Ena spodnjih tem me je spodbudila k razmišljanju in porajajo se mi vprašanja v stilu:
-koliko svobode pustite partnerju, na področju obnašanja, izražanja, ..da vas ni sram ob njem?
-kaj se vam zdi pretirano vmešavanje
-kje se je potrebno vmešati
-koliko mu daste prostega časa, da sam hodi naokrog brez vas in če potem preverjate, kje je bil ali mu zaupate?
Napišite mnenja kje je neka meja, do kje se mora partner ozirat na drugega, da ga s tem ne omejuje oz da ga drugi ne spravlja v zadrego pred drugimi

Očitno imaš probleme, da sploh sprašuješ take stvari.

Midva sva oba svobodna. To pomeni, da si zaupava in ne kontrolirava en drugega. Na NOBEN način.

o tem koliko naj mu pustim..ker imava male otroke in pričakujem in zahtevam da čas preživljamo skupaj kot družina..pred otroci se je lahko ukvarjal s svojimi hobiji sedaj pa je družina prioriteta.
Kar se pa obnašanja tiče pa je lahko sram obnašanja morda le njihove mame saj so jih one (ne)socializirale in kakršni so so spričevalo lastnih mam kakšne vrednote so jim postavile, kakšno oliko naučile.. . Starga vola novih trikov učit skor ne moreš.. .

ne moreš verjamet kakšna vprašanja ena butara postavlja. ampak glede na vedenje enih žensk pa verjamem, da so povsem iskrena. Tako se sprašujejo babe, ki mislijo, da je njihov smisel življenja ujet enega tiča, od njegove uspešnosti pa je odvisen smisel njihovega življenja.
Živi že enkrat svoje življenje, nisi črv, ki bi se zajedal v možgane moškega in mu non stop solil pamet. Če se svojega moža v resnici sramuješ, je lahko sram tebe, da si takega izbrala.
Če imaš nekoga rad, se ne sprašuješ takih stvari in če ima on rad tebe, te ne spravlja v zadrego.

1. pri izražanju imava oba svobodo
2. vmešavanje? v kaj?
3.kje vmešati?
4.hodi okrog, kolikor mora/rabi -sam odloča-ni moja lastnina

Navedeno

tako.
1. pri izražanju imava oba svobodo
2. vmešavanje? v kaj?
3.kje vmešati?
4.hodi okrog, kolikor mora/rabi -sam odloča-ni moja lastnina

vmešavanje v smislu, da mu poveš, ko gre čez rob, npr kot tista spodaj, ko piše, da mož objavlja neprimerne stvari na FB

Meje si postavi vsak sam....definitivno pa tisti, ki se v odnosu počuti ujet, ne more sproščeno živet.

Že izraz, da nekdo nekomu 'daje prosti čas', mi je popolnoma tuj in je sigurno skregan z zdravim partnerskim odnosom....

Navedeno

kje so meje?
Ena spodnjih tem me je spodbudila k razmišljanju in porajajo se mi vprašanja v stilu:
-koliko svobode pustite partnerju, na področju obnašanja, izražanja, ..da vas ni sram ob njem?
-kaj se vam zdi pretirano vmešavanje
-kje se je potrebno vmešati
-koliko mu daste prostega časa, da sam hodi naokrog brez vas in če potem preverjate, kje je bil ali mu zaupate?
Napišite mnenja kje je neka meja, do kje se mora partner ozirat na drugega, da ga s tem ne omejuje oz da ga drugi ne spravlja v zadrego pred drugimi

Enostavno pravilo:

Vsak naj počne karkoli mu paše v življenju, samo pri tem naj ne bo nihče prizadet in prikrajšan.

Potem pa je odvisno od vajinega razumevanja drug drugega in dopuščanja svobode življenja.

Kakšna je vajina sposobnost prijagajanja, empatija, spoštovanja do drugih, koliko imata zdrave pameti.

In na zadnje, zakaj sta sploh v prvi fazi prišla skupaj.

primož

*********************
Srečnga pa zdravga!!!

090 30 41 Imate težave? Bi radi kaj vprašali, se pogovorili, imate težave, ste osamljeni? Pokličite lahko vam pomagamo.

http://galerija.over.net/mon/main.php/v/javnagalerija/Primo__
http://pino.blog.siol.net/ Poglej kaj pišem

Navedeno

očitno maš probleme
Očitno imaš probleme, da sploh sprašuješ take stvari.

Midva sva oba svobodna. To pomeni, da si zaupava in ne kontrolirava en drugega. Na NOBEN način.

Tudi moja prijateljica je bila svobodna in se ni obremenjevala z "nogometnimi treningi", na katere je hodil. Boste rekli, varal bi jo tako ali tako, če bi bila svobodna ali ne. Res je, ampak sem pa prepričana, da potem ne bi z njim zanosila, saj je v zgodnji nosečnosti ugotovila, da ima drugo.

Mislim, da če partner ničesar ne skriva, mu ni problem "poročati" partnerici, kaj počne. Ko začne nekaj prikrivati pa je že signal, da počne nekaj, kar ni prav.

Navedeno

Primož


Enostavno pravilo:

Vsak naj počne karkoli mu paše v življenju, samo pri tem naj ne bo nihče prizadet in prikrajšan.

Potem pa je odvisno .............................................

Ti ti lump! Da ne bo danes na Požareport še tvoje ime.........haahahahahaha........



HEECAAAMM SEEEEE MONE!!

moj bivši je vedno povedal, kar mu je prišlo na pamet, tudi takrat, ko je bilo to nevljudno, žaljivo ali nespoštljivo, metal je odpadno embalažo kjer mu je padlo od riti,..in ja bilo me je sram.

Navedeno

moj bivši1
moj bivši je vedno povedal, kar mu je prišlo na pamet, tudi takrat, ko je bilo to nevljudno, žaljivo ali nespoštljivo, metal je odpadno embalažo kjer mu je padlo od riti,..in ja bilo me je sram.

saj zato pa je bivši a ne?

Navedeno

saj te je lahko

Navedeno

moj bivši1
moj bivši je vedno povedal, kar mu je prišlo na pamet, tudi takrat, ko je bilo to nevljudno, žaljivo ali nespoštljivo, metal je odpadno embalažo kjer mu je padlo od riti,..in ja bilo me je sram.

saj zato pa je bivši a ne?

ja pa še za kaj drugega ampak to je že druga tema

Predvsem mora vsak malo pomisliti, kakšnega tipa oziroma žensko si izbere. In na kakšen skupen način življenja je bodoči partner pripravljen. Ni pošteno, da se spraviš skupaj z nekom, ki pričakuje, da bo lahko vse popoldneve prebil na rekreaciji in piru s frendi, potem ko sta pa skupaj, mu pa začneš razlagati, da to ni primerno in da ti želiš, da te navade spremeni. Preden se spravita skupaj, takrat je čas, da se o pričakovanjih vsakogar pogovorita in jih uskladita ali pa tudi ne in gresta narazen. Moj partner ni moja lastnina. Tudi jaz nisem njegova. Skupaj sprejemava dogovore, kako bova živela in kako ne bova. Ne gre za to, da bi jaz njemu nekaj dovoljevala ali prepovedovala. Seveda imam do njega neka pričakovanja, a njegova odločitev je, če mi jih bo izpolnil ali ne. Sva se pa o marsičem prej pomenila, preden sva začela resno biti skupaj. Tako zdaj pričakujem in bi se tudi resno pritoževala, če bi začel popoldan in za vikende lajzati okrog, saj sem trenutno noseča in na bolniški z določenimi omejitvami in potrebujem tako njegovo družbo kot tudi njegovo sodelovanje v gospodinjstvu. Ampak preden sem zanosila, sva se o tem pogovarjala in mi je obljubil, da bo tu in da bo naredil vse, kar bo treba. Zaradi te nejgove obljube bi ga zdaj lahko na to spomnila in ga terjala, da se je drži, ne zato, ker bi se meni zdelo, da me mora ubogati. Saj ni pes, vendar.

Navedeno

ena nosečka
Seveda imam do njega neka pričakovanja, a njegova odločitev je, če mi jih bo izpolnil ali ne. Ampak preden sem zanosila, sva se o tem pogovarjala in mi je obljubil, da bo tu in da bo naredil vse, kar bo treba.

:))))))))


Absolutno se temu reče svoboda, če sprejemaš odločitve v skladu s pričakovanji drugih.

In absulutno je tvoj dedc drugačen od drugih, če s trdim obljublja vse in še več.

Navedeno

kje so meje?
-koliko mu daste prostega časa, da sam hodi naokrog brez vas in če potem preverjate, kje je bil ali mu zaupate?

Odkar imam ljubimca, ima na voljo veliko prostega časa. :)))))

Navedeno

Imaš povprečnega dedca

Navedeno

ena nosečka
Seveda imam do njega neka pričakovanja, a njegova odločitev je, če mi jih bo izpolnil ali ne. Ampak preden sem zanosila, sva se o tem pogovarjala in mi je obljubil, da bo tu in da bo naredil vse, kar bo treba.

:))))))))


Absolutno se temu reče svoboda, če sprejemaš odločitve v skladu s pričakovanji drugih.

In absulutno je tvoj dedc drugačen od drugih, če s trdim obljublja vse in še več.

Nikjer nisem trdila, da je moj drugačen od drugih. Itak dva moška nista enaka in zato se tako ali tako ve, da je vsak drugačen od drugih:) Lahko ti pa povem, da se moj mož vsega tistega, kar sva se dogovarjala, tudi v resnici drži, ker je vse tisto tudi resno mislil.

Takole gre tudi pri nas:

Navedeno

očitno maš probleme
...Midva sva oba svobodna. To pomeni, da si zaupava in ne kontrolirava en drugega. Na NOBEN način.

s tem da obstaja ena meja - pri prizadetosti. Skrbimo da partner ni prizadet zaradi kakšnega ravnanja/izjave.

Taka skrb se meni osebno sicer zdi nepotrebna, ker je edini pomembni ključ do ev. prizadetosti zaupanje in zaupanja-vrednost človeka - in če je tu vse OK, problemov sploh biti ne more.


O vsem tistem koliko komu daš prostega časa, kaj dopustiš, kje se vmešavaš, itd... pa raje ne bi, ker se mi zdi že sama misel da odraslemu človeku - partnerju - nekaj DOVOLIŠ (dopuščaš. ipd)... žaljiva.

Navedeno

Rok-1
...................
............................

O vsem tistem koliko komu daš prostega časa, kaj dopustiš, kje se vmešavaš, itd... pa raje ne bi, ker se mi zdi že sama misel da odraslemu človeku - partnerju - nekaj DOVOLIŠ (dopuščaš. ipd)... žaljiva.

G. ROK - to si pa tako lepo napisal, da sem se morala oglasit.

Naj si to vse mone sprintajo in nalimajo na vsa vrata v hiši. V vednost njim, predvsem pa sebi!

Lep pozdrav!

Jaz sem si našla normalnega partnerja, ki me z njegovim obnašanjem ne spravlja v sramoto pred drugimi, ki mu ni glavni cilj preživeti vse popoldneve s prijatelji in popivati. Hkrati pa ni odvisen od moje družbe in ima tudi svoje prijatelje. Če si najdeš normalnega človeka, ki ti ustreza, potem ni potrebno nobeno omejevanje, kontrola, itd.

Navedeno

federika
Jaz sem si našla normalnega partnerja, ki me z njegovim obnašanjem ne spravlja v sramoto pred drugimi, ki mu ni glavni cilj preživeti vse popoldneve s prijatelji in popivati. Hkrati pa ni odvisen od moje družbe in ima tudi svoje prijatelje. Če si najdeš normalnega človeka, ki ti ustreza, potem ni potrebno nobeno omejevanje, kontrola, itd.

Zase lahko trdim enako. Našla sem si zrelega moškega, ki ima podobne vrednote in prioritete kot jaz.

Si ne predstavljam, da bi živela s primitivcem, ki bi me z neprimernim vedenjem spravljal v zadrego ali pa z nekom, ki bi rekreacijo in prijatelje postavil pred družino.

Malce dvignite standarde, ko si izbirate partnerja, razmislite tudi z glavo v kaj se spuščate, pa ne bo potrebe po takih bedastih vprašanjih.

izbrala sem si partnerja, ki mi ustreza tak kot je, ne pa da ga moram spreminjati, da bi bila zadovoljna z njim. nekaj časa je trajalo, da sem ugotovila, da je res tak v resnici, ne da se samo dela. prvo sva eno leto hodila, nato dve leti živela skupaj in šele nato sem začela razmišljati, da bi si s takim človekom lahko ustvarila res družino.

Navedeno

kje so meje?
Ena spodnjih tem me je spodbudila k razmišljanju in porajajo se mi vprašanja v stilu:
-koliko svobode pustite partnerju, na področju obnašanja, izražanja, ..da vas ni sram ob njem?
-kaj se vam zdi pretirano vmešavanje
-kje se je potrebno vmešati
-koliko mu daste prostega časa, da sam hodi naokrog brez vas in če potem preverjate, kje je bil ali mu zaupate?
Napišite mnenja kje je neka meja, do kje se mora partner ozirat na drugega, da ga s tem ne omejuje oz da ga drugi ne spravlja v zadrego pred drugimi

In kako si to predstavljaš "pustiti svobodo partnerju" ali "dati partnerju prosti čas?
Moj partner je odrasla in opravilno sposobna oseba (kot so sicer tud vsi drugi, ampak eni so očitno kljub temu pod komando), obnaša in izraža se kot se njemu zdi. In ja, če bi se izražal, kot je bila včeraj ena tema, najverjetneje ne bi bil moj partner.

Vsako vmešavanje v partnerjevo obnašanje se mi zdi pretirano.

Prosti čas si midva jemljeva vsak sam, po potrebi, si zaupava in se ne kontrolirava, kaj drug počne, ko nisva skupaj.

Najdite si partnerje, ki bodo vsaj približno taki kot si želite, pa ne bo nobene potrebe po vmešavanju, omejevanju, kontroliranju.
Če se pa katera res tako obnaša do svojega partnerja, kot je zgoraj vprašanje, je pa moje mnenje, da bi vsak normalen človek iz take zveze ušel. Jaz bi že. Ker tam nekje od 15. leta nisem več navajena na komandiranje, kontrolo, omejevanje in podobne zadeve.

Meje si postavljaš sam, ko veš kakšnega partnerja si želiš.
Točno vsi vemo kakšnega partnerja imamo. Nekdo hodi ven, nekdo je doma. Pa to ni važno, če bi vedeli točno kaj želite bi hitro spoznali kakšen je človek. Če hočeš družinskega človeka to ni dovolj. Družinski ljudje tudi hodijo na pire in pišejo članke na FB in varajo ;-) malo za hec..:-)))) Definiraj kaj točno je zate družinski človek. Samo malo za primerjavo :-)))))))) Da je 24 ur na dan s teboj, da hodita skupaj v trgovino, da skupaj preživljata skupni prosti čas, da skupaj hodita povsod. Da, ko zboliš, da te razvaja. Torej je občutljiv, sočuten........in ko si z nekom nekaj mesecov, leto dve takoj veš kakšen je in če izpopolnjuje tvoje pričakovanja karkoli že to imenuješ....... Če ne konec. Ampak ja ljudje upamo, da se bo partnertner spremenil ker mi to želimo in mora imeti do nas odgovornost. Odgovornost se pokaže že tekom veze kmalu.

Ko ga ni celo noč, pa ga vprašaš kje je bil in s kom, pa začne o nekih imenih, katere prvič slišiš. Al pa da reče, da se ne spomni kje je bil. Al pa da te na tvoj telefon kličejo iz nekega hotela, kjer je prespal, da naj nujno pokliče, da ne bo frke. Al pa, da pride trezen domov sredi noči in si izmišljuje, da je bil s prijateljem.

Ne vem no, če se vse to ne dogaja, potem ima vsak svobodno voljo, je zaupanje. Če se dogaja zgoraj našteto, potem se človek res vpraša 1. s kakšnim človekom je in 2. kaj ta človek skriva?!
Potem pa pride do tega, da postane baba sumničava, ljubosumna, preveč firbčna, nadzira. V končni fazi, če imaš s človekom družino, pa če se tako nespretno laže, mislim da ima ženska pravico, da ponori. Ker moški se nikoli ne postavite v kožo tistega, katerega jebete v glavo.

MOj partner pa me je danes preko telefona poslal v p***** mat*****. in SPLOH ne morem verjet, da se je to res zgodilo in da ...ah, pa saj se ni prvič..ko je kaj napet, nervozen in ga kaj lepovprašam popeni...včasih se je zgodilo, da je bil taken dvakrat na leto...grozljivo nesramen, osoren..sedaj, ko sem noseča pa mi skoraj za vsako malenkost reče, da naj bom tiho, da men en more poslušati, da govorim neumnosti...danes po dolgem času spet spim rpi mojih starših..ne morem in ne morem mu oprostit takega obnašanja..še huje..takšen zna biti tudi v družbi popolnih neznancev. Ravno pred kratkim se je zgodilo, da me je žalil pred mojstrom, ki nama je prišel naredi predračun... ko bi vedeli, kako žalostna sem bila. ko bi vedeli..V tem trenutku se seveda spominjam samo žalostnih reči... da me je pred dvema brcbnil v rit, ker sem ga nekaj zafrkavala glede facebooka..(tam noče bit moj prijatelj - ne vem, kaj mi ima za prikrivati)...danes me je klical, me najprej nekaj prosil in ker ga nisem dobro razumela, sem ga vprašala še 1x, in potem mi je rekel: 'p***** ti m******, kaj me sprašuješ take neumnosti..
takšnega obnašanja s strani moškega nisem bila nikoli vajena...
ker sem bila totalno šokirana, pravzaprav je bila to kaplja čez rob, sem doživela manjši živčni zlom in kar metala stvari po tleh...ne prenesem, da me kdop žali, enostavno ne prenesem..tako žalostna sem..sploh ne vem, kaj naj naredim...ker se to vse bolj ponavlja, me je strah, da bo takšen do mene tudi po tem, ko rodim, da bo takšen do mene pred otrokom,,,,o, kako me je strah,,,,sploh ne vem, kaj naj naredim...mami doma ne upam povedat, čeprav sem ji že mariskdaj povedala za kakšen njegov izpad.... in ja sram me je, da se tako obnaša..mene je sram,čeprav bi moralo biti sram njega, mene pa sram zato, ker to prenašam...

Gotovo ti je težko zdaj v nosečnosti, ko ti hormoni skačejo, ampak če se čutiš razžaljeno, mu to mirno povej. Da ne maraš, da vpije nate da se tako obnaša, da popeni... ja, niso jaz stavki, fcuk with that, poveš, kar te moti in kako se počutiš.

Za tvoj duševni mir do poroda ostani pri mami, ker se očitno ne znaš obvladat, on ti pa pri tem tudi ne pomaga.

U bistvu ne vem, kaj ti svetovat, otroka pričakuješ z nekom, ki ga dejansko v resnici spoznavaš šele sedaj. Malce prepozno za vse korekcije. Vseeno pa zahtevaj fer odnos. Ne v joku in kričanju, ampak ko si kolikortoliko pomirjena. Ali pa mu napiši mejl. Se mi zdi zdaj pred porodom brezveze odpirat neka bojna polja (ala zakaj me nimaš na FB), pričakuješ pa lahko spoštljivo vedenje.

Mogoče pa si samo preobčutljiva. Dvomim, da bi njegov karakter ven butnil šele sedaj.

Navedeno

krivokljun
Gotovo ti je težko zdaj v nosečnosti, ko ti hormoni skačejo, ampak če se čutiš razžaljeno, mu to mirno povej. Da ne maraš, da vpije nate da se tako obnaša, da popeni... ja, niso jaz stavki, fcuk with that, poveš, kar te moti in kako se počutiš.

Za tvoj duševni mir do poroda ostani pri mami, ker se očitno ne znaš obvladat, on ti pa pri tem tudi ne pomaga.

U bistvu ne vem, kaj ti svetovat, otroka pričakuješ z nekom, ki ga dejansko v resnici spoznavaš šele sedaj. Malce prepozno za vse korekcije. Vseeno pa zahtevaj fer odnos. Ne v joku in kričanju, ampak ko si kolikortoliko pomirjena. Ali pa mu napiši mejl. Se mi zdi zdaj pred porodom brezveze odpirat neka bojna polja (ala zakaj me nimaš na FB), pričakuješ pa lahko spoštljivo vedenje.

Mogoče pa si samo preobčutljiva. Dvomim, da bi njegov karakter ven butnil šele sedaj.

Partner te pošlje v pi** mat** in te nabuta in je zato "preobčutljiva" zaradi nosečniških hormonskih nihanj!!!???? Se pravi, ona je kriva, če je mož verbalno in fizično nasilen, ker se "ne zna obvladati"!???

telemachovka, s takšnim človekom, ki te psihofizično maltretira, ne moreš živeti, že iz spoštovanja do sebe in do otroka, da bi to zraven gledal, ne bo mogel zoblikovati zdravega duševnega jedra v sebi. Otrok ob nasilnem očetu, ki vsakodnevno ponižuje in pretepa mater, bi bil le odličen kandidat, da gre po očetovih stopinjah, da zapade v razne kemične odvisnosti, da bo nasilen do sebe in drugih, da ponovi vajino zgodbo...

Ah daj drama queen, nikjer ni omenila, da je fizično nasilen.

Ti jo samo šopaj s čustvi, da se ji bo ja odpeljalo. To dela rumen cajteng, šopa ljudi, da jim dviguje pokrovke in so potem sovražno nastrojeni drug do drugega. Težav pa ne znajo rešit v vsej svoji afektiranosti. In ti si mi neki psiholog?! _{retorično vprašanje}

Navedeno

telemachovka
MOj partner pa me je danes preko telefona poslal v p***** mat*****. in SPLOH ne morem verjet, da se je to res zgodilo in da ...ah, pa saj se ni prvič..ko je kaj napet, nervozen in ga kaj lepovprašam popeni...včasih se je zgodilo, da je bil taken dvakrat na leto...grozljivo nesramen, osoren..sedaj, ko sem noseča pa mi skoraj za vsako malenkost reče, da naj bom tiho, da men en more poslušati, da govorim neumnosti...danes po dolgem času spet spim rpi mojih starših..ne morem in ne morem mu oprostit takega obnašanja..še huje..takšen zna biti tudi v družbi popolnih neznancev. Ravno pred kratkim se je zgodilo, da me je žalil pred mojstrom, ki nama je prišel naredi predračun... ko bi vedeli, kako žalostna sem bila. ko bi vedeli..V tem trenutku se seveda spominjam samo žalostnih reči... da me je pred dvema brcbnil v rit, ker sem ga nekaj zafrkavala glede facebooka..(tam noče bit moj prijatelj - ne vem, kaj mi ima za prikrivati)...danes me je klical, me najprej nekaj prosil in ker ga nisem dobro razumela, sem ga vprašala še 1x, in potem mi je rekel: 'p***** ti m******, kaj me sprašuješ take neumnosti..
takšnega obnašanja s strani moškega nisem bila nikoli vajena...
ker sem bila totalno šokirana, pravzaprav je bila to kaplja čez rob, sem doživela manjši živčni zlom in kar metala stvari po tleh...ne prenesem, da me kdop žali, enostavno ne prenesem..tako žalostna sem..sploh ne vem, kaj naj naredim...ker se to vse bolj ponavlja, me je strah, da bo takšen do mene tudi po tem, ko rodim, da bo takšen do mene pred otrokom,,,,o, kako me je strah,,,,sploh ne vem, kaj naj naredim...mami doma ne upam povedat, čeprav sem ji že mariskdaj povedala za kakšen njegov izpad.... in ja sram me je, da se tako obnaša..mene je sram,čeprav bi moralo biti sram njega, mene pa sram zato, ker to prenašam...

Pa sta vidva to nosečnost načrtovala? Je kdaj kazal znake, da bi raje videl, da ne bi bila noseča? Morda je nervozen tudi zaradi tega. Zgolj domnevam.

Navedeno

krivokljun
Ah daj drama queen, nikjer ni omenila, da je fizično nasilen.

Ti jo samo šopaj s čustvi, da se ji bo ja odpeljalo. To dela rumen cajteng, šopa ljudi, da jim dviguje pokrovke in so potem sovražno nastrojeni drug do drugega. Težav pa ne znajo rešit v vsej svoji afektiranosti. In ti si mi neki psiholog?! _{retorično vprašanje}

Krivokljun, napisala je, da jo je brcnil v rit, ker ga je nekaj zafrkavala v zvezi s facebookom, vsaj jaz sem tako razumela.

Jaz sem to razumela kot metaforo. Nekoga brcniti v rit dejansko pomeni, da ga spodbudiš, lahko pa tud, da ga steraš. Nič fizičnega.

Spomnila sem se, da gre lahko za depresijo pri moškem. Se kaže predvsem kot verbalna nasilnost in nergavost. Mislim da se tudi na monu nekje brala v resnejšem kotičku.

Krivokljun, mislim da je pri tej avtorici zadeva zelo resna in da bi se morala o tem pogovoriti iskreno vsaj s svojimi starši. Noben moški se ne sme tako obnašati do ženske, še manj do nosečnice. In močno dvomim, da gre pri njem za depresijo. Saj sem ji že zgoraj postavila vprašanje - ali sta tega otroka načrtovala? Ona bo vedela, kako je bilo s tem in ali je z veseljem sprejel novico o njeni nosečnosti. Sama je poudarila, da je sploh tak odkar je noseča.

Še kako resno je tole... Ostati z nekom, ki te brcne v rit? Naslednjič je zagotovo težje oditi. Še težje zdaj, ko si noseča. A ti si tista, ki lahko prekineš tak nespoštljiv odnos. Ljudje grejo tako daleč, kot jim dovolimo. Takšen človek, ki si dovoli kaj takšnega, kot opisuješ ti, te ne bo nikoli več spoštoval.

Tudi mene zanima, je bila ta nosečnost planska? Od obeh? Tudi če ne, to ni način.

Navedeno

antilopa
Sama je poudarila, da je sploh tak odkar je noseča.

Nosečnice so pač bolj občutljive, lahko da se njej zdi,d a je on veliko bolj nesramen, kot je v resnici. Lej, ga ne zagovarjam, samo je pa treba upoštevat, da je ona iz svoje perspektive napisala. Pač ne verjamem, da je on tak šele v nosečnosti, da je bil prej angel in super, lahko da je tud ona težka pa se je pač izkazalo, da švoh hendlata stresne situacije.

Sicer lahko mi tle na slepo ugibamo, mora sama kej več povedat.

Depresija se pri moških drugače kaže kot pri ženskah, ne da se mi zdej iskat tiste teme, ampak možno je, da ima njegovo vedenje medicinsko ozadje.

Meni ni bilo dovoljeno tisto, kar je ona počela!
Sedaj počnem kar želim, za njo pa ne vem, menda ji nekako ne gre, tako se sliši.

Navedeno

krivokljun
Depresija se pri moških drugače kaže kot pri ženskah, ne da se mi zdej iskat tiste teme, ampak možno je, da ima njegovo vedenje medicinsko ozadje.

Si hotela napisat agresija namesto depresije? ; )

Da se ženska drugače obnaša, ko je noseča, da rabi več pozornosti bi lahko bilo vsakomur jasno in bi to lahko vzel v zakup ne pa kot breme.
Drugače pa mislim (če ne gre za čisto provokacijo) da je tip dojel, da jo je sedaj dokončno "ujel", češ kam bo pa šla noseča, kdo jo bo pa maral takšno z otrokom in je pokazal svoj pravi obraz....
Žal je to šele prvi, ostali še sledijo in so samo še grši... :(((

Dragi VSI!

hvala za vaš odziv. Tako je, otroka pričakujem z nekom, ki ga spoznavam šele zdaj, šele zdaj kaže svoj šovinistični obraz, ki je v njegovem primeru odraz njegove vzgoje, saj tudi opri njegovem očetu dobivam občutek, da ne spoštuje žensk, pravzaprav nikogar, samo samega sebe. pa to je že druga zgodba.
v vsakem vašem komentarju, ki sem ga prebrala je kanček resnice, kaj se morda dogaja. tudi sama sem pomislila, da je v kakšni depresiji, ki se je še sam ne zaveda, a je zanikal...pravi, da ne, da je vse z njim vse v redu...
takšpne izpade je že imel, ko sva hodila na zmenke, a so bili redki in sem sklepala, da je pač slabe volje in da to pokaže precej očitno. jaz se namreč, kljub morebitni slabi volji, skušam obvladat pred ljudmi in počakat, da mine...vsekakor pa se zaradi tega ne spravljam na druge!

da. nosečnost je bila načrtovana. ker sem pred njo ogormno delala (12-14 ur na dan) morda nisem 'videla' njeghovega pravega jaza. sedaj sem brezposelna in se ukvarjam izključno z renovacijo stanovanja in gospodinsjtvom. prav tako pa vse bolj spoznavam njega...čez dan. načeloma se zelo razumeva, je dober človek, vendar ima v sbei neko drugo stran, ki se je začenjam bati. ženska pa se ne bi smela bati svojega moškega, a ne???? ker je ta najnovejši dogodek tako svež, sploh ne morem jasno razmišljati, sploh ne vem, kaj naj naredim...z njim sem se že pogovorila, da mi ni všeč njegovo obnašanje...vendar se 'spozabi' in me pretrese, seveda toliko bolj, ker sem noseča in toliko bolj občutljiva - kar je normalno, saj nam občutljivost pomaga, da se čim bolj zaščitimo, sebe in otročka v sebi..menda.

s starši se enostravno ne morem in ne morem pogovoriti. oče ve, da nekaj ne štima, mama ve, da nekaj ne štima... očetu sem ravno v nedeljo rekla, da nisem najbolj srečna, a kaj naj zdaj...mi je rekel, da obstajajo rešitve... naprej pa nisem hotela razpredat, ker mi gre kar na jok in se mi zdi, da se bom včasih kar razpočila od žalosti...


tudi jaz se bojim, da se mu zdi, da me je sedaj 'ujel' in da me ima...in da bo pometal z mano, kot se mu zahoče...vendar tudi ve, da imam doma starše, ki mi bodo pomagali, ve, da ima prijateljico, ki mi je že davno ponudila stanovanje v primeru težav in da imam samo sebe, da znam delati, delati trdo, da znam preživeti...

pa vendarle si želim, da bi se med nama uredilo in da bi bili vsi srečni.
čutim pa, da je nekje v globali nekaj hudo narobe.

naj še pojasnim glede brce v rit.. brca se je dejansko zgodila, od zadaj me je brcnil, ne prehudo, a vendar toliko, da sem se zgrozila, saj sem vendarle noseča in bi lahko padla, tako me je pa smao zaneslo proti mizi..v tistem sva se sicer še vedno smejala, ker je do brce3 prišlo zaradi fore..pa vendarle...treba se je kontrolirat.
me je pa enkrat butnil v glavo, ker sem ga po pomoti prijela z aroko, za boleči prst...in se je razjezil..a nisem zanalašč.pozabila sem, da ga boli... ah,,,spomini kar vrejo na plan...in tako pomaga, če jih lahko komu zapišem, zaupam..iz srca vam hvala, da ste!

moram na zrak...

Navedeno

telemachovka


moram na zrak...

Ti bi morala še kam drugam, ne le na zrak.
Mislim, poiskati strokovno pomoč in iti čim dlje stran od tega moškega.

Navedeno

telemachovka
moram na zrak...

Globoko vdini, večkrat ker to kar bi ti sedaj lahko napisalo niti malo ne bo lepo, bo pa resnično, mogoče se ti bo zdelo pretirano pa vendar.... pojdi malo prebrat še kak drug forum in izpovedi žensk kakšni so bili njihovi partnerji in kako so si same sebi dopovedovale da vendar se 'spozabi'..... :(

Nič se on ne spozabi, ne si delat utvar. On tako razmišlja in tebe dojema kot nekaj kar je njemu "na uslugo", za njegov užitek, njegove potrebe.... Kaj si ti želiš kaj čutš, kaj otrok rabi ga boli k.... In težko se bo sedaj spremenil, sploh če mu boš kar naprej popuščala in posledično dovoljevala da to počne s tabo.

Navedeno

šele zdaj kaže svoj šovinistični obraz, ki je v njegovem primeru odraz njegove vzgoje, saj tudi opri njegovem očetu dobivam občutek, da ne spoštuje žensk, pravzaprav nikogar, samo samega sebe. pa to je že druga zgodba.

TO JE ISTA ZGODBA!
Samo sedaj si ti v vlogi njegove mame.....
Njegov oče ni spoštoval njegove mame kot osebe, ni imel z njo neke čustvene bližine in tega tudi ni naučil sina. Sine dela tisto kar je doma videl. Doma so bili pogoji v katerih je razvil takšen način razmišljanja (odsoten oče in mama, ki naredi vse za svojega otroka), kot ga sedaj kaže do tebe. In tak bo ostal za vedno. Le sam se lahko popravi s tem, da se zave, da tako ne bo šlo, vendar za to rabi pogoje, ki mu jih pa ti težko postaviš, ker se mu enostavno jeb.... zate (oprosti ker sem grob, ampak drugače ti tega ne znam bolj živo povedat)

Navedeno

Robi...

Navedeno

telemachovka


moram na zrak...

Ti bi morala še kam drugam, ne le na zrak.
Mislim, poiskati strokovno pomoč in iti čim dlje stran od tega moškega.

Če pa ga "depresija" muči revčeka, to je opravičilo za nasilje prosto po Krivokljunki.
Opravičila za nasilje in tudi ne za norost ni nobenega.

Navedeno

telemachovka
nosečnost je bila načrtovana. ker sem pred njo ogormno delala (12-14 ur na dan) morda nisem 'videla' njeghovega pravega jaza. sedaj sem brezposelna in se ukvarjam izključno z renovacijo stanovanja in gospodinsjtvom. prav tako pa vse bolj spoznavam njega...čez dan. načeloma se zelo razumeva, je dober človek, vendar ima v sbei neko drugo stran, ki se je začenjam bati. ženska pa se ne bi smela bati svojega moškega, a ne???? ker je ta najnovejši dogodek tako svež, sploh ne morem jasno razmišljati, sploh ne vem, kaj naj naredim...z njim sem se že pogovorila, da mi ni všeč njegovo obnašanje...vendar se 'spozabi' in me pretrese, seveda toliko bolj, ker sem noseča in toliko bolj občutljiva - kar je normalno, saj nam občutljivost pomaga, da se čim bolj zaščitimo, sebe in otročka v sebi..menda.

Ne, ženska se ne bi smela bati svojega moškega in tega, da nikoli ne ve, kdaj bo izbruhnila tempirana bomba. Tvoj odziv na ta (mislim si, da ne edini) incident, s katerim se je kaplja prevalila čez rob, ni odraz tvoje preobčutljivosti v dobi nosečnosti. Sicer ne bi boleči spomini privreli na dan ... Lahko zaupaš in živiš ob človeku, ki se 'spozabi', pokesa in prej ali slej spet 'spozabi'? Lahko tiščiš v sebi žalost, ki se s tem razrašča (v obdobju, ko bi bilo prav, da si srečna) in o njej ne moreš spregovoriti s tistim, ki naj bi ti bil najbolj blizu?

Najbrž je njemu tak odnos samoumeven še iz časa otroštva in če tudi kot odrasla, trezno razmišljujoča oseba ne zna videti, kaj je ob tem doživljala njegova mama - potem je brezupno verjeti, da bo vajino razmerje v prihodnosti kaj drugačno.

Okoli sebe imaš ljudi, ki so očitno že prej opazili tvojo stisko in ti dali vedeti, da ti stojijo ob strani. Tako, kot pravi tvoj oče: rešitve obstajajo. A ti si tista, ki lahko zase poiščeš tako, ki bo prava ne le zate, temveč tudi za malčka.

Vso srečo ti želim.

Navedeno

On_

Navedeno

telemachovka
moram na zrak...

Globoko vdini, večkrat ker to kar bi ti sedaj lahko napisalo niti malo ne bo lepo, bo pa resnično, mogoče se ti bo zdelo pretirano pa vendar.... pojdi malo prebrat še kak drug forum in izpovedi žensk kakšni so bili njihovi partnerji in kako so si same sebi dopovedovale da vendar se 'spozabi'..... :(

Nič se on ne spozabi, ne si delat utvar. On tako razmišlja in tebe dojema kot nekaj kar je njemu "na uslugo", za njegov užitek, njegove potrebe.... Kaj si ti želiš kaj čutš, kaj otrok rabi ga boli k.... In težko se bo sedaj spremenil, sploh če mu boš kar naprej popuščala in posledično dovoljevala da to počne s tabo.

Navedeno

šele zdaj kaže svoj šovinistični obraz, ki je v njegovem primeru odraz njegove vzgoje, saj tudi opri njegovem očetu dobivam občutek, da ne spoštuje žensk, pravzaprav nikogar, samo samega sebe. pa to je že druga zgodba.

TO JE ISTA ZGODBA!
Samo sedaj si ti v vlogi njegove mame.....
Njegov oče ni spoštoval njegove mame kot osebe, ni imel z njo neke čustvene bližine in tega tudi ni naučil sina. Sine dela tisto kar je doma videl. Doma so bili pogoji v katerih je razvil takšen način razmišljanja (odsoten oče in mama, ki naredi vse za svojega otroka), kot ga sedaj kaže do tebe. In tak bo ostal za vedno. Le sam se lahko popravi s tem, da se zave, da tako ne bo šlo, vendar za to rabi pogoje, ki mu jih pa ti težko postaviš, ker se mu enostavno jeb.... zate (oprosti ker sem grob, ampak drugače ti tega ne znam bolj živo povedat)

res je :( danes sva se pogovorila. oziroma prisilila sem ga, da se mi je opravičil. kar je precej žalostno. da mu na pametr ne pade, da je pretiraval..povedala sem mu vse, kar me moti..jokala kot dež. že skoraj vpila. in kaj mi reče: da sem preobčutljiva. Da mi je že dolgo nazaj rekel, da sem preveč preobčutljiva in da bom zblaznela...jaz preobčutljiva. in sem seveda spet popenila, kako ne bo človek občutljiv, ko pa je bilo toliko nekega sranja, da se ne zna obnašpat...je rekel, da on ni svetnik, da mi ne more zagotovit popolnega okolja. in mu nmikakor ne morem dopovedat, da ga ne potrebujem popolnega, saj nihle ni popoln, da želim le to, da ne bi bil žaljiv do mene... pogovor sva zaključila tako, da sem mu rekla, da se bom odslej trduial, da ne bom 'preobčutljiva', da bom ratala enostavno bitch. :)
je rekel, da sem ista kot njegova mama, da je ona tudi bila za vsako užaljena...skratka, v vednost, njegova mama se je na koncu revica baje zapila. danes sem mu očitala, da jo čisto razumem, da je bilo tako, da so jo oni uničili. trije tipi pri hiši, vsi vzgojeni kot šovinisti..
odločila sem se, da si bom vse zapisovala in skušala živeti čim bolj samosvoje.. danes sem šla na bazen, da sem se malo sprostila, od žalosti sem bila vsa zategla...zdaj mi je veliko bolje. mislim na malo pikico in se je veselim. kako bo v bodoče, ne vem...vem, da v tem trenutku ne morem narediti tega koraka in prekiniti odnosa, enostavno nisem tako pogumna.. sama pri javascript:editor_tools_handle_b()sebi moram ostati močno samozavedna in se odzivati na te izpade, jih ne tolerirati za nič na svetu... pravijo, da se ob rojstvu otroka zelo dobro vidi, kako sta partnerja složna ... v tem trenutku čutim, da se moram osredotočiti nase, na urejanje gnezdeca, na pikico v sebi! in čim manj razmišljati o najinem odnosu. upam, da se popravi, da pride nazaj v normalo dveh izpadov na leto :))) hec..hec... :)

vsem hvala. izjemni ljudje ste! držite pesti zame, za pikico, za nas. da nam uspe to nekako prebrodit, da se nekako uskladimo... če pa nam nikakor ne bo šlo, pa nima smisla vztrajati..življenje je tako kratko...

želim vam vse dobro!

Navedeno

telemachovka

Navedeno

On_

Navedeno

telemachovka
moram na zrak...

Globoko vdini, večkrat ker to kar bi ti sedaj lahko napisalo niti malo ne bo lepo, bo pa resnično, mogoče se ti bo zdelo pretirano pa vendar.... pojdi malo prebrat še kak drug forum in izpovedi žensk kakšni so bili njihovi partnerji in kako so si same sebi dopovedovale da vendar se 'spozabi'..... :(

Nič se on ne spozabi, ne si delat utvar. On tako razmišlja in tebe dojema kot nekaj kar je njemu "na uslugo", za njegov užitek, njegove potrebe.... Kaj si ti želiš kaj čutš, kaj otrok rabi ga boli k.... In težko se bo sedaj spremenil, sploh če mu boš kar naprej popuščala in posledično dovoljevala da to počne s tabo.

Navedeno

šele zdaj kaže svoj šovinistični obraz, ki je v njegovem primeru odraz njegove vzgoje, saj tudi opri njegovem očetu dobivam občutek, da ne spoštuje žensk, pravzaprav nikogar, samo samega sebe. pa to je že druga zgodba.

TO JE ISTA ZGODBA!
Samo sedaj si ti v vlogi njegove mame.....
Njegov oče ni spoštoval njegove mame kot osebe, ni imel z njo neke čustvene bližine in tega tudi ni naučil sina. Sine dela tisto kar je doma videl. Doma so bili pogoji v katerih je razvil takšen način razmišljanja (odsoten oče in mama, ki naredi vse za svojega otroka), kot ga sedaj kaže do tebe. In tak bo ostal za vedno. Le sam se lahko popravi s tem, da se zave, da tako ne bo šlo, vendar za to rabi pogoje, ki mu jih pa ti težko postaviš, ker se mu enostavno jeb.... zate (oprosti ker sem grob, ampak drugače ti tega ne znam bolj živo povedat)

res je :( danes sva se pogovorila. oziroma prisilila sem ga, da se mi je opravičil. kar je precej žalostno. da mu na pametr ne pade, da je pretiraval..povedala sem mu vse, kar me moti..jokala kot dež. že skoraj vpila. in kaj mi reče: da sem preobčutljiva. Da mi je že dolgo nazaj rekel, da sem preveč preobčutljiva in da bom zblaznela...jaz preobčutljiva. in sem seveda spet popenila, kako ne bo človek občutljiv, ko pa je bilo toliko nekega sranja, da se ne zna obnašpat...je rekel, da on ni svetnik, da mi ne more zagotovit popolnega okolja. in mu nmikakor ne morem dopovedat, da ga ne potrebujem popolnega, saj nihle ni popoln, da želim le to, da ne bi bil žaljiv do mene... pogovor sva zaključila tako, da sem mu rekla, da se bom odslej trduial, da ne bom 'preobčutljiva', da bom ratala enostavno bitch. :)
je rekel, da sem ista kot njegova mama, da je ona tudi bila za vsako užaljena...skratka, v vednost, njegova mama se je na koncu revica baje zapila. danes sem mu očitala, da jo čisto razumem, da je bilo tako, da so jo oni uničili. trije tipi pri hiši, vsi vzgojeni kot šovinisti..
odločila sem se, da si bom vse zapisovala in skušala živeti čim bolj samosvoje.. danes sem šla na bazen, da sem se malo sprostila, od žalosti sem bila vsa zategla...zdaj mi je veliko bolje. mislim na malo pikico in se je veselim. kako bo v bodoče, ne vem...vem, da v tem trenutku ne morem narediti tega koraka in prekiniti odnosa, enostavno nisem tako pogumna.. sama pri javascript:editor_tools_handle_b()sebi moram ostati močno samozavedna in se odzivati na te izpade, jih ne tolerirati za nič na svetu... pravijo, da se ob rojstvu otroka zelo dobro vidi, kako sta partnerja složna ... v tem trenutku čutim, da se moram osredotočiti nase, na urejanje gnezdeca, na pikico v sebi! in čim manj razmišljati o najinem odnosu. upam, da se popravi, da pride nazaj v normalo dveh izpadov na leto :))) hec..hec... :)

vsem hvala. izjemni ljudje ste! držite pesti zame, za pikico, za nas. da nam uspe to nekako prebrodit, da se nekako uskladimo... če pa nam nikakor ne bo šlo, pa nima smisla vztrajati..življenje je tako kratko...

želim vam vse dobro!

Videla sem nekaj srečnih nosečnosti, o nesrečnih, depresivnih sem pa samo slišala, ampak stroka je mnenja(?) da nima veze; kaj se dogaja med nosečnostjo (psihično) z materjo, da naj ne bi vplivalo na otroka. No druga stvar je potem po rojstvu. Otrok se pač uči od vsega, čisto čisto vsega, kar je okrog njega, ljubezni, neljubezni, sprejemanja, zavračanja,...

Se mi pa vseeno malo čudno to zdi, da se gresta "pogovarjat", ko je načeloma vse v redu, in se ti za nazaj spomniš, kaj vse ti je delal, (ko pa sta imela "incident", sta se pa oba smejala) in zdaj na vsem lepem zahtevaš od njega, ga prisiljuješ, jočeš in vpiješ, naj se ti opraviči za tisto vse nazaj. Mogoče si pa res malo preobčutljiva in je on spričo tega malo nemočen--
Menda je ženska tista, ki se partnerju lažje približa, in to ne z očitki. Res ne vem, če je to z zapisovanjem in življenjem "po samosvoje" ravno prava pot--
Saj ni on kar na lepem nasilen, ali pač?

"Samo en cvet, en češnjev cvet...

Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet 
trpi v pomladi tej. 
In glej! Ta cvet, ta drobni češnjev cvet 
bo v njih izbrisal malodušja sled 
in spet razžaril tožni jim pogled."

^{karel destovnik kajuh (1922-1944)}

Navedeno

telemachovka
je rekel, da sem ista kot njegova mama, da je ona tudi bila za vsako užaljena...skratka, v vednost, njegova mama se je na koncu revica baje zapila. danes sem mu očitala, da jo čisto razumem, da je bilo tako, da so jo oni uničili. trije tipi pri hiši, vsi vzgojeni kot šovinisti..

Pa ti verjameš, da so bili tipi krivi, da se je ona zapila, da so jo oni uničili?

Navedeno

kje so meje?
Ena spodnjih tem me je spodbudila k razmišljanju in porajajo se mi vprašanja v stilu:
-koliko svobode pustite partnerju, na področju obnašanja, izražanja, ..da vas ni sram ob njem?
-kaj se vam zdi pretirano vmešavanje
-kje se je potrebno vmešati
-koliko mu daste prostega časa, da sam hodi naokrog brez vas in če potem preverjate, kje je bil ali mu zaupate?
Napišite mnenja kje je neka meja, do kje se mora partner ozirat na drugega, da ga s tem ne omejuje oz da ga drugi ne spravlja v zadrego pred drugimi

Si v stiski?

Navedeno

katenjka
Videla sem nekaj srečnih nosečnosti, o nesrečnih, depresivnih sem pa samo slišala, ampak stroka je mnenja(?) da nima veze; kaj se dogaja med nosečnostjo (psihično) z materjo, da naj ne bi vplivalo na otroka. No druga stvar je potem po rojstvu. Otrok se pač uči od vsega, čisto čisto vsega, kar je okrog njega, ljubezni, neljubezni, sprejemanja, zavračanja,...

Se mi pa vseeno malo čudno to zdi, da se gresta "pogovarjat", ko je načeloma vse v redu, in se ti za nazaj spomniš, kaj vse ti je delal, (ko pa sta imela "incident", sta se pa oba smejala) in zdaj na vsem lepem zahtevaš od njega, ga prisiljuješ, jočeš in vpiješ, naj se ti opraviči za tisto vse nazaj. Mogoče si pa res malo preobčutljiva in je on spričo tega malo nemočen--
Menda je ženska tista, ki se partnerju lažje približa, in to ne z očitki. Res ne vem, če je to z zapisovanjem in življenjem "po samosvoje" ravno prava pot--
Saj ni on kar na lepem nasilen, ali pač?

Da nima veze kaj se dogaja z mamo med nosečnostjo na razvoj otroka? : / : (
Ja, ko daš novorojenega otroka na vago najbrž res ni neke razlike +- nekaj gramov. Vprašaj kakšno nosečnico kaj počne otroček, ko se ona vznemiri, razburi....
Upam, da se boš vsaj strinjala s tem, da se nam ob spreminjanju počutja (strah, veselje, žalost) spreminja tudi kemijska sestava našega telesa, sprememba hormonskega ravnovesja. In ravno te spremembe (če je nekdo stalno pod vplivom stresnih hormonov ali pod vplivom hormonov sreče) vplivajo na razvoj naših možganov, povezav med nevroni (sinapse) in s tem posledični na način razmišljanja.
Toliko o tem, da ne bom predolg, samo v razmislek.

Nič ni čudno, da se gresta pogovarjat kasneje, ko se glave malo ohladijo. Pogosto takrat sploh ne opazimo kaj se nam dogaja, so naše misli zaposlene z vsem drugim, smo pod stresom, nekako nismo razsodni in kasneje lažje izrazimo svoje občutke in tudi drugi je nekoliko bolj dovzeten za naše besede.

Navedeno

telemachovka

Da mi je že dolgo nazaj rekel, da sem preveč preobčutljiva in da bom zblaznela

In ker ti je to rekel je sedaj to opravičilo za njegove izpade?
Saj ti je povedal, ti pa še kar "rineš", a ne?....... :((((

Če imaš nekoga res rad in ta še nosi tvojega otroka mu enostavno ne moreš počet teh stvari, ki jih on počne tebi, ne moreš, ker ne razmišljaš na tak način. Če pa nekoga dojemaš kot "neko stvar" s katero zadovoljiš neke svoje potrebe potem ti pa ni veliko mar zanjo, dokler jo ne rabiš. Ko jo boš rabil se boš že pomujal, da jo dobiš, da si potešiš tiste svoje potrebe.... ves preostali čas ti je pa odveč, da je tam in te ona samo nervira s svojimi potrebami, s katerimi ti nimaš skoraj nič skupnega....

Niso težava njegove brce (no so) niti ni težava to da se ni želel (iskreno) opravičit, bolj je težava njegov način razmišljanja, dojemanja tebe, vse ostalo je posledica tega.
Dvomim, da se sploh zaveda kaj ti počne, da se sploh zaveda sam sebe, svojega (zgrešenega) razmišljanja. Če bi ti to uspelo, da ga soočiš s tem njegovim napačnim razmišljanjem in da bi si on želel to zadevo sanirat, bi obstajal kanček upanja za vaju. Drugače pa taki fantje niso primerni za vzgojo otrok iz enostavnega razloga, ker ne morejo spoštovat otrokove mame, kar je osnovni pogoj da bi otrok nekoč postal odgovorna odrasla oseba.

Navedeno

danes sva se pogovorila. oziroma prisilila sem ga, da se mi je opravičil. kar je precej žalostno. da mu na pamet ne pade, da je pretiraval..povedala sem mu vse, kar me moti..jokala kot dež. že skoraj vpila. in kaj mi reče: da sem preobčutljiva. Da mi je že dolgo nazaj rekel, da sem preveč preobčutljiva in da bom zblaznela...jaz preobčutljiva. in sem seveda spet popenila, kako ne bo človek občutljiv, ko pa je bilo toliko nekega sranja, da se ne zna obnašat...je rekel, da on ni svetnik, da mi ne more zagotovit popolnega okolja. in mu nikakor ne morem dopovedat, da ga ne potrebujem popolnega, saj nihče ni popoln, da želim le to, da ne bi bil žaljiv do mene... pogovor sva zaključila tako, da sem mu rekla, da se bom odslej trudila, da ne bom 'preobčutljiva', da bom ratala enostavno bitch. :)

Točno to boš (v to te je pripravil) kar si on (nezavedno) želi, da postaneš takšna kot je bila njegova mama dokler je še imela toliko energije, da igra to umazano igro. Vendar to nisi ti in dolgo ne boš zdržala v tem, sploh pa takšna ne moreta vzgajat otroka brez (usodnih) posledic zanj.
Ne počni tega, ne igraj njegove igre, ker ne vodi nikamor, v nič dobrega.....

...ta igra vodi do tega, da bo lahko na koncu rekla, da jo je on do tega pripravil, kot "se je zgodilo" z njeno mamo. Kar je z mojega vidika seveda skrajno neodgovorno razmišljanje.

Navedeno

Marko
...ta igra vodi do tega, da bo lahko na koncu rekla, da jo je on do tega pripravil, kot "se je zgodilo" z njeno mamo. Kar je z mojega vidika seveda skrajno neodgovorno razmišljanje.

Saj tako vsak misli dokler vsaj približno ne pozna "pravil igre".
Saj znaki, kakšen je ta fant, so bili že prej le da jih ni videla, bila je "slepa" zanje, sedaj je postalo malo bolj opazno.
Ni ji lahko, želi si da bi otrok imel očeta v pravem pomenu besede, a kako če ona še partnerja nima. Sedaj si prizadeva nekaj naredit v tej smeri, njemu je pa tako dobro in ne čuti potrebe, da bi kaj spreminjal.... :(

Navedeno

telemachovka

je rekel, da sem ista kot njegova mama, da je ona tudi bila za vsako užaljena...skratka, v vednost, njegova mama se je na koncu revica baje zapila. danes sem mu očitala, da jo čisto razumem, da je bilo tako, da so jo oni uničili. trije tipi pri hiši, vsi vzgojeni kot šovinisti..
odločila sem se, da si bom vse zapisovala in skušala živeti čim bolj samosvoje.. danes sem šla na bazen, da sem se malo sprostila, od žalosti sem bila vsa zategla...zdaj mi je veliko bolje. mislim na malo pikico in se je veselim. kako bo v bodoče, ne vem...vem, da v tem trenutku ne morem narediti tega koraka in prekiniti odnosa, enostavno nisem tako pogumna.. sama pri javascript:editor_tools_handle_b()sebi moram ostati močno samozavedna in se odzivati na te izpade, jih ne tolerirati za nič na svetu... pravijo, da se ob rojstvu otroka zelo dobro vidi, kako sta partnerja složna ..

Sicer nimam vedeževalskih sposobnosti, vendar mi moja intuicija pravi, da boš sčasoma klonila pod psihičnimi pritiski in bolj ali manj postala podobna njegovi mami. Pa čeprav še to dandanes mogoče nisi.
Tvoj odziv kaže na to, da ti ni tuje prenašati nasilje. Tako, kot je lahko nekaj "normalnega" za moškega, da izvaja nasilje in pravi, da to ni nič takega, tako lahko ženska sprejema nasilje in pravi, da to ni nič takega in da bo šla stran, ko bo huje. In to bo verjetno takrat, ko bo ženska že ena sama čustvena razvalina.