Starševski čvek

Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!
Naš 4 letnik je grozno poreden. Za vsako stvar, ki je ne doseže začne tuliti brez solz, ali pa začne pretepati, praskati, metati stvari... Enostavno ga ne obvaldava. Če sem sama z njim ga ob takšnem izbruhu ne morem obdržati, če se noče oblečt ali obit ga sama ne morem ukrotit tako brca in se zvija.
Ravno zdaj smo imeli en izpad. Z možem sta se igrala s kockami (otrok se skoraj nikoli ne igra sam) potem pa sem ju poklicala naj prideta na kosilo. Mali se je drl kaj je za jest in sem mu povedala. Kosilo je bilo po njegovem okusu. Po prigovarjanju je le prišel v kuhinjo, jest pa ni hotel, rekel je da je fuj in skoraj bi vrgel krožnik na tla. Dostikrat je že zanalašč metal hrano okrog (kruh, kozarec, žlico..) Pograbila sem ga in ga odnesla spat, potem je tulil, zaprla sem vrata, prišel za mano, pa spet v spalnico, neke stvari je začel metati za nama. Potem sem šla z njim v sobo in ga držala na postelji, da ni pobegnil. V tem pa je prišel stari ati iz pritličja hiše in začel še on kričat kaj delamo z otrokom, če sva zmešana, da on tega kričanja ne bo poslušal. Otroka je odnesel.
In sva lepo bila tiho, ker se nima smisla pogovarjat. V 30 letih se še z njim nikoli ni dalo nič pogovorit. Pogovor je vedno enostranski, on pove svoje potem gre, poslušat noče.
Res ne vem več kako naj naprej, otrok ima po več izbruhov jeze na dan. Če v hladilniku ni njegovega jogurta bo tulil 5 minut in bo jezen na vse okorg sebe.
Skoraj vse mu ugodima samo da ne tuli. Če preveč kriči se mu vname grlo in je bolan.
Z možem nikoli ne kričiva, tako da tega tuljenja ni pobral od naju.
Zdi se mi, da imava najbolj porednega otroka na svetu, po drugi strani je pa najbolj prisrčen fantek (ko je priden) in imava ga grozno rada.
Ne vem več kaj naj!
davi  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:19

"Skoraj vse mu ugodima samo da ne tuli."

Mislim da je problem v zgornjem. Ugotovil je, da se splača tuliti, ker tako doseže tisto, kar mu pade na pamet.
Moj še ni star toliko, ga pa meče trma, da je joj. Ampak si pač rečem, naj ga meče, ga bo že minilo. Da bi mu ugodila samo zarad kričanja? No way!
Mogoče bo vajinemu kapnilo, da ni dobro kričat, ker potem boli grlo. V miru se usedita, sklenita načrt, kako bosta obvladovala njegove izbruhe in se potem tega tudi držita! Tega na žalost ne more nihče naredit namesto vaju. Star ata pa še naj zdrži kak mesec in naj mu ne daje potuhe!
pukl  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:27

Jep! Se bom kar strinjala.
naša je začela s takšno taktiko že pri letu in pol. Pa sem jo enostavno ob njenih izpadih total ignorirala. Povedala sem ji, da tako ne bo dosegla ničesar, vzela knjigo se usedla na kavč in brala. Mala je zelo hitro zakapirala, da z možem misliva resno in da iz njene moke kruha ne bo sploh in je s svojimi izpadi prenehala v roku parih dni (metanje ob tla, vpitje, itd.). Ne rečem, da ni sitna, da še vedno sem pa tja trmari, ampak jaz enostavno ne popuščam. Zdaj pri dveh letih, pri vas pa sploh ko ste še starejši, otrok zna povedati "prosim", "ali lahko..." in se mi zdi da je prav, da otrokom dopovemo, da se da na lep način veliko več doseči. To, da mu ustrežeta so zgolj kratkoročne rešitve, dolgoročno pa pomeni, da vaju bo otrok čez par let nesel čez prag in vaju zaprl ven. Mu bosta takrat tudi ustregla?
Pa da ne bo pomote, včasih začutiš, da je prav, da otroku tudi popustiš, da ima otrok pa le občutek, da trma včasih le ni slaba stvar in te lahko tudi žene naprej. Je pa potrebno veliko razmišljati o teh stvareh, da ne popuščamo ob napačnih stvareh.....
oho  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:27

Pa sta res malo kriva sama, če mu ugodita, da ne tuli. Saj doseže kar želi, drugače pa ga odnese in reši neko drug. Če boste tako nadaljevali bo kvečemu še slabše. Sama se morata odločiti, če želita kaj spremeniti in biti dosledna, oba, tudi če se v dani situaciji ne bosta stinjala. Predvsem pa brez vmešavanja drugega. Verjami, pomaga samo doslednost, zato premisli preden kaj rečeš, če nimaš volje da vstrajaš. Nobena kazen ne pomaga tako kot doslednost.
oho  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:35

Pa še nekaj, priporočam ti knjigo Otroci so tega vredni. Pa tudi to, da za kazen daš otroka spat, se mi zdi osebno zelooo neprimerno. S spanjem in s hrano se pa res ne sme kaznovati, ker sta to dve fiziološki potrebi, ki ju lahko otrok še zasovraži.
S spanjem ga nisva kaznovala, vedno gre po kosilu spat. In če ni hotel kosila sva ga poslala spat pač brez kosila.
Ne moreva ga pustiti kričat, ker se sliši ven in tudi nadstropje nižje in ga stari ata ne more poslušat kako kriči. Z njim pa se ne da pogovoriti!!
xxy  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:50

Vaš štiriletnik ni grozno poreden ampak grozno razvajen. Za kar ste pa odgovorni in "krivi" vi ne pa on. Otrok se pač obnaša v skladu s svojo otroško nezrelo mentaliteto in če vidi, da z nesprejemljivim obnašanjem nekaj doseže, bo tako obnašanje gojil, celo če ob tem neizmerno trpi. In lahko mi verjamete, da tako kot vi, trpi tudi on, ker ima starše, ki mu ne zmorejo pokazati, kaj je prav in kaj ne in ki ne zmorejo biti mirni in dosledni pri uveljavljanju pravil. Vem, da se sliši ostro, ampak drugače se ne boste zbudili in boste nadaljevali z vašimi napačnimi pristopi. V tem primeru se bodo zadeve samo še slabšale, otrok bo začel jezikati, trmariti, se zavestno upirati vašim odločitvam, ki so bolj prošnje in moledovanja in delovati celo proti samemu sebi.

To, da ste ga pograbili in odnesli "spat" ter tiščali ob posteljo, je znak, da ne obvladate situacijo, ne pa vzgojna metoda. Dopuščanje otroku vsega, kar si izmisli, potem pa histerično reagiranje v trenutku, ko vam "poči film" (v teh okoliščinah bi počil vsakemu), samo utrjuje tako otrokovo obnašanje. Podzavestno samo išče take situacije, kjer se boste do konca iznervirali zato, ker išče meje, ki mu jih ne znate postaviti. Če bi mu dovolili razbiti tisti krožnik in politi pijačo, bi nadaljeval s takim obnašanjem, dokler na koncu ne bi "znoreli" vi - ker meje MORAJO biti in to dobro ve tudi otrok.

Z možem se usedita in naredita načrt, staremu atu povejta kako in kaj in mu striktno prepovejta vtikanje v vaše življenje. Ker če boste končno začeli otroka vzgajati, je nujno, da bo na začetku še celo več vreščanja in joka kot doslej. Torej - za vsako, ampak vsako obnašanje, ki ni v skladu z vašimi idejami o lepem obnašanju, mora čutiti posledice na lastni koži - v obliki prepovedi, zapovedi, izolacije... Za isto stvar VEDNO ista kazen, vendar morate reagirati mirno, ne smete biti vidno razburjeni (kar otrok čuti tudi če ne kričite), naj ugotovi, da se za vas ob njegovem neprimernem obnašanju ne bo nič spremenilo (delali boste vse isto kot doslej, ne boste zaradi tega tečni, razburjeni, žalostni...), spremenilo se bo samo in izključno zanj in to na slabše vsakič, ko se bo obnašal v neskladju z vašimi načeli.

Značilno za take otroke, ki nimajo postavljenih meja zaradi pretirane mehkobe staršev, je tudi to, da se niti za trenutek ne znajo zamotiti sami, saj imajo starši izrazit občutek krivde, če se otroku ne posvečajo kar naprej ali če se posvečajo sebi namesto otroku. Tako otrok dobesedno ZAHTEVA starše zase in se mu zdi samo po sebi umevno, da mu kar naprej strežejo in se z njim ukvarjajo in da - nimajo nobenih pravic, razen tistih, ki jim jih milostno dovoli imeti otrok sam. Gre torej za otroka -tirana, ki ga nevede vzgajajo starši s takimi pristopi. Takoj in nemudoma spremenite pristop do otroka, pustite ga, naj se sam igra nekaj časa in mu nikar ne ustrezite, ko bo začel z izsiljevanjem. Na kratko mu razložite, da se sedaj morate posvetiti drugim stvarem in mu dajte vedeti (nebesedno), da imate do tega pravico. Če noče jesti, naj ne je. Do naslednjega obroka bo pač lačen. In nobeno izsiljevanje, jok in cepetanje vas ne sme prepričati v nasprotno.

Vendar pa imam občutek, da tega ne boste zmogli in da vas bodo otrokov gnev, jeza, trma in jok spravili v obup. Upam, da se motim in da boste zmogli zadosti volje, da se takemu otrokovemu obnašanju postavite po robu. Ker otrok potrebuje starše, ki zmorejo pogled na njegovo trpljenje - vi tega zaenkrat še ne zmorete, zato morate najprej delati na sebi in si okrepiti prepričanje, da delate prav in v dobro otroka, ko ga če je potrebno tudi kaznujete, mu prepovedujete in preslišite njegov jok in izsiljevanje.

Srečno.
oho  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:56

To pa se že drugače sliši, oz. bere. Tako bi morala odereagirati vedno, za vsako stvar. Razen, da ne gre spat s priokusom kazni. Glede kričanja je pa tako, da otrok točne vse to ve in s tem tudi doseže kar želi. Starši vedno najdemo opravičila zakaj kaj storimo ali ne. Včasih je potrebno preslišati taka kričanja in se ne ozirati na to, kar misli okolica. Ker čez leta otrok ne bo več kričal, ampak bo počel kaj drugega, primernega za tisto obdobje. Najhuje je takrat, ko starš ugotovi, da nima več nobene kontrole in se počuti čisto nemočnega. Mali otroci male skrbi, veliki...
xxy  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 13:56

Če ga stari ata "ne more poslušati", naj navije TV na ves glas ali si da čepke v ušesa. Vi pa zaklenite svoje stanovanje, če pogovor ne pomaga. Ne morete prelagati odgovornosti za nevzgojenost lastnega otroka na stare starše.
Točno to sem hotela napisati tudi jaz.
"Enostavno ga ne obvaldava. ... (otrok se skoraj nikoli ne igra sam)...Kosilo je bilo po njegovem okusu. ... Dostikrat je že zanalašč metal hrano okrog ... Skoraj vse mu ugodima samo da ne tuli. Če preveč kriči se mu vname grlo in je bolan.

V tem pa je prišel stari ati iz pritličja hiše in začel še on kričat kaj delamo z otrokom, če sva zmešana, da on tega kričanja ne bo poslušal. Otroka je odnesel. "


Upam, da je tole samo provokacija, ker si ne morem predstavljat, da nekdo dejansko to počne s svojim otrokom - štiriletnim otrokom. Če dejansko vse to počneš/počneta s svojim otrokom, potem sta sužnja in ne starša lastnega otroka in ni čudno, da ga ne obvladata. Z otrokom namreč rastejo tudi njegove kaprice (ki to že niso več, saj mejijo na teroriziranje staršev). Preberita si na tem forumu odgovore xxy, recimo par postov nižje (Vzgoja dveletnice ali nekaj podobnega) in si jih vzemita k srcu! Vidva sta otroku postavljena za to, da mu določata meje, ki jih MORA VEDNO (!!!!!!!!!) spoštovat. Kaj se to pravi "kosilo po njegovem okusu" in "če ne bo njegovega jogurta..." ??? Čakaj malo - je otrok otrok ali je zadnji kitajski cesar?! Vsakič, ko se loti dret, ga odstrani! Se mu bo pač "vnelo grlo in bo bolan", iz tega bodo sledile še nadaljne posledice. Verjemi, da je toliko brihten, da točno ve, koliko s svojim kričanjem doseže. Ko bo prvič kričal brez vzroka - zaradi mene več ur!! - zaman, mu bo kapnilo. Ker pa sedaj s svojim kričanjem drži v šahu tebe, moža in še stare starše, se mu tako obnašanje izplača. Zase vem, da bi ga stari oče iz MOJEGA stanovanja odnesel samo preko mojega trupla! Kaj za vraga ima stari oče sploh za hodit v vaše stanovanje brez vprašanja??

"In sva lepo bila tiho, ker se nima smisla pogovarjat." Oprosti, tole je živa zabloda! Konec koncev se nimata z njim kaj pogovarjat, ker sta starša temu otroku VIDVA in sta VIDVA tista, ki postavljata pravila! Če je stari oče prišel, bi ga moral mož (ali pa ti - ne vem čigav oče je), obrnit na pragu in odslovit. Sicer pa obstajajo klučavnice na vratih - za primerke, ki besed ne razumejo. Otrok vas prav lepo drži v šahu in vkolikor res mislita v vajino in predvsem otrokovo dobro to spremenit, je zadnji čas. Določita pravila igre in prevzemita kontrolo vidva, ne pa da pravila postavlja otrok, ki vaju vozi točno tja, kjer vaju hoče imet. Predvsem pa dretje IGNORIRAJTA!!! Ne otroka, dretje. Po zgledu znankinih otrok je skušal dretje uveljavljat par mesecev nazaj naš triletnik, jaz pa sem bila gluha. Bolj se je drl, manj je dosegel. Vedi, da ne bo šlo čez noč, da je 4 leta do zdaj bil to njegov način, kako ueljaviti svojo voljo in ga tudi ne bo čez noč opustil. Bodita neomajna, zaklenita svoja vhodna vrata, če je treba jih zapahnita in vztrajata na tem, da se z dretjem ničesar ne doseže. Razložita sinu posledice dretja (vneto grlo - ni sladoleda npr) in pustita, da jih občuti!!! Nehajta otroka zavijat v vato in gledat, da mu bo vedno v vsem ugodeno, zato da mu ne bo 5 min neprijetno. Z nadaljevanjem na tak način bosta dejansko vzgojila terorista in despota!! Starši smo otrokom postavljeni tudi zato, da kdaj izzovemo otrokov jok, njegovo slabo voljo, jezo, bes - tudi to moramo prenest, ker je vse to sestavni del življenja in se otrok MORA naučit shajat tudi s tem. Predvsem pa mora vedet, da ni center sveta in da njegove želje ne morejo vedno biti 105% izpolnjene. Nehajta se bat otrokove jeze in slabe volje in ne bojta se "zamerit" otroku!! Postavljanje meja ni hvaležna naloga, je pa nujno potrebna! Tega se zavedajta in v skladu s tem ravnajta, ne pa da strežeta otrok z vseh strani, v strahu, da ne bi slučajno tulil!
Aja še to - NI POREDEN, pač pa razvajen in razmazan preko vsake meje - to je ogromna razlika. In ni SAM kriv!
Pri nas smo imeli podoben problem s starim atom nadstroje niže. Toda čeprav ni hotel poslušati, je moral. Na očetove očitke enostavno več nisem reagirala in sva z možem vztrajala pri svojem. Se je navadil, oz. več ne prihaja gor z nauki o vzgoji. Razlaga pa drugim ljudem. Žal.

Je pa res, da je težav z otroki vse manj. Pa tudi svojo hišo si gradimo.
Srečno. Vztrajajta pri svojem v dobro otroka in cele družine.
oho- vam se vse zdi "neprimerno", zato pa so otroci taki kot so.Kaj lahko narediš z enim otrokom,ki histerira in mu kao ne moreš nič? prositi ga naj neha ali pa kot danes delajo,da mu preusmerjajo pozornost? kaj pa ,ko mu nimaš več kaj pokazati?
dati ga v sobo ali pa nekam,kjer se ne more poškodovati in naj tam vpije do ponedeljka, če če.Kakšna prehodna obdobja? če se nekaj ne sme se tega ne dovoli pa ,ni važno koliko je star.
Jaz se prav bojim kakšne otroke boste imele, ko zrastejo, kako jih boste šele takrat obvladovali,ko jim poženejo kocine, hormončki.?
Jao jao, nasvetov se mi pa ne da več pisati ej, res ne.
Oče in mati ne moreta ukrotiti štiri letnega otroka HALO? Pa kaj je z vami?
Čez par let vama bo začel groziti in vaju bo tudi kdaj udaril, če ne bo dobil dovolj žepnine. Malo se zamislita nad svojo vzgojo, saj tako vzgojeni otroci, kot je vajin, so kasneje najhujši, ker so navajeni, da vse dosežejo in je vedno vse po njihovem. Vendar so brez prijateljev in družba jih običajno izloči. Potem pa zaradi vsega tega zabredejo v težave. Razmislita malo, kako s popuščanjem škodujeta otroku, saj takih otrok nihče ne mara.
xxy, Skrbna, jaz samo ploskam :-)

Imamo izredno intenzivnega otroka, kar pomeni, da se je znal hitro in za vsako figo ujeziti, da je zahteval veliko pozornosti pri 4 letih itd. Življenje z njim je bilo precej naporno, ker sva morala z možem postavljati meje, mu pokazati, kako se lahko obnašamo in kaj ne počnemo, vse to je bilo kar dolgo časa pospremljemo z ibruhi jeze in tudi vrgel je kaj po tleh. A sva vztrajala - če mu kosilo ni bilo všeč (recimo da smo kosili ob 13.00), do 17. do malice ni bilo drugega kot ostanki kosila (jasno hladni) itd. Zmrdovanja za mizo nisva trpela, če je kompliciral, je moral do konca kosila počakati v sobi. Ja, je tudi kdaj kaj vrgel po tleh, v sobi kaj vrgel okoli sebe ... in če se je razbilo (enkrat je tako raztreščil neko plastično igračo), tega pač ni več imel .. trme so pri nas trajale od 9. meseca pa ja do 4. leta. Da, tako dolgo, pa niso minile zato, ker je pač minilo toliko časa in je postal sin bolj umirjen, pač pa zato, ker sva morala ves ta čas z možem dosledno postavljati IN BRANITI postavljene meje. Ko sva mislila, da je kočno malo miru, lej ga mulo, je že moral poskusiti, če si nisva z mejo kaj premislila ... Nekdo, ki ima otroka, ki je morda poskusil z uporom 2krat ali pa 5krat, bi ob najinem otroku mislil, da je totalno poreden. A ni bil - poskušal je, kako lahko doseže, kaj želi, in ker mu upor bi uspel in z njim ni nič dosegel, je prenehal. POskušal pa je res dolgo, zato ne pričakujta, da bo vama uspelo preko noči. Ampak, bodita dosledna, povejta - zdaj je pa dovolj! TU naprej ne greš več in vztrajajta, pa naj se dere, kriči, meče stvari po tleh. Če bi letelo kosilo, ga pač nima - če ni najbolj podhranjen otrok v Sloveniji, ne bo umrl od lakote, če kdaj ne bo jedel kosila ...
Preberita si tudi Z otrokom lahko sodelujemo in predvsem se:
- naučita postaviti mejo in jo braniti
- ne bojta otrokove jeze, pa naj 100 krat reče, da vaju ne mara, to ni res, iz njega govori jeza
- končno spreglejta, da ljubezen otroku ne kažeš tako, da ga nenehno osrečuješ in mu izpolnjuješ želje in zahteve, pač pa tako, da ga naučiš živeti v svetu (ki ga pa ne briga, ali so ga doma tretirali kot kralja)
- začnita dihati in šteti do 10.000 (pomaga)
- se zavedajta tega, da bo otok tako poroeden, kolikor sta vidva popustljia
- se otresita občutka, da je okolici potrebno kaj pojasnjevati ali se ji opravičevati
- enkrat za vselej nehajta obremenjevati s tem, kaj bo rekel kdo drug in s tem še najbolj razorožita otrokovo trmo (ker vaju ne bo imel pred kom spravljati v zadrego)
T.
Naja  

BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 16:58

BRAVOOO TINKARA!!! To je to!

Mene vedno prepriča osebna izkušnja.

To kar sta napisala xxy in Skrbna je kot eno dolgočasno obvezno šolsko branje ...

Res si ena super punca, ki je pripravljena vedno pomagat. Občudujem te!!!

Tvoji posti so ZAKON. Tako življenski so. Le tako naprej.

Hvala in srečno naprej,
Naja
Naja- ravno to sta napisale xxy in Skrb na. Kakno šolsko branje? tudi njh dve pišejo iz osebnih izkušenj, odkod misliš, da to obvladajo ? iz knjig? ravno iz knjig dobite takega otroka kakršen je od "utrujenih staršev".

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 17:29

ja, Naja, Tina se strinja z xxy in Skrbo, saj jima ploska!

Se pa strinjam, da je Tina ena fejst punca - rada prebem tudi njene dogodivščine z njihovo Smetuljo:-)

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 18:07

Ne naja ploska tinkari, za skr bno in xxy pa pravi da je eno dolgočasno šolsko branje.

Preberi še enkrat.

Jaz se strinjam z vsem, kar so napisale zgoraj omenjene osebe ( Tinkara, xxy in skr bna)

Lp
arianna, Smetuljčica ti pošilja en moker poljubček za tole :-)
T.
valjda se strinjam s Skrbno in xxy, saj sta napisali enkratno, in če ne bi bila goflja in pol, ne bi imela kaj dodati, ampak če sem že za kompjuterjem :-) ...

Jaz blazno rada preberem obe, ker sta mi po razmišljanju blizu, eno pa imam celo čast poznati :-)))) xxy pa mi je svetovala pri gradnji odnosa med kužkom in otrokom (sem imela tako predavanje potem doma, tenks xxy)
T.


Prebral sem raznorazna mnenja in očitno je, da sta problem vidva, utrujena starša.Vse mu dovolita, popuščata,.....in zakaj???

Moj fantek je pravtako izredno živahen, tako kot večina v njegovi starosti, a, ko postajajo stvari delikatne, posežem vmes in prekinem potencialno grdo obnašanje.
Midva z mojim sinkom imava odličen odnos, zelo se imava rada,se smejeva, igrava,........a vendrale sem jaz njegov oče in me bo ubogal in pika!!!!!
Pri štirih letih se ne bova pregovarjala o razno raznih zadevah, malo ja, na koncu pa obvelja moja, tako ali drugače ( pomeni, da ga vržem na finto).
Sčasoma ga bom že spuščal z "verige", a vse ob svojem času.

Preveč podobnih primerov sem že videl pri starših, ki kao nudijo otroku popolnoma vse, otrok pa je tako groooozen!
ravno to, da mu vse nudita je narobe.
Če si zasluži, naj dobi tudi kakšno čez rit - preverjeno pomaga!!!
xxy  

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 18:51

Hehehe, dolgočasno šolsko branje, tole me je res nasmejalo. Moram priznati, da se tudi sama kdaj ob pisanju odgovorov na tem forumu zalotim, da že stotič plozam eno in isto in da sem že oreng dolgcajtna. Kdaj poskušam navesti tudi kakšno od svojih izkušenj s štirimi nadebudneži, da bi zadevo popestrila, ampak vedno tega ne počnem. Je pa možno, da velikokrat zaidem v bolj suhoparne razlage in najbrž znam dolgoveziti, kjer to ni potrebno.

Mogoče bi bilo kdaj bolje, če bi poskušala zadeve izpeljati malo manj "strokovno" in malo bolj izkustveno. Drugače pa hvala za spodbudo vsem skupaj.:)
Dober dan!
Tu pa se moram oglasiti še jaz. Moje izkušnje so zelo podobne kot Tinkarine. Po dveh "sodelujočih" deklicah se nam je rodil sin. Intenziven od rojstva. Pri dojenju, stalnem zbujanju ponoči, rahlo povišanim tonusom in z izjemno močno voljo. Z napadi besa je pričel že v prvem letu, najhujši so bili v 2. in 3. letu in so izzvenevali tam do 5. leta starosti. Bila so obdobja, ko je 10 krat v dnevu 10-20 minut tulil, kot da bi ga dajali iz kože. Vzroki so bili zelo različni: lego kocki se pač nista zaskočili, pretopel sok, rumena slamica, do, seveda resnejših- oblačenje, pa najprej ni hotel iz stanovanja, potem pa ne v stanovanje, pa ne v avto, pa potem iz avta, pa namesto v levo, v desno, ...
Kaj je pomagalo? Ne vem, še najbolj čas. Takrat sem bila prepričana, da je daleč najpomembnejša doslednost: ignoriranje trme, (vztrajanje pri zahtevah, kot je opisala že Tinkara), opazovala sem, kdaj je bilo izbruhov več: ob preveč impulzih, premočni glasbi ali švigajočih slikah, ... Ampak - prijetno pa ni bilo. In kdor nima trmastega otroka, ki se v besu vrže ob tla, ki ob tem ne vidi, ne sliši in ne čuti, ne more razumeti problema staršev, ki takega otroka imajo.
Če danes premišljujem: morda sem bila preveč dosledna (pri nas imamo (in smo imeli) precej dosledna pravila: hranjenje izključno za mizo, pospravljenje za sabo, vključevanje otrok v družinska opravila od malega),
morda je bilo impulzov preprosto preveč, morda smo bili preveč zahtevni, najverjetneje pa je bila kombinacija in pač tak otrok - nekateri otroci imajo obdobje trme izjemno močno izraženo (gaussova krivulja pa vemo, kakšna je), otroci imajo tudi različen temperament.
A ja, zanimivo je, kako se na trmo odzovejo otroci. Ob enem izmed napadov je 6 letna sestrica našega besnečega 3-letnika le odrinila bolj proti sredini sobe in ob njega vrgla blazino. Ob tem je komentirala, "Sploh ne ve, zakaj je besen,"...."da se ne bo udaril".
Kaj svetovati tebi?
Ne boj se otroka (čeprav ga včasih težko poslušati). Vsekakor se ne oziraj na okolico in ne strezi otroku, zato da bo tiho.
Vedi, da trmarijo mnogi otroci in še zdaleč nisi s problemom sama.
Razmisli, kje imate pravzaprav meje. Ko to ugotoviš, ne odstopaj (pa čeprav se dere). Ne pozabi pa, da se meje s starostjo otroka spreminjajo.
Pogovori se starim atom: zaupaj mu, da imaš(te) težave in mu povej, da ti jih lahko pomaga reševati.
Otroku pomagajte in ga naučite, da bo čim več stvari opravil (znal) sam. Dovolite mu, da čim več stvari opravi z vami. Postavite vi zahtevo njemu prej, preden bi jo on postavil vam. Pa kaj potem, če ni njegovega jogurta. Ampak - ko greste v trgovino, pa naj on izbere jogurte... In tako dalje.
Vključite ga lahko v neko športno aktivnost. Iz temperamentnega trmastega otroka se razvijejo odlični športniki.

Kako je sedaj pri nas?
Napadov, seveda, ni več, otrok je star 8,5 let in je končal 3. razred.
Ima precej voditeljskih sposobnosti, bil je celo predsednik razreda in je na splošno (kljub zahtevnosti) precen priljubljen, saj ga rojstne dneve vabi večina sošolcev. Zlasti rade ga imajo deklice, ker jih brani pred "nasilneži" in je pravičen
Zahteva zelo natančna navodila in je precej uporen. (Po drugi strani je najnežnejnejši, se najbolj pusti ljubkovati, kot en maček, ampak ...). Trenira nogomet in navdušen hribolazec, če se le da - plezalec.

Saj bo šlo, čeprav je naporno!
Lep pozdrav!
Nina

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 19:14

he he, napisala sem, da tina (ne naja) ploska xxy in skbni (če prebereš tinkarin post), torej, da se z njima strinja

naja pa je napisala, da se strinja s tino, xxy in skrbna pa da moralizirajo :-)

ampak saj ni važno, sploh

lp
xxy  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 19:23

Nina, seveda obstajajo zahtevnejši in manj zahtevni otroci, taki z zelo močno voljo in taki, ki se jih zlahka zamoti s čim drugim. Vendar to ne pomeni, da pri takih otrocih meje in doslednost ne delujejo. Pomeni samo, da morajo biti njihovi starši veliko boljših živcev, vendar pa še bolj nepopustljivi in dosledni kot ostali starši in imeti celo večji red kot pri otrocih, ki niso posebej trmasti. Ker taki otroci bodo najmanjšo nedoslednost, popustljivost in spemembo v obnašanju staršev izkoristili v svoj prid.

Prepričana sem, da ste s svojo vzgojo ravno prav ravnali in z redom, ki ga imate, celo pripomogli k temu, da je vaš otrok danes tak, kot je. Ker zlahka bi lahko postal zelo velik problem za vas in za vašo okolico.

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 19:23

mislim, da sem tudi sama sledila temu pisanju - da naj pride kužika v hišo, ko je otrok že noter in ne obratno, da je dobro dati kužiki za povohati kaj od otročka, da se navadi na njegov vonj...res dobri nasveti, na kater se sama ne bi spomnila

nasploh sem zelo zelo vesela, ko dom dobijo zapuščene živalce

tudi prijateljica, oz. njeni doma so posvojili mlajšo psičko iz KP zaveišča in ta mali poperček (pa ne, ker bi bila črna:-), je ravno obratno, skoraj bela je) sem imela tudi čast spoznati in mi je srce zaigralo, ko so povedali, kje so jo dobili in še lepše je bilo videti, koliko neizmrne energije (ma v isti sekundi je že na druhgem koncu dvorišča in skače v luft ko srna), radosti in veselja do življenja ima psička v novem domu in njeni novi lastniki so čisto navdušeni nad njo

tina, ti le piši še naprej vaše prigode s Smetko, pa o čemerkoli drugem, saj to zelo slikovito narediš in te res rada brem

lep sobotni večer še naprej!

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 19:26

mene ja pa čisto presenetilo, koliko dobre volje in truda si pokazala s tvojimi nasveti...malo kdo se tu tako potrudi in vse lepo podkrepljeno z razlago...kapo dol!

Re: BRAVOOO TINKARA!!!

15.07.06 19:34

Ojoj, ja šele sedaj sem opazila.

In ja seveda je važno, tudi na takih majnih napakah se učimo, jaz pravim da človeka popraviti, pa četudi za kakšno malenkost ni slabo, le če je dobronamerno.

Lp
Ko začne tuliti, si zamaši ušesa in poj, dokler ne neha. Potem ponavljaj to toliko časa, da bo odnehal. Ali pa namesto tega, da odstraniš njega, odstrani sebe.
Aja, pa prej obvezno vrata zaklenit.
Jovanka, vi ste že za časom...saj jih štejete že osemdeset n več, a ne???
Vzgoja v vaših časih je bila drugačna od današnje.
Z veseljem sem prebrala vse nasvete in izkušnje. Ker je tudi naš triinpolletnik trenutno v hudo temperamentnem obdobju. Pa vedno sem mislila, da se nam kaj takega ne bo zgodilo - ker je bil do teh zadnjih izpadov ubistvu skoraj "otrok iz kataloga". Zdaj pa je vse postavljeno na glavo... In ravno izkušnje tistih, ki so to že uspešno dali skozi dajo veliko moči in energije za naprej - vsaj meni.

Tudi pri nas so postavljena določena pravila, ki se jih z možem skušava dosledno držati. Včasih bi najraje zamižala na obe očesi, ampak me je že izučilo, da se s tem postavim na sam začetek in je bila do takrat prehojena pot praktično zaman... Še vedno je včasih tak kažin, da se mi zdi, da ga ne bom sfolgala in me je strah, kako bo, ko jih bo imel 15... Ampak upam, da z vztrajanjem tudi mi pridemo spet do neizpadov - samo to si želim, saj ni treba, da bi bil iz kataloga. :)) Mi se predvsem zdaj skušamo izogniti tistim - za njega - stresnim situacijam. Vkolikor mu ritem čisto podremo, je slabše, težje. Če je utrujen ima tudi napade trme, tudi udari me. Pa čeprav se čez tri minute opraviči in reče "To pa ni blo prav!" - je včasih hudo, ker ne veš, kako odreagirati. Meni tudi npr. pomaga štetje - toliko, da se umirim sama. Ker drugače tudi jaz padem ven in sva potem lahko oba vreščeča. Ampak na koncu sem ob vso energijo jaz, on pa, ko da se futra z mojo... Sem dojela, da se mu ne smem pustiti toliko sprovocirati. Pa opažam tudi, da mu je všeč, če mu prej povemo kakšni so načrti, da je pripravljen na določene stvari, ki sledijo. Sicer ga zna spet iztiriti.

Uf, še bi lahko pisala... Bi ti pa tudi jaz predlagala knjigo Z otrokom lahko sodeluješ. V njej sem našla nekaj dobrih nasvetov, kako ravnati v določenih situacijah in dejansko vsaj večino časa pri nas delujejo. Včasih pa pač res ne, pa morava improvizirati.

Ampak NIKAR, res nikar ne dovolita, da vama drug (star ata) diktira način vzgoje. Lahko vama pomaga, bo že moral dojeti, da s potuho, ki jo daje otroku dela ravno vnuku medvedjo uslugo. Če vama ne more pomagati, naj vama tudi v zelje ne hodi, ker s tem podre ves vajin trud. Naju je tudi kdo kdaj čukasto gledal (tast, kakšna teta z izkušnjami,...), ker sva od otroka nekaj zahtevala, pa se potem javijo z onimi "pusti ga, pa saj je OK,..." variantami - in, ko sva odločno rekla, da ne, ker sva midva rekla tako in tako. Ampak veš, z otrokom živiva midva, midva sva njegova starša, midva sva tista, ki ga želiva uspešno ponesti v samostojno življenje... In zato si te pravice - do svojega mnenja in načina vzgajanja - ne pustiva več jemati. Enostavno me ne ganejo več vsi tisti čukasti pogledi...

Ja, vzgoja je težka... In prav nobena šola te ne more pripraviti na to. Ampak verjamem, da nam bo vsem skupaj uspelo. Samo pozitivni moramo biti. Srečno! :))



-----------------------------------------------------------------------------------------------
Naučil sem se, da nihče ni popoln dokler se ne zaljubiš vanj. (Andy Rooney)
-------------------------------------------------------
Slovenec ti odpusti vse, samo uspeha ne! :)
taya4  

Re: grozno poreden otrok

15.07.06 23:49

trmo se da krotiti tudi z močnim objemom, s prepevanjem pesmic in pohvalo....sem prebrala kar nekaj na to temo, in moram reči, da pri nas objem vedno pomaga,,,,pa ne da jih ne bi imel zadosti, saj smo čisto polubčkana družinica, ampak vsak otrok rabi ogromno mero ljubezni. v napadu trme mu nikoli ne razlagam kaj je prav in kaj ne, močno ga objamem, zapojem pesmico, z njim zaplešem in počasi pozabi na tisto zaradi česar je trmaril.
Srbislava- oprosti, vzgoja nima veze v katerem času si. Danes je drugače to,da hodijo pozneje ven kakor mi. Ni bilo računalnikov in igric.Tepel me pa ne bo pa če ne vem kje živim.
Današnja vzgoja je drugačna, meni ni všeč, ker vidim,da so otroci drugačni, nestrpni, posvečate mu cele popoldneve, kot,da ste kaznovane,ker imate otroka in morate ves čas posvečati mu,se z njim igrati.
Če dela kar ni treba takoj preusmerjanje pozornosti. Na obiskih vse živo prevrne, razbije, odgovor: je pač tak. Lahko je otrok živahen, ne rečem ampak so mesta, ker to lahko divja in mesta,ker mora v miru počakati.

V šoli se kregate z učitelji, ker se ne prilagodijo vašemu otroku in take bedarije.
Imam 18,5 let starega sina. Nikoli ni tekal in prevračal stvari po gostilni,nikoli nisem MORALA z njim takoj,ko pridem iz službe zlagati kocke,risati, mu brati itd, ker sem morala skuhati in opravljati gospodinjska dela. Nikoli mi ga ni nobeden vzel niti za 1 uro(babice in ostalo sorodstvo).
Ko sem bruhala ob migreni (če je bil mož službeno odsoten) sem dala glavo v njegovo naročje in poležala pol ure. On je vedel,da me hudo boli. Paj e bil star 2,3,4 leta. Navajen je bil na pogovor in to še dan danes traja.Nikoli ga nisem niti za uho pocukala, kaj šele udarila.
Jaz gledam mlade mamice v trgovini, izsili ji mobitel iz rok in z njim tolče po tekočem traku in ona mu pusti samo,da bi dal mir. Ali pa trgajo deklaracije z artiklov in mati se dela,da ne vidi, da nebi tam delala škandal. Ej, direkt domov,vse stvari bi pustila tam(se opravičila) pa ne bo mene en 4 letnik motal po mestu kakor on hoče.Pa,da ne misliš,da se jaz derem po hiši- sploh ne.On točno ve po mojem obrazu, kaj si mislim. Sem požrtvovalna za moža in sina, predana do konca, vse bi naredila z njih dva in želim,da imata do mene spoštljiv odnos ne pa ,da mi zapira vrata kao od njegove sobe (soba ni njegova) ampak NAŠA. Rada imam sina( za umret ,rada) ampak ni on center sveta,da se vse okoli njega vrti. Kar bi pa lahko bil, po smrti mojega prvega otroka, ta bi lahko bil pravi razvajenček ampak ga imam tako zelo rada,da mu nočem škodovati.

Ravno včeraj zvečer smo imeli obiske in so naši znanci rekli,da je naš sin edini od teh večjih otrok, ki pride v dnevno ,poda roko se lepo pozdravi,vsede za par sekund in odide v sobo ali v kuhinjo. In ko razmislim je to res. Kamor koli smo prišli nas mladostniki niso sploh šljivili, kot,da nas ni.In kdo jih je vzgojil tako? pa ga nisem tepla,da je to začel delati ampak sproti govorila, razlagala,da je to kulturno itd itd itd......
Samo to bi dodala. Obstaja določen odstotek ljudi, ki se ne uklanjajo pravilom in se nikakor ne razumejo s sistemom, avtoriteto (v kakršnemkoli smislu). Pri takih "ubogal boš in pika", ipd., ne delujejo dobro. S takimi posamezniki je izjemno težko delati, sploh v togih organizacijah.

Se pa strinjam z večino tukaj, da gre najverjetneje za trmo razvajenega najstnika. Problem je, ker je ravno v teh letih najtežje vplivati nanj, ker se bo a priori zoperstavil vašim nasvetom. Seveda, z grožnjami in kaznovanjem se da vsakega človeka umiriti, samo pazite, da ne bo tako kot pri meni, kjer je sedaj tako, da se s starši vidim v povprečju enkrat na dva meseca, pa še to zaradi mojega otroka oz. njunega vnuka ...
Se opravičujem, to sem postavila v napačno temo.
oho  

Re: grozno priden otrok

16.07.06 10:37

Končno si napisala nekaj pametnega. Pa ne pravim, da delaš v svoji vzgoji kaj narobe. Niti slučajno. Moje mnenje je to, da imaš pri vseh teh nasvetih eno pravilo: krivi so SAMO starši. Velikjokrat so, se strinjam. Samo otrok ni možno metati v kalup, zato so je lahko v eni družini pet otrok, pa so mogoče samo z enim problemi, pri isti vzgoji, starših. Za tem pa stojim, otrok ne smeš kaznovati s spanjem ali s hrano (da mu ne daš jesti, razen seveda tega, da če noče, ne dobi drugega, kar pa ni kazen ampak logična posledica). Ne vem kaj delaš, vem pa, da gledam stvari zelo drugače, ker delam v šoli. Sem mama in učiteljica. Pa mi velikokrat postane slabo ob nekaterih starših, prej pa ob njihovih otrocih. Obdobja so, eni jih preživijo brez, drugi pa z nevihtami. Eni reagirajo pravilno, drugi ne. Malo psihologije pa že poznam. Tistim, ki imajo postavljene meje in živce za doslednost je pa lažje. Mislim, da sama spadam med nje, moj otrok se zdaj zna zelooo dreti, stresati slabo voljo, biti pravi pet letnik, pa vidi, da nikamor ne pride. In neha, do naslednjič. me pa je nekaj naučil, da kazni niso dolgoročno uspešne, nikamor nismo prišli. Seveda tu in tam. Tudi mi bi zapustili v kakem izbruhu trgovino, rojstni dan, obisk in on to dobro ve., zato si tega ne dovoli. Je težki, ni pa niti slučajno razvajen.
V tem primeru, okrog katerega se sučemo, pa se strinjava. Tukaj delajo starši veliko napako.
 

Avtor: Naslov teme:
  • Sporočilu lahko pripnete datoteke naslednjega tipa: gif, jpg, pdf, doc, xls, ppt, docx, pptx, xlsx, png
  • Datoteka ne sme biti večja od 2,93 MB
  • Dodate lahko še 3 datotek
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 12 plus 7?