirati. NEKATERI PA SO! In če bi bil vaš otrok v razredu, kjer je tak otrok, me prav zanima, če bi še vedno takole govorile.

saj so nekoč tudi bili hiperaktivni otroci po razredih (pred 100 leti primer), pa so bili čisto pri miru, ker se niso upali pisniti, saj so drugače dobili batine. najprej v šoli, potem še doma. verjamem, da je tak otrok hudo trpel v šoli ampak je trpel samo on. Zdaj pa je situacija obrnjena. takemu otroku je vse dovoljeno, da ja ne bi trpel, zato pa trpijo njegovi sošolci. A mislite, da je ostalim otrokom, ki se dnevno bojijo, da jih sošolec ne bo spet namlatil, gnjavil, tepel, jim trgal in uničeval potrebščine...... lepo?????????? Danes jih mora trpeti 25, da ne bi trpel eden. Res krasno.

Ne zagovarjam tega, da bi ga morali tepsti, da bi dal mir, ampak če je tako nemogoč, da se pouk ne da izvajat niti pri najbolj avtoritativnem učitelju, potem bi morala imeti šola možnost drugačnega ukrepanja tudi mimo staršev, če se izkaže, da je tako bolje za druge učence. recimo vsakič, ko postane hudo moteč, gre ven (k prostemu učitelju, svet. delavcu, k ravnateljici) in potem morajo starši poskrbet, da bo obvladal učno snov. Ali pa ga pač prešolajo tudi če se starši ne strinjajo.

KER NI PRAV, DA ZARADI ENEGA TRPIJO VSI. PIKA! Pa odločbe gor ali dol.
Navedeno
aragula

Navedeno
"mami hiperaktivca"

BRAVO Skr bna.

Tudi sama imam doma hiperkinetičnega otroka. Opredeljen je kot otrok z pp. Nobena velecenjena mama z supertruper otroki ne ve, skozi kakšen križev pot sem morala iti zaradi takih mam in takega zaostalega mišljenja.

In ja moj otrok je sedaj v puberteti in sedaj tudi jaz lahko rečem, da imam doma sončka. In to samo zato ker nisem popustila.

Taki otroci si sami ne morejo pomagati in rabijo ogromno pomoči s strani staršev in okolice. Ne pa šikiniranja.

Poglej si življenje z druge plati. Vsak ima svoje probleme, ti ima pač hiperkinetičnega otroka. Drugi imajo pa finančne, čustvene, partnerske, družinske ... pa je zato dovoljeno, da v imenu teh problemov do neskončnosti obremenjujemo druge?



Kdo pa obremenjuje druge? Samo želim, da je moj otrok vsaj približno obravnavan kot drugi otroci. Ne ti meni o težavah, ker o meni nimaš pojma. Hvalabogu. Pa tukaj ni nič pač... mi je zelo hudo.
Ha ha ha, kok ste smešne no!!!!

Meni gre tako na smeh, pa prav privoščim vam! A zakaj? Hiperaktivni otroci so in bodo in ne, NIKOLI, NIKOLI nikoli in NIKDAR jih ne bodo zmetali iz razredov. Ha ha ha!!!! Pa če se boste razpočle, se to nikdar ne bo zgodilo. Kar stopite v javnost, povejte na Preverjeno, na Trenjih, če imate faco, kar pokažite se, kdo ste! Dajte, no, a imate jajca? Priti na javno s temi vašimi komentarji? Ne bo šlo a ne? Kdo komu krši pravice bo prvo vprašanje, ki vam ga bodo postavili. Drugo bo poznavanje Ustave. Na forumu se je pač zlahka poimenovat z nadimkom in stresat svoj gnoj na druge, v javnosti pa malo manj, a ne? Zmagale itak ne boste, bi vam pa privoščila eno hudo javno sramoto, karkšno si zaslužite.
Pa dejte ločit hiperaktivca od nevzgojenih otrok no!
Navedeno
"prav vam bodi"

Ha ha ha, kok ste smešne no!!!!

Meni gre tako na smeh, pa prav privoščim vam! A zakaj? Hiperaktivni otroci so in bodo in ne, NIKOLI, NIKOLI nikoli in NIKDAR jih ne bodo zmetali iz razredov. Ha ha ha!!!! Pa če se boste razpočle, se to nikdar ne bo zgodilo. Kar stopite v javnost, povejte na Preverjeno, na Trenjih, če imate faco, kar pokažite se, kdo ste! Dajte, no, a imate jajca? Priti na javno s temi vašimi komentarji? Ne bo šlo a ne? Kdo komu krši pravice bo prvo vprašanje, ki vam ga bodo postavili. Drugo bo poznavanje Ustave. Na forumu se je pač zlahka poimenovat z nadimkom in stresat svoj gnoj na druge, v javnosti pa malo manj, a ne? Zmagale itak ne boste, bi vam pa privoščila eno hudo javno sramoto, karkšno si zaslužite.

seveda so vedno bili in vedno bodo. Samo da so jih nekoč učitelji trdo prijeli, če niso dali mir, pa je bilo urejeno. Zdaj jim pa nič ne smejo in lahko serjejo vsem po glavi. tukaj je razlika. Če bi se jih tudi sedaj trdo prijelo in se bi jim jasno začrtale omejitve, kaj se sme in kaj ne, ne bi bil nihče za to, da se jih da v posebne šole. verjemi. In ja, prav tako trdo se lahko prime tudi hiperaktivnega otroka, ker tudi tak mora imeti dobro začrtane meje, čez katere ne sme. Ker pa se jih zdaj obravnava kot revčke, ki jih morajo vsi razumet in jim popuščat, je nujno, da naletijo na velik revolt staršev ostalih otrok.
Navedeno
"mami hiperaktivca"

Pa dejte ločit hiperaktivca od nevzgojenih otrok no!

vejemi, da meja še zdaleč ni jasno postavljena. Marsikateri hiperaktivec je TUDI nevzgojen. Marsikateri, ki je označen za hiperaktivnega in ima celo odločbo pa SAMO nevzgojen. A misliš, da so lahko nevzgojeni samo nehiperaktivni otroci?:))))

Velikokrat so ravno hiperaktivni otroci z odločbo tudi nevzgojeni, saj jim starši zato, ker so jim dali pečat hiperaktivnega otroka in se jim otrok smili, ker "ni sam kriv", pogosto popuščajo. To je začaran krog.
Navedeno
"mami hiperaktivca"

Pa dejte ločit hiperaktivca od nevzgojenih otrok no!
zelo očitno je, da tega ne zmore niti "stroka"
Navedeno
"erika p."

Navedeno
"prav vam bodi"

Ha ha ha, kok ste smešne no!!!!

Meni gre tako na smeh, pa prav privoščim vam! A zakaj? Hiperaktivni otroci so in bodo in ne, NIKOLI, NIKOLI nikoli in NIKDAR jih ne bodo zmetali iz razredov. Ha ha ha!!!! Pa če se boste razpočle, se to nikdar ne bo zgodilo. Kar stopite v javnost, povejte na Preverjeno, na Trenjih, če imate faco, kar pokažite se, kdo ste! Dajte, no, a imate jajca? Priti na javno s temi vašimi komentarji? Ne bo šlo a ne? Kdo komu krši pravice bo prvo vprašanje, ki vam ga bodo postavili. Drugo bo poznavanje Ustave. Na forumu se je pač zlahka poimenovat z nadimkom in stresat svoj gnoj na druge, v javnosti pa malo manj, a ne? Zmagale itak ne boste, bi vam pa privoščila eno hudo javno sramoto, karkšno si zaslužite.

seveda so vedno bili in vedno bodo. Samo da so jih nekoč učitelji trdo prijeli, če niso dali mir, pa je bilo urejeno. Zdaj jim pa nič ne smejo in lahko serjejo vsem po glavi. tukaj je razlika. Če bi se jih tudi sedaj trdo prijelo in se bi jim jasno začrtale omejitve, kaj se sme in kaj ne, ne bi bil nihče za to, da se jih da v posebne šole. verjemi. In ja, prav tako trdo se lahko prime tudi hiperaktivnega otroka, ker tudi tak mora imeti dobro začrtane meje, čez katere ne sme. Ker pa se jih zdaj obravnava kot revčke, ki jih morajo vsi razumet in jim popuščat, je nujno, da naletijo na velik revolt staršev ostalih otrok.


Dajte si nekje prebrat, kaj sploh so hiperaktivni otroci. Ma kaki trda roka. Oh ja, in tukaj naj bi bile izobražene ženske, ki razumejo človeka, živali...
Pismo, še do živali ste bolj strpne, kot do drugačnih.
Navedeno
"mami hiperaktivca"

Navedeno
aragula

Navedeno
"mami hiperaktivca"

BRAVO Skr bna.

Tudi sama imam doma hiperkinetičnega otroka. Opredeljen je kot otrok z pp. Nobena velecenjena mama z supertruper otroki ne ve, skozi kakšen križev pot sem morala iti zaradi takih mam in takega zaostalega mišljenja.

In ja moj otrok je sedaj v puberteti in sedaj tudi jaz lahko rečem, da imam doma sončka. In to samo zato ker nisem popustila.

Taki otroci si sami ne morejo pomagati in rabijo ogromno pomoči s strani staršev in okolice. Ne pa šikiniranja.

Poglej si življenje z druge plati. Vsak ima svoje probleme, ti ima pač hiperkinetičnega otroka. Drugi imajo pa finančne, čustvene, partnerske, družinske ... pa je zato dovoljeno, da v imenu teh problemov do neskončnosti obremenjujemo druge?



Kdo pa obremenjuje druge? Samo želim, da je moj otrok vsaj približno obravnavan kot drugi otroci. Ne ti meni o težavah, ker o meni nimaš pojma. Hvalabogu. Pa tukaj ni nič pač... mi je zelo hudo.

Točno ta ideja dela stanje nevzdržno. Zahtevaš enako obravnavo za otroka za katerega priznaš, da je drugačen in bi ob drugačni obravnavi bolje in bolj normnalno funkcioniral.

Evo jaz ne razumem takih kot sdi ti, ki zahtevate enako obravnavo, čeprav veste da boste deležni rezulatatov, ki ne bodo tako dobri kot, če bi bili obravnavani (vsaj nekoliko) drugače.
 

Avtor: Naslov teme:
  • Sporočilu lahko pripnete datoteke naslednjega tipa: gif, jpg, pdf, doc, xls, ppt, docx, pptx, xlsx, png
  • Datoteka ne sme biti večja od 2,93 MB
  • Dodate lahko še 3 datotek
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 20 plus 11?