Starševski čvek

Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!
No, pa je konec šolskega leta tu in pri nas precej žalosten. Hčerka je drugič ponavljala gimnazijo in ji spet ni uspelo. Kaj sedaj? Kakšne so možnosti? A sploh še lahko ponavlja? A se lahko prepiše? Kako bi bilo, če se prepiše na ekonomsko? Ali je mogoče bolje, da gre narediti srednjo šolo ob delu?

Kdor se spozna... prosim za nasvet.

Hvala
v mojih časih si gimnazijo lahko ponavljal samo 1x, kolikokrat pa sedaj, pa ne vem.
Priporočam, da več ne vztraja, naj se prepiše, če se le da.
Mislim, da se ne da v drugo ponavljat.Nisem pa zihr.
Sam plis ne na ekonomsko.Ekonomistov je kot "dreka" in ze tako slabo dobijo sluzbo.Sicer pa, kot sami veste.

Lp.
Ne znam ti svetovati, rada bi ti samo položila na srce, da ne obupaš. Tvoja deklica ima zagotovo sposobnosti za kakšen drug poklic, v katerem se bo našla in raziskujta v tej smeri. Ni ravno gimnazija tisto najboljše, verjemi.

In ne bodi žalostna, tvoje dekle je eno dragoceno bitje, ki si zasluži ob sebi ljudi, ki verjamejo vanjo.

čao



~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~ NeVeR RuN FaStEr ThAn YoUr GuArDiAn AnGeL cAn FlY ~
Živjo!

Sicer se meni zdi, da lahko samo enkrat ponavljaš, nisem pa ziher. Počakaj na nekoga ki bo vedel.

Bi pa rekla samo tole. A je hčerka sama hotela na gimnazijo? mogoče bi bilo pametno razmišljat o večerni šoli. pa ne gimnaziji ali pa ekonomski (meni osebno je ekonomska še težja kot gimnazija).

Pa lepo prosim ne težite hčerki in ne je še vi spravljati v slabo voljo, ker se itak že sama dovolj sekira in trpi.

bodite ji v podporo. Mogoče naj si vzamem kakšno leto za premislek, in naj gre delat za eno leto (preko študentskega servisa).
Joj, prav nič ti ne privoščim teh skrbi. In ko pomislim, da me vse to še čaka....

Kolikor vem se sme ponavljati le enkrat. Lahko pa naprej opravlja izpite ob delu.

Zakaj pa dekle ni naredilo? Je temu krivo neznanje zaradi lenobe in žuriranja ali zaradi tega, ker ni razumela?

Če je problem v tem, da je prepametna, se ji ne ljubi učit in si ti zanjo totalno "glupa", potem ji zapri tošel in naj gre delat. Pa to kar bo delala naj bo kako ful usrano težko delo. Te bo po letu dni sama prosila če gre lahko nazaj v šolo.

Če pa je problem v tem, da pač ne razume, kljub temu da se je trudila, potem ji pomagaj da bo našla smer ki ne bo tako težka in jo veseli. Sem prepričana, da za vsakega človeka obsata smer ali delo, v katerem lahko uspe. Veš, tudi čiščenje je častno delo in tudi v tem poslu lahko uspeš!



Always look on the bright side of life!!!
Ne bit žalostna! Šola ni vse je pa veliko!
Zakaj ne bi vztrajala? Pozanimajte se kateri predmeti ji niso šli in pač naj tiste naredi ob delu potem pa spet redno, če se da. To smo naredili pri mojemu bratcu v srednji šoli in zdaj je vesel zelo uspešen študent.
Srednja šola ni tako enostavna kot je videti na prvi pogled. Profesorji ogromno zahtevajo od dijakov, ki pa včasih ne zmorejo vsega naenkrat, mogoče bo pa šlo posamezno.
Čas srednje sole je tudi čas pubertete, ki nam je vsem zmedla glavo in tako je tudi pri vaši mladi dami. Pogovorite se z njo, verjemite mi, da če vas profesor vzame na piko je hudo. Poizkusite izvedeti kaj se dogaja v ozadju, vendar previdno, tudi njej ni všeč da ni bila uspešna, čeprav mogoče kaže drugače. Morate ji vzbuditi zaupanje, da vam bo lahko zaupala in samo stojte ji ob strani in jo spodbujajte, vse ostalo bo zmogla sama.
Glede nove šole pa vam svetujem, da je ne vpišete kar nekam, če bi se slučajno za to odločili. Tudi to je ene vrste rešitev, namreč začeti znova, samo vpisati jo morate v šolo, za katero ima ambicije.
Pišem vam iz lastnih izkušenj upam, da vam bo vsaj malo olajšalo tisto razočaranje, saj vem da je hudo, toda življenje teče naprej, samo da bomo zdravi!
Ja, kaj pa revico matrate z gimnazijo? Naj naredi srednjo šolo, ki je mnogo lažja! Potem gre lahko na visoko strokovno. Če želi, naredi potem maturitetni tečaj in gre nato še na univerzo.

Zakaj pa ob delu???
Jaz bi se na tvojem mestu vprasala, kje tici razlog, da ji tudi v drugo ni uspelo, potem pa iskala resitve. Ob iskanju resitev bi se sprasevala, kaj in kako, da ji uspe priti do poklica.
Na tvojem mestu bi jaz šla do šolske pedagoginje ; hčerka obvezno zraven, in se pogovorila kje in zakaj je vzrok , da tudi v drugo ni uspela. In na podlagi resnega , strokovnega pogovora in seveda tudi mnenja hčerke, bi se odločili kako in kam naprej!
Srečno!



***************

Upanje je kakor nočno nebo. Nikoli ni tako temno, da ne bi odkrili vsaj ene zvezde...
rada bi samo popravbila, če punca hoče delati preko študentskega servisa in če (kot pravite) na si vzame 1 leto za razmislek to ne bo šlo, če nisi nikamor vpisan tudi nimaš status dijaka in ne more delati preko študentkega servisa

sama nasvetov ne bom dajala ker sem enakega mnenja kot drugi mogoče bi samo dodala da glede na to da punci ni šli, da bi razmišljali o srednji šoli ki je malo lažja da punca pride vsaj do poklica potem pa bo imela čas za opravljanje prave mature če bo želela pa se vpisala na univerzitetni progra če bo želela itd.
moje mnenje je da pride do poklica
vso srečo, nič žalosti vse se bo uredilo
Boljše naredi, če se prepiše na kako drugo šolo. Ekonomska tudi ni "lahka". Zakaj bi vztrajala na gimnaziji? Če pogledaš z drugega zornega kota, po (če tudi) končani gimnaziji, ni praktično nič. Le ubogi gimnazijski maturant, ki ni ne krop ne voda in še brez poklica povrhu. Za kaj več, bi morala pa naprej na faks. Samo, če ji že gimnazija ne gre, kako bo šla na faks?

Boljše ena poklicna šola, kjer ima vsaj poklic in če bi ji šlo dobro, gre lahko še naprej.

Tako je moje mnenje.
Predvsem me zanima, kaj pomeni "drugič ponavljala gimnazijo". Drugič obiskovala prvi letnik in imela več kot tri popravne izpite?
Če je to, so po moje možni vsaj štirje različni vzroki:
1) Vpisana je v program, ki ga ne zmore, čeprav dovolj dela in se trudi. V tem primeru je potrebno najti šolo, ki jo bo dekle zmoglo, predvsem pa ne pozabite, da jo mora bodoče delo veseliti.
2) Vpisana je v program, ki bi ga zmogla, če bi resno delala, pa se ji ne da. Sicer je biti na gimnaziji fajn, sedeti za knjigo pa ne. Potem tudi opravljati izpite kot občan ali se vpisati v večerno šolo, ne bi dosti pomagalo. Poiščite ji delo nekje v proizvodnji, da spozna, kako težko je lahko služiti kruh. Upajte, da to spozna pravočasno in da bo spremenila pogled na učenje.
3) Podobno kot točka dve, le da se ne uči, ker je posredi preveč alkohola ali mamil, pa ste to zaenkrat spregledali. Trnova pot odvajanja.......
4)Vpisana je na gimnazijo, ker je to pač modno in všečno, v resnici pa jo veseli čisto drugačno delo. Potem naj se vpiše na šolo, ki jo veseli, pa četudi je to recimo poklicna šola. V vsakem poklicu si lahko uspešen in zadovoljen in ni poklicev, ki bi bili manj vredni od drugih.
Vsedite se za mizo, se pogovorite, premislite, potem pa se odločite, kako naprej. Če se bo še šolala, ji postavite jasne meje, kaj si lahko dovoli in kaj ne, če je neuspeh njena krivda, če pa so posredi sposobnosti, ji dovolite, da opravlja delo, ki ga zmore.
Če ji ni uspelo že drugič, se boste s tem pač morali sprijazniti. Morda ji ne gre, morda se ji ne ljubi, morda se premalo trudi. V vseh primerih je nesmiselno vztrajati. Vsi pač niso za šolo. Gimnazija je zahtevna stvar.
Vprašaj jo, kaj si ona želi v življenju. Kako si predstavlja svojo prihodnost?
In v skladu s tem naj se vpiše v kakšno manj zahtevno šolo ali pa si naj poišče delo. Zakaj se ti ukvarjaš s tem, to je prvenstveno njen problem.
Lahko gre na Euro šolo, kjer se letnike plačuje in počasi naredi gimnazijo. To še vedno ni konec sveta. Če je druge srednje šole ne veselijo nima smisla, da jo rinete tja. Nič ni brezizhodno, poznam dva "kalibra", ki sta se s težavo dobesedno pretolkla čez gimnazijo in s težko muko (en celo večkrat) naredila maturo, vendar sta po vsej tej šolski kalvariji oba prav ponosna, da sta vztrajala in sta pri izbranem študiju dokaj uspešna. Kaj pa prepis na drugo gimnazijo? Vem, da so kakšne "lahke" (npr. v mojih časih je bila to Aškerčeva ali pa Moste), kakšne pa "težje" (Bežigrad, Poljane, Šentvid,...). Najbolj pametno naredite, če se zmenite s šolsko svetovalno službo za sestanek, najprej brez hčerke, nato pa naj se vam pridruži. Tam se pozanimajte kakšna učenka je hčerka, kaj misli svetovalna, kam bi jo oni usmerili, ali bi se dalo še kaj zmeniti, npr. da bi bila pri kakšnem predmetu neocenjena, pri ostalih pa ima popravni izpit. Ne vem no, samo res še ni vse izgubljeno. Bistven pa je odnos hčerke do šole. če je navajena, da se za šolo bolj sekira mama, kot ona sama,potem je škoda kakršnekoli energije, ker bo v naslednji šoli enako in v tem primeru bi jo jaz malo pustila naj se sama znajde, zraven pa jo še sekirala. Če pa je problem v tem, da samo še ni pogruntala sistema v gimnaziji in ima neko vizijo kaj bi, potem pa se mogoče splača potruditi.
Po mojem je dandanašnji problem tudi v tem, da je v devetletki krepko nasraslo število odličnjakov zaradi ocen pri vzgojnih predmetih. Namesto, da bi bilo odličnjakov med 5 in deset, jih je zdaj kar naenkrat med 10 in 15, nekaj je pravdobrih, zelo redki dobri, zadostnih in nezadostnih pa praktično ni (razen res redkih izjem). Vsi ti odličnjaki potem mislijo, da bodo zmogli na gimnaziji, na koncu pa se izkaže, da je njihovo znanje za odlično za lase privlečeno.
Dandanes je toliko šol, da boste sigurno našli nekaj kar jo veseli in bo zmogla.
ne obsojam nikogar, vendar... kaj presneto ste počeli celo šolsko leto, da ste šele sedaj ugotovili, da že v drugo ne bo naredila letnika... če se je že v prvem semestru pokazalo, da ne gre... bi o prepisu ali pogovoru, ki ga svetujejo ostale lahko naredili že prej in ne šele sedaj...

vem, da je hudo, ampak če je ekonomska ne veseli, ne je rinit tja... sama sem obiskovala srednjo ekonomsko šolo že pred desetletjem, vendar sem se nanjo vpisala samo zato, ker nisem imela pojma, kaj hočem biti, na gimnazijo pa nisem hotela ravno zaradi tega, ker po končani šoli nisi 'ne tič ne miš' (kot da pa sem sedaj s srednjo ekonomsko kaj več) in sem se z muko in s sovraštvom prebijala skoznjo... naredila sicer v 'predpisanih' štirih letih ampak samo zato, ker sem jo toliko sovražila... samo pomislila sem na to, da bi jo morala obiskovati kakšno leto dlje, pa me je minilo - skoraj do življenja - in sem sedla za knjige in se učila...

kaj vam preostane sedaj? dolg pogovor, kaj sploh želi v življenju in če je tako, kot je napisala ena zgoraj (nisem si zapomnila katera), da ji je pač prelepo sedaj, ko jo (ste pač dolžni) finančno podpirat in po domače ji paše bluzit, jo (bom grdo napisala) nagnat delat in naj na svoji koži izkusi, kaj pomeni služit kruh...
če pač ne razume snovi (kar mi je čudno, da bi to spoznali šele sedaj), se pa skupaj dogovoriti kako naprej, še vedno gimnazijo (narediti neizdelane predmete kot občan) in nato redno naprej, ali kakšno drugo šolo - lahko tudi poklicno... mogoče je to želela že v preteklosti in si (pravim mogoče) ni upala povedat...

lp

Draco
Hvala za nasvete! Še vedno čakam kakšen preverjen odgovor na vprašanje, ali se sploh lahko ponovno vpiše redno v srednjo šolo.

Razlogi, zakaj ni šlo! Ja, tudi mi jih iščemo. Vsega po malem. Predvsem premalo učenja, popuščanje proti koncu. Zadnja konferenca je porazna, prej je bilo pozitivno (razen enega predmeta).
Zakaj se pa ne bi mogla? Koliko je pa stara?

Naj izpolni prijavnico in jo odda do roka. To pa res ni problem.
Mislim, da se ne more, ker vem, da se je eden od zgoraj omenjenih kalibrov na šoli dogovoril, da so mu "avtomata" spremenili v 3 popravne in razredni izpit, ki jih je potem delal vse poletje, nato pa se prepisal na Euro šolo.
žalostna, glede možnosti ponovnega vpisa ali pa opravljanja negativnih predmetov in nato vpisa v višji letnik, bi na vašem mestu kontaktirala kar šolo. Ali razredničarko/razredničarja ali pa svetovalno službo, podravnatelja/ico.

Tam boste dobili najbolj preverjene in točne informacije.
Zakaj pa ne? Saj ni spraševala, če se lahko vpiše na gimnazijo, ampak v srednjo šolo.
To je zakon o gimnazijah:
20. člen
(ponavljanje)

Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.

Dijak zaključnega letnika, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz tega letnika, lahko manjkajoče obveznosti opravi tudi z opravljanjem izpitov.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima dijak pravico večkrat obiskovati isti letnik, če zaradi starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, motenj v razvoju ali zaradi bolezni in drugih opravičljivih razlogov ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa.
*******
Teoretično se torej lahko ponovno vpiše, rabi pa opravičljiv razlog. Jaz bi na vašem mestu resno premislila kako in kaj, ali bi ponoven vpis sploh imel smisel. Moram pa rečt, da sem sama bolj pristaš načela, če si nekaj začel, tudi dokončaj (seveda ne prek vsega).
Moja hči hodi na Ekonomsko šolo in imajo ful težke programe. Res je, da profesorji zahtevajo veliko več od dijakov. Nekateri dijaki so pa tudi vredni svojega denarja. Ko sem imela ene opravke na šoli sem malo opazovala te dijake, vam povem, da jaz bi znorela z njimi, če bi bila profesor. To so sami divjaki, tu in tam vidiš katero dijakinjo ali dijaka, da so umirjeni, ostali pa katastrofa.
lp,



Dobro se z dobrim vrača:-)))
Vem da je pred leti lahko npr. nekdo ki je bil 2x neuspešen na ekonomski šoli lahko šel na trgovsko. Ampak je bila ta oseba 1x neuspešna v prvem in drugič v drugem letniku. Je pa bila to edina varianta da se je še lahko redno šolal - da je šel v nižji program.Pozanimaj se če to še velja in kako je za gimnazijo.
Mislim, da se ne da več vpisati v prvi letnik. Ti pa svetujem, da tvoja hči naredi negativne predmete kot občan (pozanimaj se na šoli) in se nato vpiše redno v 2. letnik. Če je pripravljena delati celo poletje ji to lahko uspe do septembra. Zato le pot pod noge in se pozanimaj pri šolski psihologinji kako in kaj. Če ji pa gimnazija ne paše, pojdi na šolo katero bi obiskovala z večjim veseljem in se tam pozanimaj katere predmete mora narediti za vpis v 2. letnik, ker nekatere priznajo, tiste, ki ne, bo pa med počitnicami naredila in se nato vpisala in redno odšla v 2. letnik septembra.
Predvsem vam svetujem brez panike, s hčerko se mirno pogovorite kaj sama sploh misli in kaj si želi. Nato pa pot pod noge in na pogovor v gimnazijo ali na šolo kamor si želi.

lp in srečno.
Ne bodi žalostna..zdrava je, to je glavno, vse ostalo bo.

Lepo se vsedite za mizo in iskreno pogledat in povedat kaj se dogaja. Zakaj ni šlo v šoli in to že 2-ič??? Je lena, res ne gre, ker je pretežko, se ne zna ali ne more učiti, jo ne zanima..kaj se dogaja z njo, zakaj ni izdelala šole, lepo iskreno si to povejte in potem ne bo težko najdt rešitve. Četudi gre v službo in dela ob delu, baje je še lažje!

Samo brez panike in res najdt pravo rešitev za njo. če ne znate sami, naj šola pomaga, pedagoginja, svetovalke... vedno je največ uspeha, če otrok dela šolo, ki ga veseli, zanima, četudi je to konec koncev avtomehanika, kot zanima mojo hči in že zdaj tuli v 4 razredu 9, da bo šla na tako šolo *-*.

Želi ti, vam, da najdete rešitev, ki bo uspešna in drugo leto nam boš pisala nič več žalostna, ampak srečna!

koka  

kake traume

22.06.06 11:59

Ko sem bila jaz mlada in v srednji šoli, pri nas sploh ni obstajala opcija popravc ali ponavljanje. Fotr bi me takoj nagnal v proizvodnjo :-)

Pri tebi kot kaže vedno obstajajo vse druge opcije, razen/poleg učenja. Če punca ni dovolj pridna in brihtna, nima kaj počet v gimnaziji. To bi lahko raglabljali že prvo leto ali pa še prej. Dandanes se vsi vpisujejo v gimnazije. Niso pa vsi material za njo in potem se dogajajo takele traume. Vseeno pa je boljše, da se je končalo tako, kot pa po desetih letih neuspešnega študija na faksu. Itak so pa vsi v puberteti, zato odpade opravičilo, da je punca ravno zdaj v norih letih. Nekako se mi zdi, da si ti tista, ki se sekira, tvoje zlato pa niti ne. Zato nemara res ne bi bila slaba ideja, da namesto počitnic opravlja kako "prostovoljno" delo, da bo videla kako se služi kruh. Denar, ki ga bo zbrala, pa bo šel za šolnino na privat šoli. Samo to bi se še manjkalo, da bi poleg vsega imela za nagrado še kako morje. Počitnice so za tiste, ki so med letom delali, ne pa za zabušante, kar tvoje dete, oprosti za direktne besede, je. Kriva pa si ti.

A ja, obstaja mnogo lepih poklicev (kozmetičarke, frizerke, gostinke, slaščičarke, kuharice).

Re: kake traume

22.06.06 12:03

Študij ob delu zmorejo le redki, ker zahteva veliko samodiscipline, ki jo tale deklica očino nima.
Naj se prepiše na šolo z lažjim program in se izšola za poklic.
A je kaj narobe s tem?

Mene tudi zjezi favoriziranje gimnazij - ma zakaj ljudje enkrat ne dojamete, da enostavno nismo vsi enaki in naši otroci tudi ne. Eni zmorejo več, eni manj, ampak prostora je za vse, samo prav se moraš usmeriti.
She  

Re: kake traume

22.06.06 14:59

Koka, podpišem! Točno tako razmišljam tudi jaz, še posebej sedaj, ko sta se nečakinji "zgodila" dva popravca v 2. letniku gimnazije ( krivi so seveda hudobni profesorji), celo leto se, lenoba, sploh ni učila, šusov ko smetja, ko so kaj pisali, ni šla - z žegnom staršev - v šolo, plačujejo ji inštruktorje...
Najbolj me pravzaprav skrbi, da nima nobenega odnosa do znanja, niti do dela, nobenih ciljev, nobene odgovornosti, šola ji je zadnja stvar, zanima jo le žuranje in seveda fantje. starši pa nemočni, si lahko misliš? Ob petkih in sobotah mora (!) iti ven, in ko protestiram in staršem poskušam dopovedati, da je žur nagrada in da se cvekov ne nagrajuje, mi uboga revčka razložita ,meni, ki nimam pojma ( moja hči je že diplomirala in je zelo uspešna), da jo morajo pustiti ven, saj se sicer sploh noče učiti, jih prav izsiljuje... za kozlat.
Ne, ni res - kaj je z današnjo mladino, bolj res je : kaj je z današnjimi starši??? So padli na glavo?
*-*  

Re: kake traume

22.06.06 15:54

Tudi meni so gimnazije nič vredu zadeva! veliko raje bom otroka spodbujala k diretnemu študiju, tistem kar ga bo veselilo. Se mi zdi, da gre največ otrok na gimnazijo zato, ker nimajo pojma kam iti, se ne morejo, znajo ali nočejo opredeliti kaj bi sploh počeli... Potem pa sredi študija ugotovijo, da gimnazija le ni tako lahka stavr, tudi una najlažja in križi so tu, sploh zato, ker so šli v neko srednjo šolo, kar tako.

zelo pomebno se mi zdi vzeti čas v zadnnjih dveh letig 9 in pomagat otroku spoznat kaj ga veseli, kaj bi kasneje rad delal, kje se vidi, saj vem, da je kmalu, ampak nekateri imajo jasne vizijo tudi v teh letih že. Vsaj pri nas je tako, da smo se že kmalu začeli pogovarjat kaj bi kdo počel in nato vse te poklice dejansko spoznali do potankosti in se je nato lažje odločat. če bi morala danes usmerjat svojega otroka nekam, bi ga v poklicno šolo in nato dalje v svoj s.p. in to za panogo v kateri bi se dalo kaj zasluzt in bi imel delo, ki ga veseli in se denar za dobro zivljenje. vecina starsev pa otroke forsira v gimnazije, ki so ta hip tako moderne, brezveze.
Joj, kako se motiš. Pot do marsikaterega poklica pač vodi prek gimnazije. Sem sodi celotna FF, pravo, novinarstvo, medicina ... Pa še veliko drugih. In ne boš verjela, veliko otrok si teh poklicev želijo. Nočejo biti vsi štromarji, elektrikarji, frizerke ter kozmetičarke. In tako kot praviš, da nekateri starši forsirajo otroke z gimnazijo, boš ti forsirala svojega otroka (ali si ga že) s poklicno šolo. Pa si mogoče želi v gimnazijo. Pa ne eno ne drugo ni prav. Vsakdo ima pravico, da si sam izbere poklic. Če pa že poklica ne, pa vsaj šolo. In če se na sredini premisli ... Jebiga, so še hujše stvari na svetu. Jih poznam veliko, ki so totalno zabluzili. So pač potrebovali nekaj več časa, da so se našli. In zvečine so se. Naredili so srednjo, pa še faks ali dva. In kaj lahko starš ob tem naredi? Lahko si populi vse lase in doživlja živčne zlome, lahko pa je svojemu v otroku v oporo, mu ne govori vsak dan, kako je butast in len ter mu pokaže še drugo plat življenja - torej, kako izgleda, ko si človek brez poklica in si moral služiti kruh z žulji svojih rok. In se popolnoma strinjam - morje ni nagrada za nekoga, ki se v šoli ni potrudil. Razen, če si najprej poišče v službo in si ga plača sam. Sicer je pa deklica itak še premlada. Šolo pa definitivno zamenjat. Očitno ji ne leži.
Samo drobna pripomba - mnogo premalo je, če si otrok nekaj želi - gimnazije ali nekega poklica. Za izpolnitev želje mora imeti najprej sposobnosti in nato še ogromno volje, truda, discipline, odgovornosti, vztrajnosti. In takšen si na sredini ne premisli, ampak vztraja in maturira in diplomira.
Deloma se strinjam s sabo - deloma pa ne. Da bi me npr. takale "falirana dohtarca" zdravila? Si niti v sanjah ne bi dovolila! Tile tvoji "štromarji & CO" so zveneli tako poniževalno... Roko na srce, brez njih pa le ne gre in nekateri so gospodje, brez kravat in belih ovratnikov!

Kaj pa je slabega v poklicnih šolah? So otroci, ki jih obiskujejo kaj manj vredni od onih, ki hodijo v gimnazijo? Nimam nič proti, če se otrok sam odloči za poklicno šolo - lahko dobi kvečjemu vso podporo. Konec koncev se uči zase, ne za starše. Se mi pa neumno zdi za vsako ceno - ker pač hoče otrok bit dohtar ipd. - rinit z glavo skozi zid, če vidi, da mu ne gre. Sorry, cveki še nikogar niso pripeljali do (želenega) cilja. In če so mu v OŠ gledali skoz prste in šenkavali ocene, mu jih v SŠ in gimnaziji NE bodo! V OŠ (kao) odličnjaki... danes pa.... khm... :)

Je pa nekaj: medtem, ko bo prvi (gimnazijec), če bo hotel kaj bit, še vedno gulil knjige, bo drugi (s poklicno) že veselo delal. Pa tudi to ni rečeno, da bo oni z višjo šolo dobil boljše in bolje plačano delo. Lahko bo srečen, če ga bo sploh dobil! In kakor je s službami - vsi vemo - se bo lahko samo spraševal zakaj je sploh toliko let grizel knjige.... Ravno tako se da poklicno šolo nadgrajevati.

Večina nas - cela generacija - je bila pa na celi črti zavožena s pof*kanim "usmerjenim izobraževanjem". Prav zato so spet začeli uvajat poklicne šole. Kaj bi jaz dala, da bi imela takrat to možnost!? Hvala bogu, imel jo je moj sin in sem prav srečna!
Ima poklic in uživa v svojem delu, pa ni kakšen štromar.


BTW, štromarji in elektrikarji = isti šmoren :)))))))
Točno tako, She! Le naj še dodam: in starši se morajo brigati za otrokovo šolanje (glede ocen in izpitov) od PRVEGA DNE!!!
Joj, bognedaj, da bi hotela reči, da je kaj narobe s poklicnimi šolami! V vsakem poklicu se da uspeti. Jaz občudujem tako dobrega zdravnika kot dobro frizerko. In mojstra, ki kvalitetno 'obleče' hiško. Otroke je treba spodbujati, da stremijo k temu, da so najboljši, kar so lahko, pa ne glede na to, kar delajo. Replicirala sem samo *.*, ki pravi, da bi otroka raje usmerila na poklicno šolo, kot v gimnazijo. Mislim, kako lahko to pavšalno rečeš? Vse je odvisno od otrokovih želja in valjda - sposobnosti. In nekdo, ki komaj gura gimnazijo, najbrž res ni za zdravnika. Sicer pa itak ne bi naredil faksa.

Štromarji, elektrikarji - sem butelj, a ne? Pa ga imam doma. Žalostno je to, da ga je škoda za ta poklic, ker je glavca. Ampak starši pametni - otrok mora imeti poklic, so ga dali v elektro. Ker je fant!! V tem poklicu pa ne dela, ker ga ne veseli.
> Vse je odvisno od otrokovih želja in valjda - sposobnosti.

Ja, želje so eno, sposobnosti pa drugo. Tu morajo pa starši skupaj z otrokom pretehtat možnosti in se "pametno" odločiti. Po moje, večina otrok rine na gimnazijo samo zato, ker mislijo da bodo "nekaj več" in da ne zaostajajo za "modo". Gimnazije so IN.
Pa če pogledam še koliko staršev se zanima kako gre otrokom v SŠ... na prste ene roke sem lahko preštela starše, ki so prišli na RS ali GU... in še ti so bili vedno eni in isti. Žalostno, potem se pa čudijo!

> In nekdo, ki komaj gura gimnazijo, najbrž res ni za zdravnika. Sicer pa itak ne bi naredil faksa.

Tole drži kot pribito!
Vprašanje, ki se mi poraja je: kako hudiča je tak sploh prišel na gimnazijo, saj sprejemni izpiti niso lahki? Vem še iz svojih časov, da v OŠ ni bilo težko bit odličnjak. Tista "odličnost" se pokaže v vsej svoji pravi luči kasneje.


Ni pa hujšega kot to, da te nekam ali rinejo na silo ali pa ti česa ne pustijo. Imam tudi jaz doma podoben primer. :) Zato pa sva sinu pustila proste roke in dobil je vso podporo. Če boš zaj**al stvar, jo boš sam.
Glede na to, da sem bila gimnazijka, mi je tole, da si nekaj več, če greš na gimnazijo, res čudno. Jaz sem imela že v osnovni šoli izbran poklic in je ta pač vodil prek gimnazije. Pa takrat ni bila 'gimnazija', ampak smo ji rekli na kratko družboslovna in naravoslovna. Tudi zato mogoče ni zvenelo tako elitistično. A so se časi res tako spremenili? Ali pa je krivo to, da nisem iz Ljubljane? V mojih letih so šli v gimnazijo tabrihtni. Tisti, ki so se precenili, so pa itak odpadli že v prvem letniku. Ja, smo imeli tudi take. Kdor je naredil prvi letnik, je naredil šolo. Ene par jih je odnehalo že po dveh mesecih, ko so videli, da niso za to. Naravna selekcija naredi svoje. Zato sem napisala, naj punca menja šolo, ker več kot očitno ni za to.

P.S. Tudi moji starši niso hodili v šolo. Prvič najbrž zato, ker so mi zaupali, drugič pa zato, ker ima moj oče samo osnovno šolo. Kaj bo potem on meni solil pamet? Mama pa tudi ni hodila v redno srednjo šolo, temveč jo je naredila z izpiti. Pa to ni pomenilo, da jih moj uspeh ni zanimal.
Oprosti LadyL, ampak tvoje razmišljanje ne bi moglo biti bolj butasto. Kako pa ti veš, kakšen uspeh je imel tvoj zdravnik? Si ga, preden si postala njegova pacientka, prosila za kopijo spričevala? Misliš, da so zdravniki samo odličnjaki? Hahaha. Poznam gospoda, ki je dvakrat padel v gimnaziji, potem pa naredil fakulteto v šubu in je danes superuspešen. In kaj, je zato kaj slabši od tistega, ki je bil superodličen? Upam da veš, da so taki odličnjaki ponavadi dobri teoretiki in slabi praktiki.
Odvisno tudi, zakaj je padel. Mogoče je bil brihten, pa len. Pri nas večina zadostnežev ni naredila faksa. Pa saj tudi niso imeli interesa.
 

Avtor: Naslov teme:
  • Sporočilu lahko pripnete datoteke naslednjega tipa: gif, jpg, pdf, doc, xls, ppt, docx, pptx, xlsx, png
  • Datoteka ne sme biti večja od 2,93 MB
  • Dodate lahko še 3 datotek
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 20 minus 10?