Navedeno

Robi...

Navedeno

Boom

Navedeno

Robi...
Če je služba res tako dobro plačana, potem bi bilo bolje s sabo vzeti celo družino.

No, tu je pa drugi problem, vsaj v tej situaciji: služba zanjo. Osebno ne maram, da bi bila žen(sk)a finančno odvisna od mene. Tudi ne, če bi sama tako želela.

Saj ne vem, zakaj si ne bi mogla še sama iskati službe v novem kraju.

Saj si jo lahko. Vprašanje pa je kako jo najti v tej situaciji. Danes gre več ali manj vse samo po zvezah ali občasno in na črno, kaj za kar se niti ne plačuje ali pa prodajanje megle preko svojega sp.

Človek je vedno sposoben zakomplicirat v nulo. Povsod so problemi, če si jih hočeš nakopati. Dejstvo pa je, da vsak izziv zahteva napor, vložen trud in nič ne pade samo od sebe.

Hja ne vem, službo, takšno, ki se v njej najdeš in nekaj še po možnosti zaslužiš, na kateremkoli področju (nekatera vendar so) ni tako trivialno najti. Zdaj ne vem, ali zaradi (balkanske?) miselnosti ali zakaj točno imamo toliko drugačen ta sistem od onih, ki niso imeli prej pač dediščine komunizma... mogoče pa so vendar še potrebne generacije, da se bo to začelo spreminjati, in to na vseh področjih, na primer tudi tu, da se je nekomu težko preseliti iz lj na vrhniko ali se na tej relaciji voziti. Da delavnik ni 8 ur/dan, in da praktično po službi ne moreš graditi še ene ali dveh hiš...
Marsikomui pa se vendar dela krivica, mislim, da je večkdo pripravljen za službo narediti marsikaj~~

"Samo en cvet, en češnjev cvet...

Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet 
trpi v pomladi tej. 
In glej! Ta cvet, ta drobni češnjev cvet 
bo v njih izbrisal malodušja sled 
in spet razžaril tožni jim pogled."

^{karel destovnik kajuh (1922-1944)}

Navedeno

katenjka
Hja ne vem, službo, takšno, ki se v njej najdeš in nekaj še po možnosti zaslužiš, na kateremkoli področju (nekatera vendar so) ni tako trivialno najti. Zdaj ne vem, ali zaradi (balkanske?) miselnosti ali zakaj točno imamo toliko drugačen ta sistem od onih, ki niso imeli prej pač dediščine komunizma... mogoče pa so vendar še potrebne generacije, da se bo to začelo spreminjati, in to na vseh področjih, na primer tudi tu, da se je nekomu težko preseliti iz lj na vrhniko ali se na tej relaciji voziti. Da delavnik ni 8 ur/dan, in da praktično po službi ne moreš graditi še ene ali dveh hiš...
Marsikomui pa se vendar dela krivica, mislim, da je večkdo pripravljen za službo narediti marsikaj~~

katenjka, na zahodu je pač možno družino preživeti tudi z eno samo plačo. Ženske se tudi v glavnem odločajo ostati doma za čas, ko so otroci majhni. Pri nas je z eno plačo, če ni nadpovprečna, to precej težje. Je pa tudi to res, da je marsikje zaposlenih precej takih, ki imajo doma recimo še kmetije ali kakšno podobno dejavnost in velikokrat ne samo eden iz družine.

Se pa glede primera Vrhnike zelo strinjam.

Saj nisem mislila tega, da bi naj bile ženske doma, pod "napačen sistem" si predstavljam ta problem pri mladih brezposelnih oz to, kako težko je danes, ja danes v tem trenutku priti do svojega lastnega stanovanja oz grozne cene najemnin v lj, (ki se res znižujejo, končno), cel ta problem študentovstva in potem starejših, ki so kakorkoli pač zgarani, pa se celi frustrirani učijo it, (informacijskih tehnologij), od morale naših managerjev, do politikov in v končni fazi (klečeplazne) nacije kot take, ki se istoveti z neko "zgodbo o uspehu" nekoga, ki mimogrede ni slovenec, pa dobro saj to niti ni bistveno, in ga vdano zagledano obkroži na volilnih listkih.. no kot da so oni, ki ga nismo in smo koga drugega, kaj boljši... saj ne vem no...

"Samo en cvet, en češnjev cvet...

Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet 
trpi v pomladi tej. 
In glej! Ta cvet, ta drobni češnjev cvet 
bo v njih izbrisal malodušja sled 
in spet razžaril tožni jim pogled."

^{karel destovnik kajuh (1922-1944)}

Ne. Ne bi se preselila, kot mati tega ne bi nikoli naredila in tako oddaljenih sluzb sploh ne bi iskala. Kdo mi bo vzgajal otroke, za njih skrbel? Jaz zaupam le sebi in mozu in tukaj sem striktna.
Ze, da sta moja dva dopoldne v vrtcu, ampak popoldne pa vendarle cas posvecam njima in mozu, torej druzini. Kolikor le moremo smo skupaj..in to nam vsem najvec pomeni.

Druzina, katero vidis le ob vikendih ali pa se to ne, izgubi pomen druzine in zame to vec ni.

Absolutno ne. Ne recem pa da se ne bi strinjala, ce bi oce/moz to zelel...ampak vem, da si prav tako ne bi iskal taksne sluzbe, da se ne bi mogel vracat vsak dan.