Gospe,ki toliko komentirate in ji svetujete,naj ima otroka,se najprej poglejte v ogledalo in mi povejte.

Koliko vas je zanosilo po 40 letu?In tista,katera je zanosila po 40 letu naj,PROSIM odgovarja na to vprašanje,kajti niti sanja se vam ne,koliko energije ti pobere otrok,ko je mamica stara 40 ali več let.To je velika razlika,če si star 25 ali 40 let.
Sama sem stara 42 let in imam 3 leta starega sončka in povem vam,to so res muke,vzgajat otroka-dojenčka pri tej starosti.

Zato gospa,ki sprašuješ,če si prestara za otroka,se RESNO pogovori s partnerjem,ker pri teh letih to ni hec,in roko na srce,otrok se te bo pri 6-7 letih sramoval,ker ima tako staro mamico,ki je zakorakala abrehama.Malo glejte na otroka,ko odrašča,ne samo na SVOJO RIT.
Bila sem zelo kruta v tem postu,samo taki brezvezni posti-želje,me dvignejo,še posebej tisti,ki že imajo otroka in si želijo še enega.

dej no, ne pretiravaj, kakor se katera počuti in ali si tega želi a ne? Jaz bom tudi drugo leto 40 pa mislim tudi še imeti enega. Sej nismo pri 40h še stare mame noo! Malo bolj me skrbi, če bo z otrokom vse v redu, gor ga bomo pa že spravili.

Zdejle sem težko konkretna, ampak da so muke vzgajat otroka pri 40 ali 42, ne vem, no ...
Ljudje smo različni, mogoče za koga so, za koga pa ne. Ne bi rekla, da je to odvisno (samo) od let.

To je čisto odvisno od posameznice - so ženske, ki že pri 30 ali pa prej niso sposobne imeti niti enega otroka - živčne, napete, stres, nezadovoljne....ne obtožujem nikogar. So pa ženske, ki so pri 40 še zelo vitalne, energije polne - govorim iz lastnih izkušenj, poznam take in drugačne - tako, da samo leta ne pomenijo nič - saj bi dala link ene kolegice, ki ima 40 let in pričakuje otroka (prej ima že dva) - zagreta jogistka, stalno kroži po svetu, vedno nasmejana, pozitivna - in ko bi videle kako zgleda - huda mačka:-))

Citiram:
malima
roko na srce,otrok se te bo pri 6-7 letih sramoval,ker ima tako staro mamico,ki je zakorakala abrehama.

Tolje je pa tako idiotska izjava, da je že skoraj mene sram v tvojem imenu.
Mene je vzgajala večinoma babica, ki je bila takrat, ko sem bila jaz stara 6-7 let, že krepko v abrahamu, pa so vedno vsi mislili da je moja mama. In niti enkrat samkrat v življenju me ni bilo sram, niti me ni motilo, da so mislili, da je ona moja mama. Me je pa še zdaj večkrat sram moje prave matere, pa me je imela pri njenih 26-ih letih (torej po tvoje v ravnopravih letih), pa me ni sram zaradi njenih let, ampak zaradi njenega obnašanja.

Imam 4 otroke, zadnjega pri 39 letih. Ne boste verjele, da sem letos na sestanku pri naši prvošolki ugotovila, da pravzaprav najbolje zgledam od vseh mamic, pa sem pri 44 gotovo med starejšimi. Dobro, malo je narava, malo pa tudi počutje, način življenja itd. Ene mladenke pri dobrih 25 zgledajo tolk zdelane, da se ti njihovi otroci kar smilijo, ker verjetno so tudi nervozne, nezadovoljne itd. Drugače bi ja morale cveteti!
Vzgajanje otrok je lahko muka ne glede na starost, če ti pač to predstavlja težave, če si otroka nisi v resnici želela, če bi rada delala kaj drugega namesto tega in še in še je razlogov.
Meni je bilo vedno všeč in vsak otrok me je pomladil za kakšno leto. No, pa si tega nisem izmislila sama, z veseljem pa sprejmem tak poklon, ker se tudi sama počutim še kako mlado in pripravljeno na izzive starševstva.

Citiram:
bučka 2
dej no, ne pretiravaj, kakor se katera počuti in ali si tega želi a ne? Jaz bom tudi drugo leto 40 pa mislim tudi še imeti enega. Sej nismo pri 40h še stare mame noo! Malo bolj me skrbi, če bo z otrokom vse v redu, gor ga bomo pa že spravili.

Oprosti, pri 40 ste "stare mame". Ne želim nobene užaliti, ampak moja mama je bila pri 41 že babica. Ona je imela mene pri 18, jaz pa pri 23-ih. Torej ja: stara mama :)

4. otroka sem rodila pri 40. letih, pa imam včasih več energije, kot tiste, ki imajo samo enega in so ga rodile pri 30. In ne verjamem, da se me bosta mlajša dva čez par let sramovala. Zaradi česa neki? Saj je vse več poznih mamic. Pri našem 4.šolcu so mlajše mamice izjeme, večinoma sem med vrstnicami.

Le tako naprej Joži. Pri 45 imej še 5., pri 50 še 6. otroka.
Pa boš še vedno kot rožica, mladostna in sveža.

tole je zelo grd in nesramen post.

Prvega otroka sem imela pri 39 letih, zdajle, ko je hcerka stara 17 mesecev, jaz pa 41, se pripravljamo na se enega in si srcno zelimo, da bo ratalo.

Hcerka je zelo zivahna, nikoli pri miru, radovedna ipd. ampak mi se nikoli ni zmanjkalo niti za gram energije. Ravno nasprotno. Imam neomejene kolicine potrpljenja, moci in dobre volje, zaenkrat delam minimalno, ker si to pac lahko zberem oziroma sama odlocim in najvec casa posvetim njej. Vsake toliko casa pa si tudi vzamem cas zase, tako otrok ni odvisen samo od mene in jaz ne od nje. Cudovito nama je in prepricana sem ali pa iz srca upam, da je nikoli ne bo sram lastne matere. Leta pa pri tem ne igrajo nikakrsne vloge.

ja, mery, ti kar upaj.
glejte, leta so leta, človeško telo se pač stara in pri 40ih si stara mama za novorojenčka. Za 10letnika pa ne, seveda.

Citiram:
Joži**
4. otroka sem rodila pri 40. letih, pa imam včasih več energije, kot tiste, ki imajo samo enega in so ga rodile pri 30. In ne verjamem, da se me bosta mlajša dva čez par let sramovala. Zaradi česa neki? Saj je vse več poznih mamic. Pri našem 4.šolcu so mlajše mamice izjeme, večinoma sem med vrstnicami.

Bravo in res ti privoščim, da se imate lepo. Ampak kljub temu mislim, da mnenje zaenkrat toliko ne šteje, dokler ti otrok nekoliko ne zraste in pride vsaj v zgodnja najstniška leta, ker takrat se pojavijo tiste prve težave, pa s tem ne mislim tega, da bi bilo otroka sram "stare" mamice, ampak vse drugo, kaj je tisto drugo, pa vam lahko povedo mamice najstnikov, ki so stare že krepko čez 50 let in takrat slika (ponavadi) ni več tako rožnata.

Srečno.

Men osebno se zdi 40 prepozno za otroka. Poleg skrbi za samo zdravje otroka med samo nosečnostjo. Že sam strah pred DS, ki je v povprečju pri 23 letnici okoli 1:3000, pri 27 letnici 1:1100 in pri 30 letnici že 1:660.
Kaj je nad to starostjo nočem niti vedeti.

Glede energije...mislim, da lahko obračamo kako hočemo, ampak ena v 20ih je ima več kot ena pri 40ih. Ok, ljudje smo različni, izjeme obstajajo, ampak v splošnm je tako.

Sama imam pri 27ih 2 otroka in mi na čase zmanjka energije. Res je da še imam redni študij zraven, pa brez babic,...., ampak odkkrito prizna...da so dnevi ko komaj čakam zvečer, da gresta otroka spat ...jaz pod tuš in kmalu za njima me več ni.

No moja mami je pa tut bla mlada babica ... pri 43ih.

Otroka sem imela v 38.letu. Ne bom rekla, da nisem kdaj tudi utrujena, ampa pač grem prej spat zvečer, čeprav tudi to največkrat ne, saj ob 23h še likam, pospravljam... Ne počutim se stare, mlade pa tudi ne, ampak mislim, da moj otrok zaradi starejše mame ni za nič prikrajšan, saj jo veliko več vozim na razne prireditve,lutke in se igram z njo kot mlajše kolegice. Tako da ne posplošujte.

Nočem posploševat, niti pametovat, ker sem mlajša. Lahko samo povem en primer - in sicer moja prijateljica je bila rojena, ko je bilo njena mami 40 let. Šele pred kratkim mi je povedala, kako zelo ji je bilo nerodno zaradi mamine starosti, ko je mama kdaj prišla v šolo. Res so zdaj drugačni časi in rojevamo vedno starejši, ampak vseeno.

Tudi jaz mislim, da bodoči starši ne smejo biti egoistični in imeti otroka samo zato, ker si ga ONI tako zelo želijo, treba je gledati predvsem na otroka in kaj mu to prinese.

Saj vem, da je odveč, ampak bi vseeno prosila, če se bi dalo vzdržat nesramnih komentarjev. Če bi šlo ... če le ne bi pri tem nekatere preveč trpele ...

In, punce, a ne štekate, da če so ene babice pri 40, to ne pomeni, da je to obča starost za biti babica. Mislim, babica si lahko tudi pri 35, pa to ne pomeni (v naši kulturi), da so to leta, ko okoli hodijo samo babice.
Torej, a si lahko nekatere predstavljate, da obstajajo tudi drugi in drugačni svetovi. Vsaj malo?

Oh, ja, dobr, da te je kdo že kdaj videl, Joži.

Citiram:
nemoremverjet
Le tako naprej Joži. Pri 45 imej še 5., pri 50 še 6. otroka.
Pa boš še vedno kot rožica, mladostna in sveža.

Nisem te vprašala za nasvet, koliko otrok naj še imam, niti se ne spomnim, da bi jaz sama omenila, da jih bom še imela. Mislim pa, da bom pri 50. in tudi še 60. letih kar v dobri formi.

Ampak če pogledamo trend: prvega otroka po 30, zadnjega pod ?? Pod 35?

Res ne vem zakaj vas tako moti, če je kakšna mama v kasnejših letih. Poznate mrda ozadje zgodbe, veste zakaj je imela otroke pozneje? Niso namreč vse samo karieristke, ki jim je prva kariera, je še veliko razlogov zakaj imamo otroka v bolj poznih časih.
Me pa res zanima koliko je babic pri 40 letih, če smo že ravno pri tem... In Rajka, tudi mojo mamo je njena mama imela pri starosti čez 40 let, pa se je nikoli ni sramovala, ker je pač tak človek, da se ne bi sramovala mame. In če se je tvoja prijateljica tako strašno sramovala mame samo zaradi starosti, je pa to res zelo žalostno, malo razmisli... Sploh je pa vedno več starejših mam, jaz jih že poznam cel kup.

Citiram:
rajka

Tudi jaz mislim, da bodoči starši ne smejo biti egoistični in imeti otroka samo zato, ker si ga ONI tako zelo želijo, treba je gledati predvsem na otroka in kaj mu to prinese.

Draga Rajka,

ne boš verjela, ampak vsi starši imajo otroka zato, ker si ga oni tako zelo želijo.

Večinoma se oglašajo mlade mamice, ki pač niso v koži "starejših" mamic. :)
Tudi sama, ko sem prvega otroka rodila pri 22 rekla, da niti pod razno ne bi imela po 30 letu, ker takrat si že star.........Pa sem rodila drugega pri 36. :)))) Sicer res ni bil načrtovan, toda, če bi se počutila prestara in nezmožna vzgoje , ga pač ne bi obdržala.....
No, in, če podam še repliko na mlade mamice, ki imajo otročke enega za drugim in jamrajo kako so utrujene, da se jim meša , ko dojenček joka, drugi otrok pa jo cuka za rokav....itd....
Vsak po svoje; enim odgovarja tako, drugim drugače. Čisto osebna stvar posameznika je kdaj in koliko otrok bo imel.

***************
Vse sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum....in pogumni smo!

Pišete o tem, da bo otroke sram tako stare mame. Dejstvo je, da se leta za materinstvo krepko zvišujejo. Sama sem rojena v 70-ih letih, mene je imela mami pri 27 letih, pa je bila druga najstarejša mamica v mojem razredu. Ja, malce me je bilo sram. Ampak takrat, ko sem jaz hodila v prvi razred, je bila ona stara 34 let. In druga najstarejša, si predstavljate? Sama sem stara 35 let, nimam še otrok, ker se zdravim za neplodnostjo. Upam, da mi uspe, pa če bom stara 35 ali pa 40 let.

Ah, pa kaj vam je?

Vcasih so mame rojevale pri 20+, danes pa pri 30+.
Mene je moja mama imela pri 32-ih, kar je bilo v tistih casih zelo pozno. Kljub temi, da sva bili v razredu le dve s tako starima mamama, naju ni bilo nikoli sram. Zakaj le? Tretja sosolka je imela babico, ki je bila le nekaj let starejsa od najinih mam, a bi moralo biti tudi njo sram?

V danasnjem casu je mama pri 40+ le nekaj let starejsa od povprecja. In ce ona meni, da zmore in si zeli, pa naj. Zakaj imate ve probleme s tem?

Drugace pa, so zenske, ki pri 30+ zgledajo (in se verjetno tudi pocutijo) kakor 50 letnice in so zenske, ki pri 50+ zgledajo (in se pocutijo) bolje od marsikatere 30 letnice. Pa ne sodit samo po sebi, no.

Ja pa tudi potem velika razlika, če imaš pri svojih 40. letih

mamo staro 65 let ali 85 let. (če jo sploh še imaš)

Malima, jaz ti pa dam prav.

Tiste, ki niso sprobale tega, da bi imele staro mamo, ali pa da bi same bile mame, ki so rodile pozno, nimajo pojma.

Od začetka je seveda vse krasno. Ampak otroka je treba pripeljat do kruha...

Citiram:
rajka
Tudi jaz mislim, da bodoči starši ne smejo biti egoistični in imeti otroka samo zato, ker si ga ONI tako zelo želijo, treba je gledati predvsem na otroka in kaj mu to prinese.

a ja, misliš, da je treba otroka vprašat, če ga lahko imam???

Ti si pa res ena ...

Pri nas v prvem razredu so pa same "stare" mamice in so veliko bolj razgledane in strpne kot ve pri 30-tih!

Glede sramovanja mam - menda je jasno (če vsaj malo pomislimo), da ni problem v mami, ki je 40+, ampak v ozračju/kulturi (kakorkoli temu rečemo), ki pač ne sprejema tistih, ki "padajo ven" iz nekega (kao)ideala.

Z energijo, ki jo mame imajo ali nimajo, pa bodo menda že same opravile.

Mene je moja mami imela pri 30-ih letih. Kar je bilo za tiste čase ZELO pozno.

Ampak res se ne spomnim, da bi kdajkoli kot otrok sploh razmišljala o njeni starosti, da bi jo primerjala z drugimi - mlajšimi - mamicami. Tudi kot najstnica ne.

Je pa mami vedno (tudi zdaj pri 60+) odlično izgledala in na videz res nikoi ni bila stara.

In nikoli se je nisem sramovala, zdaj sem pa sploh ponosna nanjo, ker pri 60+ izleda tako kot marsikatera 45-50 letnica.

Vsak naj pač ima svojega otroka, ko si ga zaželi.

no tvoja odločitev je bila očitno napačna.
Jaz sem imela pri 42 dojenčka in danes bi isto še enkrat naredila.
Utrujena pa sem bila ravno tako tudi pri 20-tih, ko sem imela prvega otročka, Za prvih nekaj let moraš pač imeti dovolj fizične kondicije.
Začni se rekreirat, boš videla razliko.
Res pa je, da z zdravjem doslej nisem imela problemov. Moram potrkat.

oh babe, babe, ne bodite take ovce no (ni mišljeno za vse). Mene je mama imela pri 35 letih. Jaz bom 40 drugo leto, ona pa 75. Nihče ji ne prisodi toliko let, ni prav nič zgubana in je vitalna. In nikoli, prav nikoli nisem pomislila, da imam "staro" mamo. In če bi bila še enkrat stara 20 let ne bi naredila nič drugače."hehe" ti se pa kar tolaži, grem stavit, da med nama ni kakšne razlike v izgledu pa četudi imaš 10 let manj. Hvala mojim genom:)))

september morning, kje pa piše koliko moraš imeti staro mamo pri svojih 40h? Ja je pa stara 85 pa kaj??: Vprašaj kakšno dekletce, ki je mamo izgubilo v otroštvu? Kar nekaj lapate v tri krasne, konec koncev bi pa tudi lahko pomislile, da imajo ženske, ki rodijo pri 45h v večini grozne probleme z neplodnostjo, ali pa se zgodi, da šele pri 40h najdeš pravega partnerja. Otroka pa pripelješ do kruha tam nekje pri njegovih 20h, 25h letih, ni treba, da se te do 40ga drži za kiklo. In ne ocenjujte po sebi, če ste pri 23 letih že čisto hin!

Citiram:
brrrrrrrrr

Citiram:
rajka
Tudi jaz mislim, da bodoči starši ne smejo biti egoistični in imeti otroka samo zato, ker si ga ONI tako zelo želijo, treba je gledati predvsem na otroka in kaj mu to prinese.

a ja, misliš, da je treba otroka vprašat, če ga lahko imam???

Ti si pa res ena ...

Joj, sveta preproščina.

Mislila sem, da se je treba kdaj pa kdaj ozirati tudi na, v tem primeru, še nerojenega otroka.

Drugače pa jaz res ne obsojam starejših mamic, sploh ne. Hotela sem samo povedat, da je fajn pri taki odločitvi res razmislit o vsem. Dobrobit otroka naj bo prvotno vodilo.

Zdaj pa, če razumete ok, če pa tudi.

Citiram:
dear heather
Saj vem, da je odveč, ampak bi vseeno prosila, če se bi dalo vzdržat nesramnih komentarjev. Če bi šlo ... če le ne bi pri tem nekatere preveč trpele ...

In, punce, a ne štekate, da če so ene babice pri 40, to ne pomeni, da je to obča starost za biti babica. Mislim, babica si lahko tudi pri 35, pa to ne pomeni (v naši kulturi), da so to leta, ko okoli hodijo samo babice.
Torej, a si lahko nekatere predstavljate, da obstajajo tudi drugi in drugačni svetovi. Vsaj malo?

Ja,počakaj na 14.10.kajti takrat nas obiščejo Marsovci,če še eni tega ne znate.:-)

Sem otrok strašev, ki sta bila stara, mami 40 in oče 45, ko sem se rodila. Gelnracijsko je to velika razlika. Imela sem srečno otroštvo, generacisjki razliki navkljub. Očeta sem izgubila, ko sem bila stara 27 let. Svojih vnukov ni dočakal. Mami je umrla, ko sem bila stara 43 let, vnuke je dočakala, amapk je bila žalostna, ker "jim" ni bila kos in ni mogla početi z njim stvari, ki jih je želela. Tudi jaz, razen ene stare mame, s katero sva se oboževali, nisem poznala svojih starih staršev, ker so prej umrli.
MOja otroka imata samo še eno babico.

Pa če pustimo vse to ob strani, mene bolj kot vse to ob takih odločitvah skrbi dejstvo, da so jajčeca, iz katerih je otrok spočet "stara" toliko let, kot je stara mati.
In 40 let stara jačeca so stara jajčeca, ne glede na to, kako je mati mladostna in polna energije...- zato je možnost okvar in bolezni otroka toliko večja....

Tole si res lepo napisala.

Tudi jaz bi imela kaj dodati, pa nima smisla pri teh žleht babnicah.

dejstvo

- pri 25 imaš prav gotovo veliko energije za otroka

- pri 40 ene imajo, druge ne. In kaj če gospa NIMA ENERGIJE? potem jo boste pa usirale kaj si je umislila otroka, da je nevzgojen samorastnik itede itede.

pri 25 letih ne moreš zgrešit (KAR SE TIČE ENERGIJE), pri 40 pa imaš 50% možnosti, da padeš v skupino, ki ji je to naporno.

če priznate ali ne, pri 40 ni isto če te taka zadeva obremeni 1 - 2 krat na teden ali te to bremeni vsak dan, ves dan in po možnosti še nekaj let ponoči (nespanje, odvisnost od dojenja, zobki, vročina, strahovi - skratka klasika "zahtevnega" dojenčka).

Okej, okej, brrrr. Čakamo.
:-)

Citiram:
Pa še moje mnenje
Sem otrok strašev, ki sta bila stara, mami 40 in oče 45, ko sem se rodila. Gelnracijsko je to velika razlika. Imela sem srečno otroštvo, generacisjki razliki navkljub. Očeta sem izgubila, ko sem bila stara 27 let. Svojih vnukov ni dočakal. Mami je umrla, ko sem bila stara 43 let, vnuke je dočakala, amapk je bila žalostna, ker "jim" ni bila kos in ni mogla početi z njim stvari, ki jih je želela. Tudi jaz, razen ene stare mame, s katero sva se oboževali, nisem poznala svojih starih staršev, ker so prej umrli.
MOja otroka imata samo še eno babico.

Pa če pustimo vse to ob strani, mene bolj kot vse to ob takih odločitvah skrbi dejstvo, da so jajčeca, iz katerih je otrok spočet "stara" toliko let, kot je stara mati.
In 40 let stara jačeca so stara jajčeca, ne glede na to, kako je mati mladostna in polna energije...- zato je možnost okvar in bolezni otroka toliko večja....

Se strinjam.

Citiram:
bučka 2
oh babe, babe, ne bodite take ovce no (ni mišljeno za vse). Mene je mama imela pri 35 letih. Jaz bom 40 drugo leto, ona pa 75. Nihče ji ne prisodi toliko let, ni prav nič zgubana in je vitalna. In nikoli, prav nikoli nisem pomislila, da imam "staro" mamo. In če bi bila še enkrat stara 20 let ne bi naredila nič drugače."hehe" ti se pa kar tolaži, grem stavit, da med nama ni kakšne razlike v izgledu pa četudi imaš 10 let manj. Hvala mojim genom:)))

Eh bučka, pa sploh se ne gre za videz. Pisala si, da nisi stara mama. Glede na situacijo, v kateri sem jaz, in glede na mojo mamo pa si po letih stara mama ali babica. Ne dvomim da imaš mnogo energije, da dobro zgledaš, verjemi, tudi jaz ne bom hotela biti pri 40 letih žigosana s "staro mamo" ampak pač bom. Tudi moja babica je bila pri 40 babica. Pa tudi ni zgledala kot babica.

Tudi jaz pri svojih letih nosim v sebi otroka, ki ga rada spustim na plan in mogoče bom celo čez 10 let "polnoletna". Je pa res, da se za otroka po 35 ne bi odločila, raje čakam na sterilizacijo. Katera pa se v pomoje "babičnih letih" počuti dovolj vitalno in zdravo in nima strahu, da rodi otroka s posebnimi potrebami, pa kar v nosečnost in rojevanje, zakaj pa ne. Vendar to pa za mene ni. Aja, pa j... jaz gene, so stvari ki mi sladko dol visijo, glavno da drugo stoji.

Ma dajte bejbe, ne budalite, no. "Otrok se bo sramoval mame, ker je stara." Ja, potem pa je čisto možno tudi to, da se bo sramoval debele matere ali pa grde v ksiht, ali pa oblečene ne po zadnji modi ali butaste matere ali preveč kmečke matere (saj se spomnete Mater sem zatajil) ali matere, ki preveč gobca ali ...... Skratka seznama ni ne konca ne kraja. Vse, kar izstopa iz povprečja, je sramotno, če gledamo skozi oči nekoga, ki noče štrleti ven. Kaj torej priporočate? Da se debelejše, mozoljaste, možačaste, starejše, premlade, presuhe, ne prav lepe,..... ženske pač odpovejo materinstvu, da se gospod otrok ne bo čutil prikrajšanega in ne bo prišel v situacijo, da bi se lastne matere lahko sramoval? Predlagate torej, da imajo otroka lahko samo idealne ženske? V vaših besedah namreč tičijo ravno tisti predsodki, zaradi katerih nek otrok sploh pride v situacijo, da bi se sramoval lastne matere.

Sploh pa glede na vsesplošni trend rojevanja po 35.letu, je čisto možno, da se bodo otroci začeli sramovati mamic, ki so mlajše od 25 let.:))

"Pa še moje mnenje", čisto možno, da imajo tvoji otroci samo eno babico, ampak to še zdaleč ne pomeni, da je tako pravilo. Lahko je tudi res, da se tvoja mama ni mogla ukvarjati z vnuki, kolikor se je želela, ker je bila prestara, hkrati pa je tudi res, da se dokaj mlade babice tudi ne morejo, ker pač hodijo še v službo. Poleg tega so ene bolehne že pri 50., druge dobrega zdravja še pri 80. Moja tašča je stara 80 let in je pred letom dni še pazila mojo nečakinjo. Druge so sicer zdrave, pa nimajo nobene želje ukvarjati se kaj preveč z vnuki (leta gor ali dol). Nekateri otroci imajo vse štiri stare starše, pa jih skorajda niti ne vidijo iz zgoraj navedenih razlogov. Tvoja mama je umrla pri tvojih 43. letih. Mislim, da te je uspela spraviti h kruhu in uspela dočakati tako tvoje otroke kot tvoja srednja leta. Najbrž si želiš, da bi lahko živela dlje in bi dočakala tudi tvoje vnuke. Ampak žal pozabljaš, da nisi imela izbire med tem, ali biti rojena prej ali takrat, ko si bila, pač pa samo izbiro med tem, ali sploh biti rojena ali ne. Torej ali je bilo tvoje otroštvo tako zelo zanič in so bili starši toliko prestari, da je bolje, da sploh ne bi bila rojena, ali pa si s svojim življenjem zadovoljna? In če si zadovoljna, šteje samo to.:)

Citiram:
hehehe

Citiram:
bučka 2
oh babe, babe, ne bodite take ovce no (ni mišljeno za vse). Mene je mama imela pri 35 letih. Jaz bom 40 drugo leto, ona pa 75. Nihče ji ne prisodi toliko let, ni prav nič zgubana in je vitalna. In nikoli, prav nikoli nisem pomislila, da imam "staro" mamo. In če bi bila še enkrat stara 20 let ne bi naredila nič drugače."hehe" ti se pa kar tolaži, grem stavit, da med nama ni kakšne razlike v izgledu pa četudi imaš 10 let manj. Hvala mojim genom:)))

Eh bučka, pa sploh se ne gre za videz. Pisala si, da nisi stara mama. Glede na situacijo, v kateri sem jaz, in glede na mojo mamo pa si po letih stara mama ali babica. Ne dvomim da imaš mnogo energije, da dobro zgledaš, verjemi, tudi jaz ne bom hotela biti pri 40 letih žigosana s "staro mamo" ampak pač bom. Tudi moja babica je bila pri 40 babica. Pa tudi ni zgledala kot babica.

Tudi jaz pri svojih letih nosim v sebi otroka, ki ga rada spustim na plan in mogoče bom celo čez 10 let "polnoletna". Je pa res, da se za otroka po 35 ne bi odločila, raje čakam na sterilizacijo. Katera pa se v pomoje "babičnih letih" počuti dovolj vitalno in zdravo in nima strahu, da rodi otroka s posebnimi potrebami, pa kar v nosečnost in rojevanje, zakaj pa ne. Vendar to pa za mene ni. Aja, pa j... jaz gene, so stvari ki mi sladko dol visijo, glavno da drugo stoji.

Sto ljudi sto čudi.
Eni res res množite kot zajčki, vsakih 15-20 let, drugi se pač ne.
Odvisno pač od tega, kako osveščene, izobražebe in emancipirane so bile naše prednice.

Moja familiy se razmnožuje na 30-40 let, pa smo vse generacije zadnjih 150 let uživale v družbi svojih babic, ki so brez izjem dočakale vse starost 90 plus minus nekaj let.
Očitno naravna selekcija deluje;)))

Citiram:
Frca.
Kaj torej priporočate? Da se debelejše, mozoljaste, možačaste, starejše, premlade, presuhe, ne prav lepe,..... ženske pač odpovejo materinstvu, da se gospod otrok ne bo čutil prikrajšanega in ne bo prišel v situacijo, da bi se lastne matere lahko sramoval? Predlagate torej, da imajo otroka lahko samo idealne ženske? V vaših besedah namreč tičijo ravno tisti predsodki, zaradi katerih nek otrok sploh pride v situacijo, da bi se sramoval lastne matere.

Jaz sem sicer znana zagovornica tega, da ni dobro kombinitati najstništva in menopavze ali imeti otrok z umetno oploditvijo pri 50-ih, ampak se tokrat povsem strinjam s Frco. Družba je pomembna, ampak nekje je treba tudi potegniti črto in nehati povprečnost postavljat na tak absolutni piedestal, da je temu podrejeno ma čisto vse drugo.

Meni je tudi tisto o sramovanju matere čisto skregano z zdravo pametjo in torej nikakršen argument. Sem pa že včeraj napisala nekaj o preveliki količini hormonov v hiši, kar res vidim kot problem. Sicer res vsak po svoje, občudujem ženske, ki v teh letih zmorejo odlično poskrbeti za otročka in verjamem, da jih ni malo. Mi pa grejo strašno na živce tiste, ki so si pozno omislile otroke, zdaj pa jamrajo, kako je hudo in so oh in sploh boge. Pa je otrok čisto povprečno živahen, ampak mamica ga ne dohaja. In potem je otrok "neznosen". Torej ne trdim, da nobena pri teh letih ni sposobna imeti otroka, kje pa, trdim pa, da večina ni v takšni fizični kondiciji, kot je bila npr. 10 let prej.

preberite tiste z lastnimi izkušnjami in tiste ki teorijo prodajajo. Seveda bi bilo lepo če bi bili vsi odprti do konkretno v tej temi starejših mamic, pa žal ni tako in realnost je drugačna od filozofiranja.

IN Frca, žal je tako kot praviš. Otroci se mnogokrat sramujejo svojih predebelih, premajhnih, pre.... mam, na žalost (ali pa tudi ne, nekatere mame/ženske bi res lahko kaj več naredile zase)

mojega moža je imela tašča pri njenih 44-tih letih. Prvi otrok. Ja, žal se jo je mnogokrat sramoval. Zakaj? ker je šla ona v pokoj v letu, ko je on šel v prvi razred.
Poslušaš njo: bilo je super, je imela dosti časa zanj in družino (ja seveda, idealno tudi če gledam iz svojega zornega kota:-)
Poslušaš moža: nočna mora, mamica v penziji, siva, stara, nezmožna se udejstvovati pri raznih aktivnostih, da o kasnejšem odnosu in razumevanju najstnika ne govorim. ko je bil polnoleten je bila njegova mama stara 62 let. Prav tako oče.

danes je stara 84, bolna. Starejše vnuke lahko počuva, manjšega ne. Je starejša od moje babice.
Ona pravi da je srečna, ker ima sina, vnuke. Verjamem da je. Tudi mojega moža ne moti več njena starost, ker je sram že davno prerasel in na starše danes gleda drugače.
Ampak dejstvo je, da je njuna starost zelo vplivala na življenje mojega moža in ga skozi vso mladost obremenjevala.

Dober dan, tukaj še ena, ki jo je mama rodila pri 39-tih in to nekaj desetletij nazaj, kar je bilo za tiste čase sploh čist prepozno.

Da bi se kdaj sramovala svoje mame? Tega občutka ne poznam niti od daleč.

Energija? Ogromno, če dodam še dejstvo, da je pri mojem enem letu preživela težko prometno nesrečo. Zaradi ortopedskih težav sem bila kot otrok prikrajšana edino za družinsko smučarijo in hojo v hribe. Ampak to bi se lahko zgodilo tudi, če bi imela 20 let mlajšo mamo.

In danes? Še dobro leto, pa jih bo dočakala 80. Čuvala mi je obe hčeri do 3. leta, in zdaj komaj čaka kakšen vikend, da jih pripeljem na kosilo ali pa kar za cel dan, da se skupaj igrajo...

Tako da, se strinjam, da je zanositev pri teh letih vredna morda temeljitejšega premisleka, nikakor pa ne obsodbe vredna, še zlasti ne z argumenti, kot jih berem zgoraj...

Citiram:
lastne izkušnje
Ampak dejstvo je, da je njuna starost zelo vplivala na življenje mojega moža in ga skozi vso mladost obremenjevala.

Torej predlagaš, da tvojega moža ne bi bilo in da bi takrat tvoja tašča morala narediti splav? Ker če bi imela otroka prej, to ne bi bil tvoj mož, pač pa nek drugi človek. Saj veš, drugo jajčece in semenčica= druga oseba.:))

Druagče pa se ne da takole pavšalno posploševati. Če bi bilo glavno vodilo pri tem, ali imeti otroka ali ne, to, ali je bil otrok zadovoljen s svojimi starši ali ne, potem bi obstala kvečjemu kakšna četrtina populacije.:) Nekateri so imeli prestare starše, drugi prestroge, tretji niso marali svojih otrok, četrti so bili premladi in prebutasti in tako dalje in tako naprej. Torej če bi štelo samo in izključno zadovoljstvo s svojimi starši, večine otrok sploh ne bi smelo biti.:) Pa ne verjamem, da prednjačijo med nezadovoljnimi ravno otroci "starih staršev".

Citiram:
Frca.

Citiram:
lastne izkušnje
Ampak dejstvo je, da je njuna starost zelo vplivala na življenje mojega moža in ga skozi vso mladost obremenjevala.

Torej predlagaš, da tvojega moža ne bi bilo in da bi takrat tvoja tašča morala narediti splav? Ker če bi imela otroka prej, to ne bi bil tvoj mož, pač pa nek drugi človek. Saj veš, drugo jajčece in semenčica= druga oseba.:))

Druagče pa se ne da takole pavšalno posploševati. Če bi bilo glavno vodilo pri tem, ali imeti otroka ali ne, to, ali je bil otrok zadovoljen s svojimi starši ali ne, potem bi obstala kvečjemu kakšna četrtina populacije.:) Nekateri so imeli prestare starše, drugi prestroge, tretji niso marali svojih otrok, četrti so bili premladi in prebutasti in tako dalje in tako naprej. Torej če bi štelo samo in izključno zadovoljstvo s svojimi starši, večine otrok sploh ne bi smelo biti.:) Pa ne verjamem, da prednjačijo med nezadovoljnimi ravno otroci "starih staršev".

predlagam nič :-) sem človek ki sprejme dejstva kot so, le povem izkušnje.

Povsem jasno mi je tudi da so izkušnje osebne in jih nikakor ni za posploševat.

kar pa se tiče otrok na splošno sem mnenja naj jih ima vsak tako in takrat ko se za njih čuti sposobnega. Ampak naj dejansko tako, kot nekatere tu pravijo, pomislijo tudi na otroke, ne le nase :-)

Citiram:
lastne izkušnje
kar pa se tiče otrok na splošno sem mnenja naj jih ima vsak tako in takrat ko se za njih čuti sposobnega. Ampak naj dejansko tako, kot nekatere tu pravijo, pomislijo tudi na otroke, ne le nase :-)

Če se meni zdi kaj zelo sporno, je predvsem to, da se ob vsaki taki temi najde cel kup forumašic, ki navdušeno navijajo "kar daj, kar daj, tu sploh ni kaj za razmišljat, 40+ starševstvo je mega".

Ker je za razmislit, pa še kako za razmislit. Vsak starš, ki sprejme še dodatani bonus tveganja od običajnega (kar, mimogrede, velja tudi zame, torej govorim iz lastnih izkušenj), se mora zelo dobro zavedati, kakšno odločitev je sprejel - skozi realna očala, ne skozi nekritično romantična.

Citiram:
ene starke

Citiram:
hehehe

Citiram:
bučka 2
oh babe, babe, ne bodite take ovce no (ni mišljeno za vse). Mene je mama imela pri 35 letih. Jaz bom 40 drugo leto, ona pa 75. Nihče ji ne prisodi toliko let, ni prav nič zgubana in je vitalna. In nikoli, prav nikoli nisem pomislila, da imam "staro" mamo. In če bi bila še enkrat stara 20 let ne bi naredila nič drugače."hehe" ti se pa kar tolaži, grem stavit, da med nama ni kakšne razlike v izgledu pa četudi imaš 10 let manj. Hvala mojim genom:)))

Eh bučka, pa sploh se ne gre za videz. Pisala si, da nisi stara mama. Glede na situacijo, v kateri sem jaz, in glede na mojo mamo pa si po letih stara mama ali babica. Ne dvomim da imaš mnogo energije, da dobro zgledaš, verjemi, tudi jaz ne bom hotela biti pri 40 letih žigosana s "staro mamo" ampak pač bom. Tudi moja babica je bila pri 40 babica. Pa tudi ni zgledala kot babica.

Tudi jaz pri svojih letih nosim v sebi otroka, ki ga rada spustim na plan in mogoče bom celo čez 10 let "polnoletna". Je pa res, da se za otroka po 35 ne bi odločila, raje čakam na sterilizacijo. Katera pa se v pomoje "babičnih letih" počuti dovolj vitalno in zdravo in nima strahu, da rodi otroka s posebnimi potrebami, pa kar v nosečnost in rojevanje, zakaj pa ne. Vendar to pa za mene ni. Aja, pa j... jaz gene, so stvari ki mi sladko dol visijo, glavno da drugo stoji.

Sto ljudi sto čudi.
Eni res res množite kot zajčki, vsakih 15-20 let, drugi se pač ne.
Odvisno pač od tega, kako osveščene, izobražebe in emancipirane so bile naše prednice.

Moja familiy se razmnožuje na 30-40 let, pa smo vse generacije zadnjih 150 let uživale v družbi svojih babic, ki so brez izjem dočakale vse starost 90 plus minus nekaj let.
Očitno naravna selekcija deluje;)))

:D ne boš verjela 5 generacij v enem stoletju :D Moja prababica je bila rojena 1902, umrla je pa 1999 tako da še je spoznala svojo prapravnukinjo. Najboljše pa je to, da je bila do zadnje minute pri polni zavesti. Mogoče res kolobarimo ko zajčki, vendar se z leti zmanjšuje količina zajčkov; z začetnih 13 na generacijo (najmlajšo je rodila pri 43 letih, pokopala je 3 hčerke), smo jih sedaj "zreducirali" na dva :D

Ampak ugotavljam, da se vedno bolj oddaljujemo od vprašanja, ki ga je postavila malima...

Citiram:
Janis

Citiram:
lastne izkušnje
kar pa se tiče otrok na splošno sem mnenja naj jih ima vsak tako in takrat ko se za njih čuti sposobnega. Ampak naj dejansko tako, kot nekatere tu pravijo, pomislijo tudi na otroke, ne le nase :-)

Če se meni zdi kaj zelo sporno, je predvsem to, da se ob vsaki taki temi najde cel kup forumašic, ki navdušeno navijajo "kar daj, kar daj, tu sploh ni kaj za razmišljat, 40+ starševstvo je mega".

Ker je za razmislit, pa še kako za razmislit. Vsak starš, ki sprejme še dodatani bonus tveganja od običajnega (kar, mimogrede, velja tudi zame, torej govorim iz lastnih izkušenj), se mora zelo dobro zavedati, kakšno odločitev je sprejel - skozi realna očala, ne skozi nekritično romantična.

se zelo strinjam s tabo. Sama sem pri 30-tih verjetno zaključila s porodi. Saj srce si želi še kakšno malo štručko ..... glava pa ve da v današnjem tempu in načinu našega življenja, bi bila uresničitev moje želje zelo egoistična odločitev. Ker štručka pač raste, ima lastne potrebe in želje in ni edina .... pred njo so še drugi ... :-)

res je, nikoli ne reci nikoli, a danes tako čutim :-)

Ne maram posplosevanj!
Joj, koliko nesramnih misli sem prebrala v tem postu :(
Hvala za tiste (mary, Frca, Jenis..), ko znajo razmisjat malce sirse.

Seveda je razlika imet otroka pri 40, tveganje je vecje. In verjemite, da pri teh letih pa ze ves do cesa lahko pride.
Ne, ne bom rekla, da je nosecnost in materinstvo pri 40ih kot ples po cvetocem travniku... ampak tudi pri 20ih in 30ih je lahko naporno, obremenjajoce...
Osebno vem, da je cisto prav, da sem med "poznimi" mamicami. Sem veliko bolj umirjena, zadovoljna, potrpezljiva, imam cas za njih.. kot ce bi jih imela v frfastih dvajsetih.
Da bi se me otroci sramovali. Eh, potem sem pa oplela pri vzgoji. Jim nisem dala dovolj dobro samopodobo in obcutka za druge...
Eh, dovolj...

Ne maram posplosevanj!
Joj, koliko nesramnih misli sem prebrala v tem postu :(
Hvala za tiste (mary, Frca, Jenis..), ko znajo razmisjat malce sirse.

Seveda je razlika imet otroka pri 40, tveganje je vecje. In verjemite, da pri teh letih pa ze ves do cesa lahko pride.
Ne, ne bom rekla, da je nosecnost in materinstvo pri 40ih kot ples po cvetocem travniku... ampak tudi pri 20ih in 30ih je lahko naporno, obremenjajoce...
Osebno vem, da je cisto prav, da sem med "poznimi" mamicami. Sem veliko bolj umirjena, zadovoljna, potrpezljiva, imam cas za njih.. kot ce bi jih imela v frfastih dvajsetih.
Da bi se me otroci sramovali. Eh, potem sem pa oplela pri vzgoji. Jim nisem dala dovolj dobro samopodobo in obcutka za druge...
Eh, dovolj...

Vse je stvar posameznice - ene mame so na smrt utrujene, tudi če so stare malo čez dvajset, druge pa zmorejo po več otrok, pa se sukajo okrog 40. leta.

Tu ni pravil in posploševanj - vsaka se sama odloči.
Moja mami je imela tretjega otroka pri 42. Pa ni nikoli rekla, da bi jo to kaj posebej utrudilo. Sestra se pa 'stare' mami tudi ni nikoli sramovala.

Res, težko je posploševati in fino bi bilo, če bi spregovorile mame, ki imajo lastno izkušnjo. Sicer "navijam" za malo starejše mame, ki so velikokrat že bolj zgrajene osebnosti in posledično bolj umirjene in zadovoljne, a vendar ... sebe se zdaj, po 45, ne predstavljam dobro v vlogi mame prvošolčka.Priznam, manj sem potrpežljiva. Hipotetično vprašanje - bi želela zanositi oz. roditi pri 40? Če še ne bi imela otroka in bi bila v meni želja po njem - da. Če bi ga že imela - ne.

Citiram:
rajka
Nočem posploševat, niti pametovat, ker sem mlajša. Lahko samo povem en primer - in sicer moja prijateljica je bila rojena, ko je bilo njena mami 40 let. Šele pred kratkim mi je povedala, kako zelo ji je bilo nerodno zaradi mamine starosti, ko je mama kdaj prišla v šolo. Res so zdaj drugačni časi in rojevamo vedno starejši, ampak vseeno.

Tudi jaz mislim, da bodoči starši ne smejo biti egoistični in imeti otroka samo zato, ker si ga ONI tako zelo želijo, treba je gledati predvsem na otroka in kaj mu to prinese.

v najstniških letih je marsikaterega otroka "sram" svojih staršev, že zaradi česa; sama starost s tem nima kaj. Če pa je otroka tudi sicer sram svojih staršev, je pa zakrivila vzgoja, ne starost.

Evo - lastna izkusnja! Z mozem sva dolgo mislila, da nama je super brez otrok in sva si res privoscila zivljenje z veliko zlico. Potem pa.... skratka: sine dve in pol, jaz tik pred stirideset. In veste kaj? Tudi ene same slabe stvari se zdajle ne spomnim! Odkar je mulcek tu, sem polna energije - seveda kdaj tudi utrujena, a vseeno zelo zelo srecna. Sem ena tistih, ki je 100odstotno prepricana, da se otroku ne bi tako posvecala, ce bi rodila prej. Ne vem, kako naj to razlozim - mogoce nimam obcutka, da sem zaradi materinstva karkoli zamudila! Ljudje, ki me poznajo, pravijo, da sem cisto pomlajena in da svojih let ne kazem. Poleg tega sem v letih, ko sem ze umirjena, zivljenje je urejeno, zivcnosti pri nas doma ni in nekih pretiranih skrbi tudi ne - in to otrok cuti in to se zagotovo na njem tudi pozna, saj je tak simpaticen in zadovoljen fantek, da ga je veselje pogledati.
Ce bi lahko zavrtela cas nazaj, se za otroka ne bi odlocila cisto nic prej.

Draga Bučka 2,

zakaj se pa jeziš?
seveda je razlika, ali imaš pri 40 letih mamo staro 85 let ali 65 let.

Predstavljaj si, da imaš pri 40 dojenčka, mamo pri 85 pa doma in jo moraš hoditi negovati? Ali pa ji doplačevati dom za stare? Kakšno pomoč imaš od ostarele mame?

Vmes zmanjka ena generacija žensk.

Ma takšno razmišljanje je meni čist mimo. Kdo pa pravi, če ima ena pri 40 mamo staro 65 let ali pa 50, da taka mama ne more biti hudo bolna. In kdo pravi, da od mame MORA biti kakšna pomoč? Ok, boste rekla, lahko meni, jaz sem to pomoč v precejšnji meri imela, sem vesela za zdravje in dolgo življenje svojih staršev ampak poznam veliko primerov, ko:
- so mame umrle že mlade - v nesreči ali bolezni in ko so se jim rodili vnuki, jih že ni bilo več
- so imele mame več svojih otrok in vsem enostavno niso mogle pomagat, tudi če bi hotele
- so bile mame še tako mlade (babice pri 50 recimo) da so še same hodile v službo in spet ni bilo nobene pomoči...
Tako da to "kalkuliranje" meni ne sede...tudi če se račun danes izide, se jutri ali pa čez 9 mesecev morda že ne bo več...