Če bi zanosile pri 40 in več letih, bi otroka obdržale ali ne?
Koliko vas je takih, ki imate/ste imele dojenčke v poznih letih.


p.s.:
Tiste, ki tega niste doživele/nimate izkušenj se ne vključujte v post in prosim, ne obsojajte.

Rodila pri 35 in nekaj, sedaj jih imam 38. Upam,da nam uspe še eden:)
Leta niso pomembna.

O pa kako so leta pomembna. Imeti otroka pri 30 ali pa pri 40. Veliiiika razlika.

Pri 30-ih ga pač nisem imela in ne vem kako je. Dobro pa vem kako ga je imeti zdaj, tako da bomo definitivno delali na še enem.
Z leti sem hotela povedati tudi to, da je odvisno v kakšni kondiciji si. Se pravi kakšna 40-letnica si. Včasih srečam ženske ki so prave razvaline, po letih pa najmanj 10 mlajše.

Odgovorim lahko na prvo vprašanje: bi, brez nadaljnjega.

Stara sem 41 let in imamo dojenčka. Vse lepo in prav, radi ga imamo nadvse, ampka jaz sem čisto preč. Od preveč dela, nespanja, se komaj še vlečem. Se že bojim kaj me še vse čaka. Mi je res žal, da se nisem že prej odločila za otroka.

[med.over.net]

Obstaja tudi prvi del. :)

Na istem sem, z dojenčkom zna biti naporno, tudi če jih imaš samo 25.

Vprašal si mogoče malo preveč na splošno. Če imaš od prej že 4 otroke, je čisto drugače, kot če bi bil to tvoj prvi. Zdaj se bo seveda našla kakšna, ki bo rekla da se o otrocih ne pogovarja kot o jabolkih in hruškah. No, 40 se mi še ne zdijo nobena posebna leta, sama sem imela drugega pri 37-ih, zdaj je star 4 leta. Če si zdrava tudi ti, si ga želiš, imaš pogoje... zakaj ne. Vidim, da sprašuješ 40+, koliko plus pa? Če je 42 je spet drugače kot 48.

Moja mama je imela dva dojenčka kreeepko po 40, eden od teh sem bila jaz. Mama v meni in majhni otroci oz. zgodnji pubertetniki...zame najslabša možna kombinacija. Pa je bila zelo aktivna ženska. Ampak to so leta za postati babica, ne mami.

Danes je nosečnic pri teh letih že tako veliko, da sploh niso nič posebnega.

Če nimaš nekih objektivnih razlogov proti (npr. bolezen), ne vidim razlogov, zakaj ga ne bi imela...

Najstniki so pa lahko naporni, tudi če je mama še mlada-bistveno je, kakšen odnos vzpostaviš z njimi, se mi zdi...

Srečno!

Bi imela ne glede na taka mnenja, ker si že dolgo želim tretjega, utrujena sem bila pa tudi pri 25 in 30, ker sem za vsakega vstajala po 4 leta.
Dobro odločitev zate ti želim.

Tudi moja mami je bila vitalna in super 40+ ko me je imela. Tudi pri meni najslabša kombinacija za pubertetniška leta, pa tudi za kasneje.(pa je drugače super in ljubeča ženska)

stara sem 35 imam dva otroka, 12 in 14. če bi zdaj zanosila ne vem, če bi ga obdržala. najbrž ne. je lepo imet malo štručko, pa malčka ki komaj raca in je cortkan in kjut, ampak ti malkči zrasejo in da bi se pri 50 letih bodla z najstnikom, pa preživljala vse to, kar preživljam zdaj ... ne, hvala. bom dojenčke gledala pri svojih prijateljicah. vse ima svoj čas, tudi otroci. pri 40 bom mogoče že babica.

Jaz sem imela četrtega otroka pri 42. Vse v redu, celo pomladil me je. Moja tašča pa je imela pri 43 drugega, ko je bil sin že odrasel. Ne, ni bilo v redu, bila je prava babica. Utrujena, nesposobna. Torej je vse odvisno od ženske, tako od njenih telesnih kot "psihičnih" značilnosti.
No, prvega otroka jaz pri 40+ ne bi imela.

če bi zanosila, bi ga obdržala, načrtno se pa za otroka pri teh letih ne bi več odločila.

Ni odvisno le od ženske, tudi od karakterja otroka. Imam jih več pa je vsak drugačen - glede spanja, krčev, polivanja, joka..en je jokal ves dan zaradi krčkov in polival, drugi je bil čez dan spanček, ponoči pa se je hotel igrat, en je iz porodnišnice dalje prespal vso noč. Ni vse samo lepo, ampak zna biti tudi naporno. Pa vse otroške bolezni prvi dve leti vrtca..zaenkrat mi je čisto dovolj :) samo, da smo mi vse to že dal skoz.

Nepričakovano, z zaščito zanosila pri 39-tih, nosečnost sem prekinila.

Načrtovano ne bi zanosila, ker imam že otroke, če jih ne bi imela, pa bi. Pa tudi zdaj, če bi nepričakovano zanosila, bi obdržala otroka.

prvega pri 22 letih in sem bila bolj preč,kot je ena rekla-kot drugega pri 37,sedaj bo 3 leta.res pa malo zmankuje energije,drugače pa super.

Velikokrat se je ze govorilo o tej temi in res se ne da posplosevat. Kot vidim po odgovorih, je tudi velika razlika, ce ima mami ze skoraj odrasle otroke in se mi zdi, da ji je tezje vse, kar je ze enkrat dala skoz, po desetih ali vec letih ponovit.

Jaz pa sem iz taksnih in drugacnih razlogov imela prvega otroka pri 39 letih, ravnokar pa sem ugotovila- dve leti kasneje- da sem spet noseca. Delala sva na tem in se trudila, tako da sem presrecna, le v strahu, ker sem dvakrat spontano splavila.

Velikokrat sem ze napisala, da sem bila pri prvem polna energije, imam ogrooomno potrpljenja, obe sva vedno dobre volje, imam veliko casa zanjo, tako, da jaz ne obcutim nikaksne "teze starosti". Seveda ne vem, kaj bo z mano cez deset ali dvajset let, ampak tega tako nihce ne ve. Vem le to, da sta moja starsa, predvsem mama, mladostna in ravno tako polna energije ter vedno prièpravljena na igro z mojo hcerko.

Razcistit moras pri sebi, edino tako bos postena do vseh vas, se posebej pa do nebogljenega bitjeca, ce se bos zanj odlocila. Pri nas vsekakor ni bilo nobene dileme.

Kolegica pri 42 pričakuje otroka.

Jaz se pri 40+ ne bi odločila za otroka. Treba je vedet, da, če bo otrok študiral bom jaz krepko 65+ (verjetno že v penziji), otrok pa, če bo priden bo doštudiral in iskal službo.

S sedanjo plačo in nato verjetno minimalno penzijo, ker nisem iz Lj, otroku študija niti nebi mogla privoščit.

Menim, da so leta čez 50 za vnuke in ne za lastne otroke.

Jaz bi (ga bom) imela pri 41.

Odločitev je povsem tvoja. Če je to 1. in verjetno edini otrok,ali če si po hudih mukah zanosila,te čisto razumem. Res pa je, da moraš gledati naprej.Kaj bo čez 10 ali 20 let...

Noce mi oddat odgovora, pa ne vem, ali zato, ker sem stara preko 40 ali je kaj drugega.

Prvega otroka sem rodila pri 39, dve leti kasneje sem ponovno noseca in je zelo zazeljen. Energije imam toliko, da mi je (skoraj:)))) nikoli ne zmanjka, dobre volje in casa za otroka pa tudi ne.

Ne vemo, kaj se bo zgodilo cez 10 ali 20 let, ce pa gledam svojo mamo, mislim, da mojim otrokom ne bo hudega.

odlocit se moras sama in dobro razcistit, kaj si res zelis oziroma cemu vsemu se odpovedat, kajti zivljenje se ti spremeni, pa ce je otrok prvi ali cetrti in ne glede na to, ali si stara 20 ali 40 let.

Sem se o tem pogovarjala z ginekologinjo. Ja, telo je še dovolj "mlado" za nosečnost, vprašanje je le, kako bo potem s kondicijo ob morebitnih zdravstvenih težavah otroka, trmarjenju, še bolj pa pri pubertetništvu. Imam sama pozno otroke, a uspelo še pred 40 zaključiti rojevanje.

Moja sodelavka je imela otroka pri 42 in še malo čez. Ko je šel v prvi razred je imela skoraj 50. Tolkla jo je mena, bilo je hudo. Stalno je bila na bolniški, zaradi sebe ali zaradi njega. Zdaj bo šel ta fant študirat in sodelavka si je morala poiskati popoldansko delo (IMA SKORAJ 60), ker drugače se jim ne bo izšlo. V kratkem gre v penzijo, mož je že. Študiral bi seveda v Ljubljani, kar pomeni stroškov še pa še.

če si pri 40 še vitalna, vprašanje če boš pri 55 ali 60 sploh še zdrava. seveda se to lahko zgodi tudi ženski pred 30 letom a verjetnost je veliko manjša.

Rodila 1. otroka pri 38 letih, kolegica še eno leto kasneje. Resda sem verjetno bolj utrujena kot 20--letnica,me pa otroček ohranja mlado. Kar pogumno!

Znanka je rodila pri 42 drugega otroka. Vse je bilo o.k. Tudi sedaj- sine ima tam nekje 15 let. Mimogrede, koliko si pa ti stara ?

Če je splet okoliščin tak, da prej ne gre, zakaj pa ne.

Jaz sem imela tak splet okoliščin, da sem prvič rodila pri 30, drugič 34. Imam ogromno energije, vitalen človek, ampak me je nočno vstajanje pri obeh sesulo do tal. Pa prvo leto jasli, ko sta bila oba bolana....Noro. Tretjega pri 38 ali kasneje zagotovo ne več. 8 let je to vse skupaj trajalo, dovolj imam.

Kako bo s puberteto....Upam, da še ne bom v meni. Če bo pa ta kombinacija, bo pa menda res hudo.

Če gre za prvega otroka, potem ga imej.

Drugače pa ne. Govorim iz lastnih izkušenj.

Moja mami je prvega rodila pri 25ih, drugega pri 30ih, tretjega(mene) pri 41ih. Vedno mi je znala povedati le to, da sem jo pomladila in ji dala moči za življenje. In res je tako.
Po rojstvu pri 41-ih se je res pomladila (ko gledam slike) in je izgledala 10 let mlajša.
Danes imam jaz 42 let, drugič sem noseča in niti pomislim ne, da bi otroka ne imela, obdržala. Vsi se ga zelo veselimo in ga težko pričakujemo.
Probleme bomo reševali sproti in ko bodo nastali.

Prvega sem imela pri 22, drugega otročka pri 36. :))))

***************
Vse sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum....in pogumni smo!

sama sem tudi med poznejšimi; prvega imam pri 34 letih, načrtujem tudi drugega čez nekje 2 leti, če pa bi bila še enkrat v dvajsetih, bi se bolj potrudila ustvariti primerne pogoje za otroka in ga imela prej
če bi se zgodilo v 40+, pa skoraj zagotovo ne bi splavila

Prvega sem imela pri 24 in drugega pri 26. Pa ni bilo prezgodaj, kvečjemu bi jih lako imela kakšno leto prej. Mislim, da velja tisti rek - vse ob svojem času. Poznam pa primer, ko sta zakonca reševala zakon in imela še enega otroka. Ona je bila stara 41 let. Otrok je sedaj star 12 let, pred parimi leti mu je mamica umrla za rakom. Živi z očetom, ki gre na 60. Sicer zelo lepo skrbi zanj, ampak to ni to. Otrok pogreša mamo, oče pa je tudi že ves bolan.

Pri 35 letih sem rodila prvič, sedaj pri 39 drugič. Počutim se staro kot 25 let, nimam problemov stem da sem pač stara toliko koliko pač sem. V življenju se ti lahko zgodi marsikaj, pa če si star 4o + ali pa 25. Mogoče bomo pa imeli še kakšnega, če se slučajno zgodi.

Ne poslušaj nikogar,naredi tako, kot ti pravi notranji glas. Tako bo najbolj prav. Med nami so tako velike razlike, da je težko primerjati, čaprav sem jaz osebno za. Če se boš odločila sama, se vsaj ne boš tolkla po glavi zakaj si oz. nisi poslušala druge.

Ko so bili otroci majhni in so mi govorili "majhni otroci - majhne skrbi, veliki otroci - velike skrbi", se mi je zdelo pretiravanje. Ja, kako to? Majhni te vedno potrebujejo ob sebi, so nemočni...Ampak je še kako res. Bolj ko odraščajo, bolj te potrebujejo, drugačne potrebe imajo. In verjemite mi, da bi raje imela dvojčka dojenčka kot pa enega napornega najstnika - pri 55+. Si ne predstavljam. Pa sem sedaj še kako sposobna in pri močeh za dojenčka.

Meni se zdi, da leta niso ovira. Moja mami je prvič rodila pri 21-ih letih- mene. zdaj sem stara 24 let, moja mami pa 45 in mi je pravkar sporočila, da je četrtič zanosila (imam še dve sestri 19 in 14 let).
Hčerke smo vse zelo vesele, mami in ati pa imata mnogo pomislekov, saj se je zgodilo nenačrtovano- splav ne pride v poštev! Po eni strani se zelo veselita, saj midve z srednjo sestro počasi odhajama od doma, da bosta spet imela novo veselje pri hiši.
Problem je v tem, da živimo na vasi in ljudje znajo biti zelo hudobni. Zdi se jima, da sta prestara, da ne bosta zmogla, spremlja ju občutek sramu itd....
Me, hčerke, pa smo vesele in ju tolažimo, naj se ne obremenjujeta, saj sta oba zelo zelo mladostna, polna energije in navajena vsega hudega z naše strani.
Sta zelo moderna glede na ostale na naši vasi in jaz sem prepričana, da bo vse super! Zdi se mi pa zelo žalostno, ker se bojita obsojanja in ker so nekateri ljudje res hudobni in polni predsodkov. Potrebujeta podporo, tako kot vsi, ki se odločijo (ali ne odločijo) za otroka v teh letih. In če je podpora v družini potem bi to naj bilo dovolj! Vso to obtoževanje in gledanje postrani dela te stvari težke in nemogoče. Če bi se ljudje odločili, da je imeti otroka pri 45-letih sprejemljivo, te debate sploh ne bi imeli. Tako da.... go for it!

Tudi sama ne vem, kako se odločiti. Sem 37 imam dva otroka (začetek osnovne šole) in sem si vedno želela še enega. Pred letom sva z možem resno razmišljala o še enem, potem pa sem ostala brez službe ...
Sicer sem mnenja, da si star kolikor se počutiš in da nekateri tudi pri 25 letih nimajo energije za otroke, da zbolijo tudi mladi starši ....