Obporodne stiske

Ste se znašle v situacijah, ko ne zmorete več? Ali se počutite izčrpane? Si ne želite biti več supermama? Pišite in zaupajte vašo stisko.
Moderatorki: dr. Zalka Drglin in Radmila Pavlovič, dipl. psih, Združenje Naravni začetki
Ohjoj

Tega več ne morem prenašat


24.01.12 12:38
Ma sej je že bila verjetno ta tema, samo moram napisat, ker jaz sem tako žalostna danes

Sem mamica. Večino časa sem z dojenčkom sama doma, ker ima moj partner tako službo, da dela tud popoldne in včasih čez vikend. Pa ni to problem, za dojenčka rada in z veseljem skrbim. Star je 7 mesecev. Včasih je sicer pomanjkanje spanca, drugače pa nimam nekih stisk ali težav. Tudi če sva z dojenčkom sama doma ves dan, mi skrb zanj ne predstavlja nekega hudega bremena. Od moža mama pa ima odkar se je rodil naš dojenček posebno poslanstvo, skrbeti za blagostanje deteta. Uleavala je že nenapovedano k nam, ga budila, mečkala, pa ji je mož lepo povedal, da dete rabi mir, da zmoreva sama skrbet zanj, da pa je vedno dobrodošla za pocrkljat ga, da pa zanj skrbiva midva. Na "naš teritorij" sedaj ne vletava več.
Ko gremo k staršema mojega moža na obisk- 1x na teden, ponavadi en dan v vikendu, pa se začne že ko stopimo iz avta. Taščaima ima predvidevam občutek, da je na svojem teritoriju in da tam velja njena. Ko stopimo iz avta, ga izpuli enemu od naju iz rok in potem hoče ona ves čas obiska skrbeti zanj. Pa če malo zajoka flašo, pa a je lačen, žejen, trese ga , poskakuje z njum, še ji rečem lepo dajte ga meni, ga bom jaz potolažla, enostavno presliši. Noče ga dat iz rok. V eni minuti spremeni po deset aktivnosti- od tišanje dude, flaše, gledanja skoz okno, brbranja vanj...Če otrok joče, ker je že tako znerviran predstavlja to zanjo neuspeh, da ga ne zmore potolažit. Tastu daje kar naprej pripombe in navodila, kako ga mora držat, kako mu nos obrisat, a mu lahko govori brrr, br...in podobno. ko jemo ga hoče ona hranit, pa si rečeva z možem ok se bova vsaj najedla v miru, samo pol pa če kaj ven meče mu pa eno indrugo jed tišči, pa če popacka kaj po slinčku takoj nemudoma, pri priči obrisat, pa nobena krpa ni dovolj dobra..paproblem....
skratna pretirava po dolgem in počez, ko je ona ob otroku ne zna nihče z njim delat, ker ona edino ve ali je lačen, žejen...
Če ji lepo rečeš ne zaleže nič, zato jo je mož malo na trdo prijel. Da ne more imeti vedno ona prav za vse, pa je planila v jok. Da hoče nam dobro, da bi rada naju razbremenila in malo za vnuka skrbela, pa da je ne spoštujemo, pa da je zdaj ona za vse kriva, da itak ga tako malo vidi, pol ji pa še tega veselja ne privoščiva.... vglavnem zdaj sva midva grozna. tast ji je že davno nehal ugovarjati, je samo še tiho in kima. Prava mora. Tako zelo pretirano se trudi, da gre že vse v maloro. Otroka ne da iz rok pa pika, če ji otroka mož vzame iz rok, pol začne jokat.
Nebi rada zvenela kot ena posesivna ljubosumna mamica, samo ne morem več preko tega, da me kot mater otroka ne upošteva 5%, moža pa tudi vse manj. Mali se še doji.Ko ga dojim vedno gleda zraven, in razlaga kako je ona dojila, jaz vse to že preslišim, sam ne morem pa več odkar mi ga je dobesedno iztrgala iz naročja, iz dojke, koo je med dojenjem se začel nekaj zvijat in rekla:"daj ga men, da ga jaz malo potolažim"!. Zdaj pa jaz ne morem več.

Zastopim da majo stari starši radi vnuke, pa da jih radi k sebi stisnejo, pa da je to dobro za starše, da se malo razbremenijo, če stari starši popestujejo otroka. VSE TO RAZUMEM IN ODOBRAVAM.Samo pri nas je šlo vse v neko drugo skrajnost, in lepa beseda ne pomaga več. Jaz pa nimam energije za kreg, morast psihičen pritisk. Z možem ne veva več kaj in kako.
Za moje pojme sta še zeloooo potrpežljiva, jaz bi že zdavnaj znorela. Ali pa enostavno en mesec ne pojdite blizu in ko bi stara spraševala, kaj je narobe, ji povejta, da vama gre na živce njena evforija in pretiravanje, ker vas znervira in da je totalno vsiljiva.
Eno je, da ima vnuka rada in ga rada pocartlja, drugo pa je, da ti ga dobesedno iztrga iz rok, ko ga dojiš in vzganja cele cirkuse. Meni deluje ko ena primitivna kura sredi cirkusa, si kar predstavljam, poznam tak folk odpuljen. Še dobro, da ti mož stoji ob strani in da vidi, kaj se dogaja. Hudo bi bilo, da bi se on delal slepega in bi potem ti izpadla čudna.
ldaovo aod

Re: Tega več ne morem prenašat


29.01.12 17:02
Lep pozdrav,
tukaj še moje mnenje.. Zdi se mi, da ste "predobri" do svoje tašče, glede na njeno psihično izsiljevanje. Otrok je Vaš, in dajte se VI in samo vi (od moških ne moremo pričakovati čudežev) postavit za njega. Tašča je imela svojega sina, in najbrž ji je žal, da ni znala skrbet za njega, kar hoče popraviti na vnuku. Ampak njen vlak je odpeljal. Vaš pa še ni... In vi se še vedno lahko postavite za svojega otroka. Če vaš že zdaj tako psihično izsiljuje, kako bo še le ko bo otrok večji. Itak bo mogel biti vsake počitnice ob njej, na morje ga bo vlačila, na koncu mu bo še ženo poiskala?? Še enkrat - otrok je vaš. Glede dojenja - to je vaša in otrokova intimna stvar. In tudi če ste v njeni hiši, se umaknite v prostor zase in ji recite, da ne more biti zdraven. Ali je bila mogoče še zdraven, ko ste otroka delali? Otrok je vaš. Postavite se za njega, tast jo bo že potolažil. Če je vaš mož pameten in se strinja z vami, bo stal ob vašem mnenju, če pa je mamin sinček, pa bo mamico tolažil. Ampak to ni primeren trenutek misliti na moža, in njegovo navezanost na mamo, ampak na Vašega in samo vašega otroka.

Upam da vam nebo na koncu tašča še uničila cele družine. Imejte svoj jaz.
makaroncek

Re: Tega več ne morem prenašat


01.02.12 00:17
Pozdravljena Ohjoj!!
Se opravičujem, ker nisem prva odpisala. Imela sem že skoraj cel komentar napisan, pa so prišli obiski in sem ga zbrisala. No vsekakor se pa strinjam z obema sogovornicama. Še posebej mi je všeč komentar od Idaovo Aod. Takšne ženske kot je tvoja tašča, je treba postavit na realna tla. Mama si ti in najbolj je to pomembno kako se vidva z otročičkom rihtata, ne pa njena surla in solzice. Ja res bi morala prekiniti stike z njo za leeeeep čas.

Ker smo doma na vasi, nisem mogla naredit 500m sprehoda, ne da bi me ustavilo in pozijalo v voziček vsaj 3 ženskih firbcev. Sploh pa so "novopečeni" dediji in babice ( no ne čisto vse, tu mislim vse tiste, ki se jim nič ne da dopovedati) samo za zgago. Mislijo, da imamo otroke zaradi njih. Jaz sem malega od začetka vsem dala iz rok, potem pa je prišlo do nekaj situacij, ki so me čisto spremenile. Tako, da "posesevno ljubosumne starše/mamice" čisto razumem, pa še prav jim dam, da so takšne. Danes še težje dam otroka iz rok v varstvo tistim, ki jih ne prenesem, kot na začetku, in vem, da imam prav!!! Takim ljudem, ki okoli vozička hodijo s cigaretom ali jim celo dajo v roke škatlico cigaret, tamalega brez vprašanja odnesejo stran od mene, takim, ki so pred rokom poroda vsak teden klicali, če se že kaj dogaja, danes pa je minilo skoraj leto odkar so me poklicali (vedno kličejo moža), jaz takim ne zaupam in ne dam iz rok! Presneti telebani neumni. Jaz ne vem, a so te mame pozabile, kako je bilo, ko so imele one majhne otroke. Kaj se imajo zavsiljevat, pa njihov brbrbrbr mi gre tud strašansko na jetra. No v začetku si nisem upala nič reči, potem sem se pa cel teden žrla, da se ne znam postaviti za lastnega otroka in zase. Danes nisem nikomur več tiho. No veliko mi je pomagala pomoč mame Zofe- brezplačen klic in osebno svetovanje pri Radmili. Še vedno se mi pojavlja kak problem, ki bi ga rada predebatirala z Radmilo, ker je strokovnjakinja na svojem področju. Določenih problemov pač ne moreš z možem rešiti, saj jih on drugače vidi in razume. Svetovalka jih razloži kot tretja oseba. No toplo vam priporočam nasvete mame Zofe.
Anonimna26

Re: Tega več ne morem prenašat


02.02.12 09:20
Pozdravljena,

Kot da bi brala mojo zgodbo. Pa še vedno nisem razčistila pri sebi ali je problem samo pri tašči ali tudi pri meni. Verjetno vsakega malo, saj sem tudi jaz že po naravi precej občutljiva.

Imamo dobrega pol leta staro dojenčico, s katero se imava preko tedna prav super in po začetnih naporih je vsak dan boljše. Tudi mi imamo 1x tedensko obvezen obisk pri tašči (občasno pride ona tudi k nam) kar mi zadnje čase uniči prav vsak vikend.
Že ko sem izvedela da bova imela punčko, sem vedela da bo problem, saj pri svojih dveh sinovih od vekomaj trumbla kako si je ona želela hčerkice, da bi ji kupovala oblekce in jo frizirala in podobne neumnosti. In seveda se je že takoj po porodu začelo.., joj kolk me znervira ta stavek :"Moja, moja, a si ti samo moja?" in jo stiska in je sploh noče dati iz rok, čeprav se mala dere kot da jo dajejo iz kože. Ko ji rečem naj mi jo da, pa ona pravi da se mora otrok navadit in da naj kar malo joče, Na srečo ji jo ponavadi takrat partner vzame iz rok.
Vedno ve kdaj malo zebe in kdaj ji je toplo, pa kdaj je lačna in kdaj zaspana. Če se pri njej joče, je pa lumka ker se ne pusti cartat. Ja pa saj ni igračka, ki sva jo naredila za njeno veselje.
Pa že dela načrte: "Ja tam pri osmih mesecih bo pa že na žličko jedla, pa jo bosta lahko pustila kako noč pri meni." Hja seveda, tega filma pa ne boš vidla. Če ne jo bom pa zanalašč do drugega leta dojila ;). Pa če jim jo bova posodila, pazi "POSODILA" za na morje, da bi jo ona tako vozičkala pa skrbela zanjo.
Zadnjič sem tudi čisto znorela, ko je rekla da gresta pred hišo kužka pogledat. Kar naenkrat ju i več nikjer, telefon je pustila doma in jaz kar naenkrat ne vem kje je moj otrok. Pa prideta čez kako uro in pol domov, kot da ni nič in pravi da je mala tako lepo zaspala pa da sta kar šle. Partner ji je zabrusil da naj si kaj takega ne dovoli več...ampak ona se samo nasmiha in ga sploh ne jemlje resno.
Tast pa tudi v našem primeru nima prav nobene besede in vedno obvelja njena...je že obupal.
Problem pri naju je tudi v tem, da partnerja običajno stvari sploh ne motijo in če mu jaz ne bi težila ji ne bi rekel ničesar. Dobro res je njegova mama in jo bolje pozna ampak jaz ji ne zaupam. Res je to moj prvi otrok in mogoče kdaj tudi pretiravam, ampak srce mi pač ne da da gledam mojo pikico pri njej.

Tako zdaj ko sem tudi jaz izlila svojo jezo, pa ugotavljam da nevem kakšna rešitev bi bila najboljša. Nočem biti na bojni nogi z mamo mojega partnerja, ker po pravici povedano se tudi on v moje starše zelo malo obregne. Po drugi strani pa mi srce ne da in kar naenkrat najdem tudi več poguma da se postavim zanjo. Si že upam več "ukazati" kot sem čisto na začetku. Očitno nikdar ne bova na isti valovni dolžini in verjetno me čakajo še dolge borbe, preden bo mala odrasla in se bo sama odločala kako in kaj.

Tako da punce pogumno naprej!
makaroncek

Re: Tega več ne morem prenašat


02.02.12 23:01
Pozdravljam tudi Anonimno26! Tudi jaz sem si rekla, da določenega filma ne bo, čeprav so si ga nekateri vseeno vrteli v svoji glavi. No mamice moramo biti borke in moramo tak film sproti brisat!!!. Zelo pomembno je, da mož sodeluje. Pametno je, da mu sproti poveste, kaj vas moti, ker on ne more biti ves čas ob otroku. Jaz iz previdnosti ne dovolim, da mi otroka odnesejo iz moje bližine. Do tega me je pripeljalo kar nekaj situacij. Če se ne postavi na tvojo stran, je pa hudič..... tega fima NI! Ej da bi meni tašča odnesla otroka brez vprašanja. Ma jst bi vpila na njo, da tud bliz ne bi upala več. Znam pa prav grdo pogledat. Če ne gre drugače, moraš pa prav naglas povedat. Ma meni je žal, da si prej nisem upala večkrat popizdit. Ljudje, ki kar rinejo, pa rinejo v otroka, mamice sploh ne opazijo. In kaj se je zgodilo moji kolegici. Ko je rodila punčko, so vsi rinili v tamalo. Pa se je šla postriči na nulo. To je opazila njena mama šele 3.dan. Pazi šele 3. dan. Jaz mislim, da se moramo mamice same (ob pomoči moža) kar borit. Nikoli ne bom razumela tistih mamic, ki otroka kar pustijo otročička vlačit po rokah, ko nekam pridejo na obisk. ( Tu apeliram nanje, da mi povedo, kako to zmorejo.) No jaz tašče nimam, pa sem si mislila, pa sem jo frej. A sem se uštela. Tu je še moja svakinja in njeni punci, ki imata "tako radi " otroke. Mi gre kar na bruhanje. No, ena zdravnica me je opozorila, da najhujše še pride, ko mu bodo vsi tlačili bonbone in čokolado v usta. Naš je alergik in gre njegovi žlahti itak v nos zakaj ga še vedno dojim. Pa kako naj človek butcem razloži, ki nimajo prostora za 2 liniji v možganih. Moja svakinja ima pa to navado: a božček,a ne smeš. No sej malo pa žiher. Ja da popizdiš. Kaj ne bo človek pol razkurjen. Prehrana in alergije niso izmišljotina mamic! To so resne zadeve. Od tega je odvisno celo življenje od tamalega. Če se alergenom ne izogibamo, so posledice lahko trajne. Najprej se pojavi kožna oblika, potem pa napreduje lahko naprej na dihala. Otrok lahko zapade v dihalno stisko.

A si predstavljate živet brez pšenice? Poskusite samo en teden, pa boste pol vidle. Ali pa jesti brez mleka in mlečnih izdelkov? Poskusite samo en teden. No mi imamo oboje. Od drugega meseca do 11 meseca smo kuhali tudi brez jajc. In kako zgleda alergija pri otrocih: lahko je v 2 urah cel v koprivnici. Ta zadeva pa srbi in največkrat se otroci spraskajo do krvi. Zdaj pa daj alergika eni tašči pestvat???!!!

No dovolj bo za danes. Bom čakala na kak komentar do takrat pa naj se vrtijo le lepi filmi! Pa lahko noč.
Anonimna 27

Re: Tega več ne morem prenašat


05.02.12 23:24
Drage Avtorca, makaronček, anonimna in ostale....

Pri nas je podobna zgodba. Ko sem tle brala, so mi šle kar kocine pokonci. Moja punčka je stara 7. mesecev, od 2. meseca ne uživam mlečnih izdelkov in jajc, ker je še vedno sum na alergijo. Ni lahko, se pa da. In če sem v čem trdna in odločna, sem v tem, da se za svojega otroka odpovem vsej hrani, ki sem jo imela prej najraje, če ji s tem koristim.

Tudi moja tašča je ena tistih, ki najbolje vejo, kako se dela z dojenčki, vedno ona ve, kaj mali štruci manjka, o vsaki stvari je pametna in ima svoje mnenje in glej ga zlomka, to mnenje je kot zanalašč točno obratno tistemu, ki ga imava midva z možem! Potem vztraja in goni svoje in ne zaleže noben prijazen Hvala za nasvet, če bova potrebovala, ga bova upoštevala. Ustavi se šele, kadar obupava in ji začneva prikimavati. Če rečeva, da nima prav ali bognedej naj se ne vtikuje, je takoj najbolj užaljena na svetu in sva midva grda do nje, ker ne upoštevava njenega nasveta, saj ona je starejša in najbolje ve in da midva se morava še marsikaj naučiti ampak, če ona ne pove, kako je treba, potem ne moreva vedeti, kaj je prav (to so njene besede).

Tudi jaz se večkrat vprašam, ali je problem tudi v meni. Ker medve sva velikokrat na bojni nogi, saj jaz, odkar imam svojega otroka, se bolj postavim zase in zanjo, povem naglas, ali pa pokažem (se mi vidi na obrazu, pač ne morem skriti nejevolje). Tašča vedno pravi, da hoče, da povem svoje mnenje, ko ga povem pa je užaljena in pravi, da sem razvajena, zakompleksana, čudna itd. Jaz ji npr. rečem, da se počutim, kot da me venomer kontrolira in da se moram za vsako stvar, ki jo naredim, zagovarjati. Ona pravi, da temu ni tako in da se ona sploh ne ukvarja z mano in da sem seveda čudna in zakompleksana.
A v resnici mi kar naprej gleda pod prste (seveda tudi svojemu sinu), komandira in komentira, sprašuje. Ko je hčerka dobila izpuščaje in sem šla jaz na dieto, smo imeli ure in ure pogovorov in prerekanj na temo diete in alergij. Sva rekla, da ne smem jesti tega in tega. In ona takoj: Ja kdo je pa to rekel? Zdravnikom ne smeta zaupati! Pa internetu tudi ne! Pa znancem tudi ne! Na koncu je popustila, meni pa je čez nekaj časa servirala, da imajo tisti dojenčki več težav, katerih mamice bolj skrbijo, kaj jejo... Sem znorela in jo vprašala, če ona misli, da jaz preveč skrbim? In ona meni, da sem zakompleksana in da to sploh ni letelo name. Ja na koga pa je? Na sosedovo Micko?
In glej ga zlomka, prejšnji teden, ko sem neki jamrala, bolj v šali kot zares, da bi jedla kolač, pa ga ne smem, ona vpraša: Pa kdo je že določil, da ne smeš jest mleka in jajc? A si si sama tko prepovedala? Midva sva skoraj dol padla, da kako, a se ne spomni, da smo se pogovarjali, da je to navodilo zdravnice. Ona pa: Ja, sem najbrž pozabila, ne vem, kdo je dobil to idejo, da ne smeš tega jesti??? Zdaj veva, da ona dejansko sploh ne posluša, kaj ji človek govori, če je uspela pozabiti vse ure, ko sva se trudila ji razložiti, zakaj se jaz ne smem pregrešiti. Na koncu je vprašala, če je najina zdravnica koncesionar in ko sva rekla, da ja, je zaključila, da koncesionarji so itak slabši kot tist v zd, ker šparajo in zato sigurno ne poskrbijo dobro za svoje paciente.
Ko sem rekla, da voziček, ki sva ga kupila, ni uporaben za po travi (je pa sicer super voziček za makedam, robnike itd., samo za na kmete po tistih ruglah po travniku z malo višjo travo pa res ni šlo), je takoj rekla, da ta voziček ni v redu (ampak nje ni nihče vprašal za mnenje, midva, ki sva ga izbrala in kupila, pa sva z njim zelo zadovoljna). Na začetku me je tudi hotela učiti, kako moram vozit vozček, ker jaz ga baje ne znam...
Servirano sva dobila tudi že, da jaz nimam posluha za otroško dušico, da ima ona rajši svojega vnuka kot jaz, ki sem njena mama in da sva nespoštljiva, ker ne upoštevava njenih nasvetov. Še bi lahko naštevala.
Najbolj me žre, da vem, da včasih reagiram preburno, ko gre za malenkosti, ki bi jih z lahkoto preslišala in se celo zasmejala, če ne bi bilo teh malenkosti ogromno in se pač nabirajo. In če ne bi imela resničnega občutka, da me tašča ne spoštuje kot odraslega, samostojnega človeka. Vse, kar dela, mi govori, me hoče učiti, komadnirati... je nekakšna degradacija mene kot samostojne mamice! Če moj mož ne bi držal z mano, ne vem, kaj bi.

Sprašujem se, ali je res nekaj običajnega, da moramo mi mladi straši divje zagovarjati in braniti svoja stališča glede dela in vzgoje otrok? Da ostanemo neslišni, kadar lepo rečemo in prosimo, kako naj drugi ravnajo z našim otrokom in da šele, ko zarobantimo, nekaj dosežemo? In potem izpademo tisti tagrdi? Zakaj ni dovolj, da zgolj povemo, da mi mislimo in delamo tako in tako. In PIKA. In zakaj niso dovolj naše prošnje, naj zaupajo v nas, da smo dobri starši? Zakaj moramo venomer zagovarjati tisto kar delamo in dokazovati, zakaj je to bolj prav kot nekaj, kar bi bilo bolj pogodu našim staršem? In zakaj potem na koncu izpademo kot da smo nespoštljivi in še kaj drugega, če se postavimo zase in za svojega otroka, ki mu želimo le najboljše?
Anonimna26

Re: Tega več ne morem prenašat


06.02.12 08:39
Pozdravljene spet,

ja prav paše se malo skašljat, hehehe, če si v obraz ne upam povedati pa vsaj na forumu sprostimo ventile.

Dobro vprašanje "makaronček" kako res ene mamice nimajo nič proti če otrok kar potuje od enega k drugemu in si ga podajajo kot kako igračko ki jo morajo vsi sprobat. No saj mogoče bi to še razumela če dojenček ne bi imel nič proti, ampak naša začne tulit že samo če jo kdo od blizu pogleda, kaj šele če jo vzame v naročje. In potem lepo povem da raje je ne dam ker bo jokala...pa kaj misliš da zaleže...."pa dej mi jo malo no, samo malo da jo popestvam"....In ko jo končno potolažim in se mala umiri, pridejo spet, da bi pa še malo poskusile, mogoče bo pa sedaj bolje. Mislim eni res nimajo kaj druzga počet!!!
Glede večjih otrok je pa tudi posebna zgodba. Nekatere mamice pač menijo da če same popestvajo dojenčka, ga morejo nujno tudi njihove hčere. In potem ga nastavljajo v naročje 10 letnim punčkam...ampak sploh ni problema, ker so že velikokrat pestvale in sploh obvladajo. Meni pa gredo kocine pokonci...

Take mamo kaj čmo, ampak jaz tudi prosim če ima kaka kašen nasvet. Rada bi našla srednjo pot. Kako uveljaviti svojo, če lepa beseda ne zaleže? Jaz nimam energije da bom vsakokrat živce izgubljala in se dajala z sorodniki, sosedami,poštarji in nevem še kom, ki non stop pametujejo in so sploh eksperti za mojega otroka.

Lep pozdrav (pa na toplem se držite...brrrrrr)
Anonimna 27

Re: Tega več ne morem prenašat


06.02.12 17:17
Rada bi dodala še to:
Tudi jaz bi z veseljem sprejela kakšen nasvet, kako povedati, da bo prav in da ne bo užaljen odziv. Ni mi do prerekanja, niti do dokazovanja moči, kdo ima prav in kdo ne. Rada bi le, da se spoštuje moja in moževa beseda, kadar gre za najinega otroka.
Ravno danes sem se skregala s taščo - spet, in to zato, ker sem ji rekla, naj mali štruci ne govori, da je revica uboga. Ona ji namreč vsakič, ko jo ima v rokah govori, jaaa booooogaaaaaaaaaaa bogaaaaaaaaaa revica, si lačna/žejna/zaspana/ne veš kaj hočeš...To že od samega začetka, odkar se je rodila. Že prej sem ji nekajkrat rekla, naj tega ne govori, a me je vsakič kar preslišala. In sem jo danes spet prosila, če ji lahko ne govori, da je boga revica, ker to v resnici ni. Takoj je bil njen odziv na to, da sem čudna in naj se že odločim, kaj bi rada. Ja, sem rekla, rada bi, da ji ne govoriš, da je boga. Ona pa mi je zabrusila, da ji vedno pokvarim vse veselje in da to, da rečeš, da je otrok bogi revček, ni nič negativnega. Da ona misli, da je vsak otrok revež, dokler si ne more sam pomagati (dobesedno te besede).
Jaz sem sicer podoben odziv pričakovala, me je pa vseeno neprijetno presenetila, da jo je to toliko zmotilo! Isto sem že pred časom prosila moje starše in še nekatere ljudi, pa ni bilo od nikogar takega užaljenega odziva. Enostavno so rekli Ok, razumemo, ne bomo več, in to je bilo to.

Zdaj pa me zanima, ali sem res čudna (ne morem pomagati, ampak take besede me res prizadanejo) in tudi drugi, ki imate otroke mislite, da so reveži, ker si ne morejo sami pomagati in da ni nič hudega, če se jim kar naprej trobi v ušeska boooogiiii to boogiiiiiii tisto? NAj povem še to, da otročiček je v resnici dobrovoljček, se veliko smeje, a zna tudi zelo zajokati, kadar ji kaj ni prav in že od prvega dne točno pove, kaj hoče. Skratka, midva z možem sva oba proti, da se otroku govori, da je bogi revež. A to nama ne pomaga veliko, saj z vsako tako stvarjo bijeva neko bitko z njegovo mamo. Jaz sem utrujena od tega. Žalostna. Imam dovolj in če me ne bi določene stvari tako motile, bi držala jezik za zobmi za voljo ljubega miru. Že tako ali tako sem ponavadi tiha miška. A ko se nabere, ne zdržim več. Če mi lahko kdo svetuje, kako naj povem, da prav? Ali pa, kako naj se zadržim, pozabim, da me ne glodajo take stvari?
ena pač22

Re: Tega več ne morem prenašat


06.02.12 23:28
Pozdravljene sotrpinke!Tudi jaz se vam lahko pridružim v tej temi.Imam taščo,ki je odkar imava otroka postala čudna.Neprestana vprašanja kot.npr zakaj je pokrampana(človek dobi občutek kot da misli,da jo midva krampama),ja otrok se pokrampa tu in tam,mislim halo.Potem pripombe kako je oblečena,da ima premala oblačila-v resnici samo ona vidi to.Potem pa pametovanje glede vitamina 3D,da to pa ni vredu in bla bla.Stalno,ko pride ali pa ko gremo mi k njim na obisk mi vzame otroka in potem jo nosi in nosi,mala pa kriči kot zmešna,potem mi jo da nazaj in ko se mala umiri mi spet reče naj ji jo dam-mala je stara 2 meseca in rekla sem ji že na lep način,da je pri meni najbolj mirna pa vidim,da je kot bi steni govorila.Pa vedno kadar pride in če mala spi,imam občutek da jo zbudi-vedno je poboža,sicer sem bila parkrat v drugi sobi,ampak druga ne more bit,če je mala pred tem spala,potem pa se čudežno vedno zbudi ko jo ona kao samo pogleda.Najbolj pa me je dvignila izjava,da mala bo mogla pazite ve to mogla kdaj pri njih spat-takrat pa se mi je skoraj zmešalo.Kako lahko ti za mojega otroka rečeš,da bo nekaj mogo,sploh pa otrok pri 2 mesecih,nima kaj da kje drugje spi.Moj sicer tu in tam na blag način kaj reče,vendar očitno ne dovolj.
šeenamami

Re: Tega več ne morem prenašat


10.02.12 17:42
Punce pozdravljene,

Tudi sama imam podoben problem, ampak v nekoliko drugih okoliščinah. Skupno je seveda tašča in sicer ne prenesem karkoli kar naredi tašča v zvezi z mojo hčerkico - torej, ne prenesem, da jo pestvuje, me sprašuje zakaj joka, ma na živce mi gre, če me sploh pokliče. Zgodba pa gre takole - s partnerjem sva se še pred rojstvom odločila, da male ne bova krstila, kar je tako zelo "vznemirilo" tasta, da je mojega partnerja dobesedno nagnal iz hiše (živiva sicer na svojem), ko se je hčerka rodila, mu ni niti čestital, odgovoril na SMS, skratka nič. Tamalo smo peljali na obisk, ampak je ni niti pogledal, meni je rekel "dober dan" kot, da me vidi prvič (čeprav sva s partnerjem skupaj že 10 let) in šel MIMO nas. In nisem mogla verjet, da je lahko sploh kdorkoli to sposoben naredit svojemu otroku, ko ta dobi naraščaj - in to zaradi usranega krsta (se opravičujem izrazu, ampak moram...). Takrat sem jaz zaključila, da pri njih nimamo več kaj delat in nisem imela namena nikoli več it na obisk. Mami sva rekla, da če hoče videt malo, naj lepo pride k nama, ampak ker je sama navajena it samo max 1 km od svojega domeka, stalno in vztrajno gnjavi, naj pridemo na obisk, in da tamalo takoooo pogreša, da sama pa do naju ne more prit, ker ne vozi, za it na avtobus ji pa tudi ni...v glavnem 1001 izgovor..pa da naj pridemo na kosilo in se dela kot, da se ni nič zgodilo...in seveda GNJAVI tudi s krstom in, da če ne damo krstit, da bo mala "pogubljena" ...mislim, na bruhanje mi gre..Moj partner ji je sicer že 100-krat razložil, da bo mogla sama prit do nas in se malo potrudit, ampak naleti na gluha ušesa...vsak naslednji klic se glasi "No, kdaj spet pridete?" in meni se parajo živci, ko to slišim. In sem ji že rekla, da jaz hodim na obisk tja, kjer sem zaželena...ne pa, da se mi gužvamo s tamalo v partnerjevi nekdanji sobi, medtem, ko tast kraljuje oz. se skriva v dnevni sobi in se ne prikaže ven...da se počutim nesporščeno in, da ne želim, da je moja hčerka v takšnem okolju. Partner se sicer strinja z mano, ekstra odločen pa ni je že parkrat popustil v smislu, da mama ni nič kriva in, da nikoli ne veš kaj se zgodi itd., in smo parkrat šli torej na obisk, ki je trajal max pol ure in potem: "Pa tako malo jo vidim. Pa nič ne pridete. Pa kdaj bo pa krst?" Pa daj, da jo malo pocartam. Pa a joka, a je lačna in bla bla bla"....in postanem cela nervozna in odrezava in potem gremo. Za novo leto nama je rekla, da naj midva greva žurat, da jo bo ona pazla (dvomesečno dojenčico)...halooo....Jaz partnerja razumem, ampak v določeni meri krivim za celotno situacijo tudi njegovo mamo, ker je totalno apatična in nedejavna in samo čaka, kdaj ji kdo kaj postavi pred nos (v tem primeru torej, da midva "dostavljava" tamalo k njej, sama pa ne bi naredila nič) in ker ne razumem, kako se mama enkrat v življenju ni sposobna postaviti nasproti svojemu možu za lastnega otroka - bit na njegovi strani, ko gre za odločitve o njegovem otroku. Obup.

Torej da povzamem tole klobaso:) - tast se je svoji vnukinji odpovedal že pred rojstvom, mama gnjavi, da naj vseeno hodimo na obisk, sama pa noče k nama, ker je "treba z avtobusom", jaz ne želim k njim, ker se pri njih po vsem resnično ne počutim sproščeno, da pa gresta moj partner in tamala sama, pa tudi ne želim, ker se sama resnično ne želim izključevati, moj partner pa je nekako razpet med mano in svojo mamo, ker je mnenja, da sama ni kriva. Torej, ima katera kakšno idejo kako naj se sploh obnašam v tej situaciji?
Res grozno kakšne težave imate nekatere s čustvenim izsiljevanjem bližnjih in manj bližnjih.
Problem imaš v trenutku, ko ti je važno kaj drugi rečejo, še bolj pa če ti je važno, kaj drugi mislijo. In če si zraven še empatičen, obziren in prijazen se tvoja dojemljivost za take izsiljevalce samo še poveča. S svojo obzirnostjo jim direkt dajete orožje proti sebi v roke.
Pri čemer bi pa morale samo obrniti sliko: očitati tašči, da niti toliko nima rada vnukinje, da bi šla na avtobus zanjo. Vztrajati na trditvi, da vsaka mama najbolje ve, kaj je pravo za njenega otroka in se sploh ne spuščati v razpredanja o tematiki preveč/premalo oblačenja, razlaganju, zakaj ne daš otroka iz rok... TO sploh ni tema. Rečeš NE in ponavljaš.
Sama sem sicer na drugi strani, tako da se moja mama in tašča treseta od strahu, da ne bosta rekli česa narobe. Pri čemer pa ne uveljavljam nobenih skrajnih ukrepov kot je prekinitev stikov, samo povem, kaj mislim. In je dovolj.
Doslej sem morala uveljaviti enih par omejitev: tašči povedati, da je ona lahko kupovala oblekice za svoje otroke, za svoje bom pa jaz. Svoji mami postaviti meje glede razkazovanja fotografij in hvalisanja z zasebnimi podatki/dogodki mojega otroka. Vročo željo prababice, da bi videla vnuka primerjati z njeno nepripravljenostjo, da bi to vložila kakršenkoli trud. Povedati tašči, da je dojenje zasebna zadeva, ki je ne počnem pred pričami.
Če rabim kakšen dodaten nasvet za uveljavljanje svoje volje, ga pa najdem v uporabni knjigi z naslovom "Z ljudmi je treba znati".
Res, ne pustite, da zmaji v vašem življenju vašo dobroto uporabljajo proti vam. Dobroto prihranite za tiste, ki si jo zaslužijo.
vesel ati

Re: Tega več ne morem prenašat


01.04.12 08:38
Zdravo :)

No, jaz bom pa najprej pohvalil svojo taščo, na sploh se dobro razumeva in ženi je vedno samo v pomoč. Tudi moja mama je pri nama zaželena in nama pomaga s kakim kosilom in varstvom, tudi super.

Moj nasvet je pa tale, povejte kar mislite, ne ozirajte se na to, ali bo oseba, ki mu stvar dopovedujete užaljena ali ne. Kdor je užaljen, misli, da je nekaj več in mora sam pri sebi predelati to svojo užaljenost. Torej ni na vas, da skrbite, da so drugi zadovoljni, vi boste pa že potrpeli in stisnili zobe. Z ženo sodelujeva, ona zna zelo dobro izraziti svoje mnenje in če slučajno ni dobro slišano ga jaz podkrepim pa je stvar "ocvrta".

Samo tako se bodo ustvarile meje, in na koncu se boste vsi dobro počutili, če ne vsi pa vsaj vi :)

Občutek krivde mora odpasti v življenju, saj nima pozitivnega efekta, pri teh stvareh pa se sploh ni smiselno ukvarjati z občutkom krivde, saj ste storili nekaj za svoje psihično zdravje in dobrobit vašega otroka.

lp
Pozdrav!

Nisem vsega brala, vendar se mi kar zdi kje je problem - pri vtikanju v naše/vaše otroke.

Jaz imam iste probleme vendar s starši, predvsem očetom. Povedala sem kar sem mislila, ker mala prigovarjanja v času 8 m niso obrodila sadov - ravno danes zjutraj po 8 mesecih, ko so imeli malega v varstvu (na svojo prošnjo).

Sem največji nehvaležen otrok, ki izkorišča svoje starše in rabim strokovno pomoč, vsako besedo obrnem okoli, vidim samo slabe stvari in rabim strokovno pomoč. To samo zato, ker sem povedala na glas tisto kar mislim in zato ker želim svojemu otroku najbolje.

In Kaj sedaj? Spokala malega, danes ostala doma in iščem varstvo.
jaz pa takole

Re: Tega več ne morem prenašat


03.05.12 16:08
Drage mamice!

Strašno je brati kakšne probleme imate- velika večina s taščami in nekatere z mamami.

Srečna sem, da je pri nas drugače. Hvaležna sem eni in drugi za varstvo, vsako skuhano kosilo, pozornost, ki jo namenjata otrokom,zloženo perilo ali vožnjo otroka... Seveda je kdaj kaj s čimer nisem zadovoljna, a odkrito rečeno zamižim na eno oko.

Nikoli nisem vzganjala haloja , če pri starih starših pojejo preveč čokolade, če so lahko dolgo pokonci, če jih razvajajo... To je posebni dar imeti stare starše.

Probajte včasih sprejet dejstvo, da so to tudi njihovi vnuki in da je ta tašča po kateri udrihate vzgojila otroka, ki je odrasel v moškega, ki je zdaj vaš mož in oče vajinega otroka. Vse skupaj je delno tudi njena zasluga:))
ojla!

jah povsod je enako...tudi midva je nisva krstila...je moj ni želel in je bil takoj cel hudič v hiši...še danes po 2 letih polsušam in rečem , da naj se kar s svojim sinom menijo...ne z mano...jah tud jaz je nisem znala potolažit...ko je dobivala zobke smo živeli skupaj začasno mi jo je kar iz rok potegnila, ko je jokala...takrat sem pa jaz čisto ponorela, da si kaj takega ne privošči nikoli več...je pa fino k danes, ko pridem domov gre mala takoj k meni in je ne opazi preveč...saj naj gre k njej..me ne moti...če pa pametuje pa rečem, da bom že sama in naj se rajši ukvarjajo s sabo...drgač pa jo pazijo in imajo suženjsko pogodbo...včasih slišim..mami ne pusti...pa še to ne deluje,,,,najboljši recept čez en ušes notr...čez drugega ven...itak so vsi pametni za 100-....ampak vsak otrok je svoja oseba...
lp a
Tudi jaz imam podobno zgodbo, kakor ste zgoraj avtorice napisale. Imam "gluho" taščo, ki presliši vse, kar ji rečem. Moža čustveno izsiljuje in zmeraj bolj se moje mnenje nagiba k temu, da je on na njeni strani.
Sedaj pa pritiska zaradi krsta, iz njegove strani so krščeni, pri nas pa nismo in se sedaj jaz sama s sabo borim ali naj podležem temu pritisku ali naj uveljavim svojo. Mož je bolj na tem, da se otroka krsti, jaz pa nisem za to.
Resnično si belim glavo, kaj naresti.
olivija_sm,

pri nas je glede krsta podobno. Z atijeve strani vsi krščeni, z moje skoraj noben. Hvala bogu z moževe strani ni nihče strašno nasilen, da morava najinega otroka krstit, ampak določeni pritiski in želje vsekakor so. Jaz sem proti krstu (pa ne mislim, da je to kaj slabega, ampak mi je ta navada tako tuja, da ne vidim smisla v tem), zato sem vsem odločno povedala: ker sem mama otroka, imam seveda do njega več obveznosti in pravic kot npr. neka stara globoko verna teta in sem se odločila, da otrok ne bo krščen. Če bo kdaj kasneje (ko bo recimo že polnoleten) SAM ŽELEL biti krščen iz kakršnihkoli razlogov, pa mu nikakor ne bom oporekala in bom spoštovala to njegovo željo. S takim argumentom se strinja tudi mož in se mi zdi, da se je tudi cela žlahta malce potolažila, da neko upanje, da otrok ne bo "gorel v večnem ognju" še vsekakor je :-)
mal bolj odločno

Re: Tega več ne morem prenašat


20.05.12 15:35
Mamice, vam dam absolutno prav da ne podlegate pritiskom žlahte, ker sta za otroka odgovorna vidva z možem in nihče drug. Če vam krst ne pomeni nič, je brez veze nekaj na silo delat ker itak tudi otroku ne bo nič pomenil. Mi je pa kljub temu da vas podpiram totalno mimo izjava, da ima otrok pravico se sam odločit ko bo polnoleten. Mogoče, ampak vera spada k načinu vzgoje in se morate ve odločiti, ali hočete to dat otroku al ne. Ne morete to na otroka prelagat. Ko bo polnoleten bo ta vlak že mimo. Kaj boste do polnoletnosti čakale da se bo sam odločil ali bo hodil v vrtec, si umival zobe, jedel špinačo,.....navsezadnje je življenje njegovo in ima pravico da ga živi kot hoče, a ne? Ne me narobe razumet, ampak to mi je beden izgovor za tolažit žlahto in sebe vleč ven iz dileme ali ste se prav odločile al ne. Raje stojte za svojo odločitvijo in žlahti jasno in glasno povejte da vam ta ceremonija ne pomeni nič in se nimajo kaj vtikat. In konec. Drugače vam bodo leta in leta pogrevali to temo in ko bo otrok odrasel in se kajpak ne bo krstil bo spet cela scena. Verjemite, vem. Ne iskat izgovorov in udarite po mizi.
Čer :)

Odločila sem se, da ga ne bom dala krstit, pa naj bo mož na moji strani ali pa ne. Jaz nisem krščena in mi v življenju ni to nič ni manjkalo. Moje mnenje je, da je vse na nas, kako bomo v lajfu funkcioniral in vse potrebno orodje je v naših glavah, moči in volji.
Mah, ne rabim jaz nobene Cerkve, moj otrok pa tudi ne.

Mal sem besna. Na vsake toliko me una zelo pogreje in vem, da sem koza, ker se toliko obremenjujem z njo. Sej, šele ko se zavem, da je že preveč to, kar počnem sebi, se mal umirim.

Lp
leelee_nepr.

Re: Tega več ne morem prenašat


07.06.12 09:04
Mislim, da ti kot mama nimaš prav nič večje starševske moči kot oče, tako da se mi ta filozofija "ne, pa naj mož reče, kar hoče" zdi totalno zgrešena.

Pa ne pravim, da dajte otroka krstit, daleč od tega.
Res je, nimam večje starševske moči kot oče. Sem pa zato, da sprejmeva oba odločitev po temeljitem pogovoru. Sej se strinja zdej, da se ga ne bo dalo krstit.

Pozdrav :)
Klala

Re: Tega več ne morem prenašat


19.06.12 23:27
eh, poznam te stvari. Enkrat na teden dava otroka popoldne tastu in tasci, midva imava cas za razne opravke, onedva pa sta srecna z vnuki. Kaj takrat pocnejo in kaki so vzgojni ukrepi...v to se ne vtikava...res nima smisla...potem bi se vsi slabo pocutili. Ne pustiva, da nas komandirajo na nasem teritoriju, midva pa ne njih na njihovem. Volk sit...koza cela.
mnju

Re: Tega več ne morem prenašat


29.08.12 15:22
Če je tako kot praviš, en pomaga nič. Oprosti, ma nič.
Če je ona taka je taka in samo na grd način lahko dosežeš svoje.
**kaj vem***

Re: Tega več ne morem prenašat


21.09.12 11:47
Kaj pa vem, jaz itak ne dopuščam, da bi kdo tako delal z mano. Tašči je bilo jasno še pred otoci, da imam svoje menje, ki ni nujno enako njenemu in da pač nisva na isti valovni, zato se jaz ne vtikam vanjo, ona pa ne vame. Sva vljudni, ji kaj naredim in ona meni, samo to je to.
Tast je bolj fajn, ker sva bolj na isti valovni, je tudi človek na mestu, kar se dogovorimo to velja, tako da se načeloma za vse menim kar z njim, tašče niti ne vpletam, ker se mi ne da z njo ukvarjat niti nimam časa. Tudi za varstvo otrok se menim z njim, ona je pač zraven. Dostikrat je tudi sam z otroci, ker ima ona polno opravkov sama s seboj. Tudi prav, dokler tastu odgovarja, meni tudi in sem pomirjena, ker vem da vedno pove kot misli.
Mimogrede, tudi s svojimi imam včasih težave, ker je potrebno eno in isto stvar večkrat reči. Je bilo obdobje, ko nisem bila pri svojih lep čas. Lej, rekla sem, ne upoštevate, me pač ne bo, ne? Sej ni problema. Samo da se ve.

Tako da po mojem je problem v vas; ker se ne postavite zase in dovolite, da njihove besede vplivajo na vas. Sama sem dolgo rabila, da sem se naučila reči NE in da potem nisem imela slabe vesti še cel teden. Zavedati se morate, da ste pomembne tudi ve in da je vaše počutje za vas najpomembnejše. Če se boste ve dobro počutile, se bo tudi vaš otrok. Torej začnite delati na sebi in naučite se, kaj je v življenju res pomembno in kaj ne. Verjetno mislite, da to že veste, samo dokler vas bodo lahko takole čustveno izsiljevali, potem nimate razčiščeno pri sebi. Rečeš Ne in če človek tega ne razume, se umakneš. Pika. Tukaj sploh ni nobene vmesne variante. NE pomeni NE in nič ni vmes. Verjemite, da ljudje čutijo, da niste prepričane v vaš NE in to s pridom izkoristijo. Ko jim boste dale vedeti, da je NE res NE in da tako mislite brezpogojno, potem se bodo odnosi prav hitro spremenili. Tako ali drugače. Na vas je, da se pomirite s tem, da vsem ne morete biti všeč in da morda samo niste s taščo na isti valovni. TO ne pomeni, da je ne spoštujete, lahko jo, samo ni potrebno da imate opravke z njo več kot je to nujno potrebno. Je samo en človek v vašem življenju, tako kot mnogo drugih in če z nekom ne greš v štric, potem se pač razideš. Je pa res, da toliko kot daš drugemu, toliko tudi pričakuj od drugega. Ne pričakujte potem, da bodo pazili otroka, ko ne boste dobili vrtca, če ste se med porodniško odločile, da niso dovolj dobre za varstvo vašega otroka niti za par uric na teden. Ko greste v službo, to pomeni pol dneva imeti otroka nekje v varstvu! Vedno poskušajte gledati celo sliko in ne samo dele, ki so vam trenutno pereči.
VSE JE V GLAVI! Bodite realne in se zamislite nad tem, kaj je v resnici problem. Ker če vam je res tako velik problem, da je otrok pri tašči in vam grejo njeni komentarji tako zelo na živce, potem boste brez problema shajale brez teh obiskov, ne glede na to, kaj si kdo misli o tem.Pa čeprav je to moževa mama - slab izgovor za vaše nerazčiščene stvari v vaših glavah, res.
Še enkrat, dolgo sem rabila, da sem razčistila s seboj in dojela kaj je res pomembno in predvsem tudi, da je pri tem vključen tudi partner. DAnes lažje živim in moram reči, da se prav dobro razumemo, ker vsi vemo pri čem smo.
Anony

Re: Tega več ne morem prenašat


11.10.12 13:14
Pozdravljeni,

prebrala sem samo prvi prispevek, ostale bolj preletela; imam pa občutek, da vas je ogromno, ki ste se poistovetili(e) z originalnim prispevkom.

Ob branju sem postala prav sitna, ena stvar me je posebej razjezila in zato bi rada podala svoj komentar, morda bo komu koristen.

Razumem, da redkokatera tašča novorojenčku želi slabo. Pravzaprav se babice in dedki pač trudijo razvajati svoje vnuke, saj moja babi je ista. :) To torej priznavam.
V svoji glavi imajo pač to, da želijo pomagati, želijo si biti blizu tako svojim otrokom kot vnukom. Želijo razbremeniti in podat kak pameten nasvet.

AMPAK!

OSNOVNA družina je mami, ati, beba. Gotovo! TA družina mora med seboj funkcionirati in se sporazumevati - žal nimajo tete, strici, babice, dedki tukaj nič. V tej družini (torej novonastali) nimajo kaj iskati, ker tam niso nič izgubili. Jasno, da ne želijo biti potisnjeni na stran, ampak žalim slučaj. Posebej med mamico in dojenčkom ne stoji NIHČE.
Drage mamice, prosim vas, postavite to mejo.

Če nekdo, pa ni važno, če je tašča, med dojenjem otroka moti in ga celo puli iz rok... je to tako primitivno, neumestno in celo škodljivo, da je vaša pravica, da dobesedno znorite. Še več, celo upam, da postanete jezne. Čas dojenja je čas mamice in otroka, vljudno in prav je, da se lahko umakneta in ni zraven nikogar, sploh ne nekoga, ki bi solil pamet. Otrok potrebuje MAMO, ne babice.

Vsi vemo kako je, ko vsak "tala" okoli nasvete, pa če smo jih zato prosili ali ne. Zaupam vam, da boste čisto instinktivno našle pot do svojega potomca. To pomeni, da ga ve najbolje poznate in ravno tako bo beba najbolj navajena na vas. Mislim, da če nekdo potrebuje nasvet, bo zanj vprašal. Ja, tako preprosto je. Če pa nekdo okoli deli nasvete kar poprek, pa čeprav ga nihče nič ni vprašal, pa je to vsiljivo in to ignorirajte. Ja, mišljeno je dobro. In?
Bodite sebične! Same dobro veste, zaupajte si. Če boste potrebovale nasvet, ga boste dobile - še več kot enega. Če pa vam nekdo vsiljuje svoje mnenje in soli pamet, spakirajte otroka in sebe, umaknite se. Svojemu otroku ste svet. In tega ne nadomesti nihče.

Kar me pa posebej razjezi pa so te "solzice" omenjene tašče. TO je pa 100%, čista MANIPULACIJA. Mogoče niti ne zavedna, ampak je pa. Je izsiljevanje in smiljenje. Naredite konec temu, ker je utrudljivo in nekoristno. Pa še zoprno.

Jej, jej... mama 1 (torej ta, ki je odprla temo)... za moje pojme ste dosti preveč popustljivi in potrpežljivi. Seveda lahko mirno poveste, kaj vas moti. Če zaleže ali ne, pa je še vedno odvisno od vas. Ogromno ljudi noče slišati nekih stvari - in to je njihov problem. Vaš pa je, kako se boste odzvali. Če vidite, da ne zaleže, pač pojdite do točke, kjer bo. Če to pomeni 0 stika, ker vas to utruja in spravlja ob pamet, je pač to to. Prednost imate vi s svojim počutjem, ter vaš otrok.
Ko se dobro počuti mamica, lahko komaj ustrezno (in najbolje) poskrbi za svojo bebo. In če je mami na tem, da eksplodira od muke... ni dvoma, da vaš mali to ve.

Pazit na sebe, mamice... in meje postavit!

LP
Ko berem vso to sovraštvo do svojih tašč se sprašujem kakšen odnos imate do svoje mame oz. kakšnega ima ona do vašega otroka. Je podobna kot tašča? Največkrat ja, vendar ima srečo, da je rodila hčerko in ima tako do svojega vnuka ali vnukinje več pravic. Mene je ob tem branju že sedaj strah, da bo moj štiriletni sin dobil otroka s podobno posesivno kuro. Zelo hitro se vživim v vaše tašče. Vnuk jim je prinesel svetlobo, nek nov smisel obstoja (po možnosti so že starejše), rade bi pomagale, bile ponovno koristne (mož jim največkrat ne daje občutka vrednosti). Na tiste trenutke s svojim vnukom čakajo ves teden in zato delujejo tudi vsiljivo. Poskušajte se postaviti v njihovo kožo in bo svet za vse lepši.
Anony

Re: Tega več ne morem prenašat


15.10.12 00:42
@ 40P
Meni pa se sploh ne zdi, da te mamice svoje tašče sovražijo. Še več, kar potrpežljive so do njih, na svoj račun, tudi, kadar gre stvar že izven meja normale. Tukaj pač spuščajo ven svojo frustracijo in iščejo nasvet, kako izboljšati odnos. Pač je prva rešitev, da se umaknejo in se sprostijo... kot gre slovenski pregovor: nobena juhe se poje tako vroča, kot se skuha. Z nekaj distance je možno dobiti nov uvid in malo bolj objektivno, neprizadeto reševati odnos.

Po drugi strani pa: še vedno ne vem, kako je sploh stvar diskusije npr. opisi obnašanja nekaterih tašč. Puljenje otroka iz rok mami med dojenjem je ne samo popolnoma nevljudno in neprimerno, temveč celo škodljivo.

Tudi ne vem, zakaj se mora mamica, ki se tudi komaj mora spoznati in vživeti v svojo novo vlogo, ozirati na druge ljudi. Koncentrirati se mora nase in na otroka, dobiti pa podporo, ne še več stresa in obemenjevanja z ljudmi, ki očitno ne morejo in ne znajo drugače. Saj ravno zato prihaja do sovraštva, poporodnih depresij ipd. Postati mamica je naporno in novo, pa čeprav lepo. Zakaj mora biti zdaj ta ženska popolna in obzirna do ljudi, ki do nje same niso? Ona mora biti obzirna, prijazna in se vživeti v vlogo od nekoga, čeprav ostali do nje niso?
In če je tukaj argument, da tašča se tako ali tako lahko vživi v njeno vlogo: ne, ne more se. Časi se spreminjajo, tako tudi zahteve, ideali - biti mamica danes je drugače kot takrat, ko je bila tašča mama.

Lepo je, da ste empatični, ampak strah ob branju postov je najbrž pretiran... No, kakorkoli.

Ne vem, zakaj mora mamica zdaj poskrbeti še za taščo, ki z vsemi izkušnjami in leti torej ne zna drugače poskrbeti za kvaliteto svojega življenja, če je torej vse odvisno od vnuka (nov smisel življenja, svetloba, biti koristen). Če je nekdo tako neprepričan v svojo vrednost... se torej še vedno zateka v čustveno manipulacijo ranljive mamice in njenega otroka, da doseže in dobi svoje.

Z nekaj čustvene inteligence se da marsikaj doseči... in vsiljivost in manipuliranje nista še nikoli bila dober odgovor na karkoli. Vašega mnenja torej ne morem deliti.
juliii

Re: Tega več ne morem prenašat


19.10.12 12:22
Ja, se strinjam popolnoma. moram podati tudi svoj piskrček. Sama sem bila z otrokom. Jaz nisem bila nikoli pomembna. Ob obisku se je dogajalo, kot da je dojenček sam prišel, bo prišel, bo to in ono. Naju s partnerjem v tej zgodbi niso videli (tast in tašča) in posledično seveda se nista zanimala, kako se jaz počutim in kaj jaz mislim. In tako je še danes. Mogoče vljudnostno že kdo kaj vpraša, ampak vsebinsko se pa ne zna kdo vživeti v mater, ki po enem letu še vedno doji, hodi v službo, študira...pa če se še tako trudiš obrazlagati svoj način vzgoje.....

In ja, MEJE je potrebno postaviti in si priznati, da te tašča nikoli ne bo razumela , kot tvoja lastna mama, saj je nikoli ne boš zanimala ti, ampak vnuki.
Tako pač je. OStaneš na ravni spoštovanja. Pri besedi, ja, ne , mogoče...ostalo je brezveze.
Vsak svoje pa je.
Ker vkup štrihat ne gre in nekih prijateljskih vezi z ljudmi, s katerimi pač nisi na isti valovni, ne gre spletati.
Četudi stari starši pazijo vnuka pač spoštuješ, da mu bodo dali svojo izkušnjo, kakršnakoli že je in jo ceniš.
.........
ps,. sicer pa identična zgodba pri meni, solzice pa naj si najdem psihiatra , pa...skratka boleče...pa samo po mojih parih besedah kritike glede načina pristopa do mojega otroka...itd.
ŽALOSTNO.

pps- pa tista o cotkah pa igračah je tud dobra ja....:)
Oh joj joj joj joj

Re: Tega več ne morem prenašat


20.12.12 20:47
... obsesija z lastnim otrokom, kot jo izkazujejo nekatere (mogoče večina, ne vem, ker nisem vsega brala - nisem več mogla prenašati tega nesmisla) mame v zgornjih postih, je ena od vzrokov, zakaj me je kar malo strah, kdaj v prihodnosti imeti otroka. Nočem namreč postati povsem neracionalna. Zdi se mi, da ste tiste, ki se pritožujete ljubosumne na lastne tašče. Ena se je celo pritoževala, da tašča hčerki poje, da je "njena in samo njena". A mislite, da ni vsem jasno, da je otrok vaš. Saj vam ga ne bo nihče vzel. Kar se tiče nasvetov, se temu streže tako kot včasih tudi drugim zadevam, ki jih starši pač "boljše" vedo: pri enem ušesu noter in pri drugem ven. Saj so meni in mojemu možu starši tudi včasih tečni, pa iz spoštovanja preslišiva ali privoliva, predvsem, ker se zavedava dejstva, da jih razveseli, če sprejmeva nasvet. Zdi se mi pač, da pretiravate z nejevoljo, ker se morate enkrat na teden malo prilagoditi. In mislim tudi, da boste imeli največ miru, če se boste enostavno ozavestile tega, da imajo babice poseben odnos do svojih vnukov in preko tega tudi do svojih otrok (vas samih) in da vam nihče ne želi odvzeti vloge mame ali očeta. Tako boste bolj umirjene in ne bo nepotrebnih zamer.
Annette

Re: Tega več ne morem prenašat


12.04.13 23:37
Jaz pa mislim, da ne gre za ljubosumje, ampak, da so mamice upraviceno jezne na tasce (in druge sorodnike). Namrec, kot Ohjoj opisuje (no, je ze pred nekaj casa), gre za to, da njena tasca sploh ne spostuje tega malega bitja, ne prisluhne, kaj otrok sporoca, ampak ga obravnava kot plisasto igraco. Za otroka hoce skrbeti zato, da bi ji to novo druzenje zapolnilo neko praznino.... Prav pa bi bilo, da bi tasca zelela skrbeti in se ukvarjati z otrokom, ker bi ji nekaj pomenil. In ce bi ji res nekaj pomenil, ga ne bi nikoli zmotila, ko bi se dojil, nikoli mu ne bi zlice v usta tlacila, ce bi videla, da mu tista hrana ne pase, nikoli ne bi majhnega dojencka odpeljala proc od mamice, da bi bil ves prestrasen, kam ga je odpeljala...Skratka, ce bi tasce in drugi sorodniki otroka res spostovali in ga res imeli radi, ne bi nikoli pred njim mahali s cigareti (to pa ja ze vrabci civkajo, da so zdravju skodljivi), nikoli ga ne bi trgali iz varnega maminega narocja... Bi pa opazovali otroka, kako se odziva in zelo verjetno je, da bi otrok sam pokazal, da bi sel npr. rad v narocje k babici. Mislim, da je treba tascam to razloziti, ceprav verjetno ne bodo razumele. Podobno je s krstom. Ce spostujes svoje odrasle otroke, jih nikoli ne bos prepriceval v to, da naj krstijo njihove dojencke, ampak bos pustil, naj imajo svoje mnenje glede tega pa ceprav je mnenje povsem drugacno od tvojega. Zal pa mnogokrat nasi starsi niso na to pripravljeni, ker se prevec sekirajo, kaj bodo rekli sosedje in drugi sorodniki, predvsem pa zato, ker so sami v mladosti naredili vse tako, kot so jim rekli njihovi starsi. Zdaj pa pricakujejo, da bo tudi nasa generacija njim samo kimala. Casi so se glede tega hvala Bogu spremenili. Mamice, povejte tascam, kar iskreno mislite, vendar mirno in samozavestno, brez sledu agresije.
ena čist mimo

Re: Tega več ne morem prenašat


03.07.13 19:49
Kaj naj rečem? Kar mrazi me, ko berem, ampak v nasprotnem smislu...

A ste kure ali goske?
Vsak vikend k tašči na kosilo... zakaj? Ker se vam ne ljubi kuhat?
Živimo pri tašči, imamo skupno kuhinjo in kopalnico... zakaj? ker je tako najbolj udobno? najbolj poceni?

Babnice prepirljive, postavite se na svoje noge že enkrat! Če niste zrele za kaj takega, pač niso krive tašče...kje pa piše, da morate hoditi tja na kosila? In da morate živeti pri njih?

Nisem (še) tašča, imam dva odraščajoča sina, vendar od prve minute živim za sebe. Ne bom se spuščala v podrobnosti, v kakem stanovanju sva z možem začela. Ampak kjer je volja, je tudi pot. Če mi ne odgovarja kosilo pri tašči, pač ne grem...si kosilo skuham sama! In operem si sama! Zlikam si sama! Moja tašča je sicer zelo odločna oseba, ampak nima razloga, da bi me sekirala...ker me ni na kosilo k njej! In ne živim z njo! In ne rabi čistit za mano! Ker se ne rabi obremenjevat z nami, ker jaz tega ne dovolim!

Tudi jaz moji mali nečakinji kdaj rečem, da je moja pupa...pa še zaradi tega nisem njena mama. Pa da je bogica mala, ker ji mama ne nekaj ne dovoli...pa je daleč od reveža... svakinja pa je zadovoljna, da ima čas za kavico v miru... Pa dajte no, saj to so finte za vrtec, ne pa za odrasle ljudi.

Nobena pa ni napisala, kaj pa tašča naredi zanjo...po možnosti skuha, verjetno tudi opere, če živite skupaj, samo šimfat znate. In pozabljate, da bodo vaši "sončki" tudi enkrat imeli otroke in močno upam, da se bodo njihovi partnerji tako obnašali do vas, kot se zdaj vi do njih, čim boste odprli usta.

Vidim, da v 21 stoletju čisto odpoveduje zdrava kmečka pamet. Tudi meni je odpovedala, ker preprosto ne razumem, zakaj moraš 1x na teden hoditi na kosilo k osebi, ki ti "greni življenje" ali celo živeti z njo! Upam samo, da boste tudi kasneje, ko boste šle v službo, tako odločne in si poiskale varstvo drugje in ga plačale. Ali pa vam bodo takrat dobre???? Ker bo spet zastonj...

In na koncu močno upam, da bo moderator odobril to sporočilo. Da mogoče kdo vidi celo zadevo tudi iz druge strani...

Pa lep dan, najdite kdaj v vsem tem tudi nekaj lepega...verjemite, najde se! In svet bo takoj lepši.
miccka

Re: Tega več ne morem prenašat


06.07.13 12:12
Navedeno
ena čist mimo
Kaj naj rečem? Kar mrazi me, ko berem, ampak v nasprotnem smislu...

A ste kure ali goske?
Vsak vikend k tašči na kosilo... zakaj? Ker se vam ne ljubi kuhat?
Živimo pri tašči, imamo skupno kuhinjo in kopalnico... zakaj? ker je tako najbolj udobno? najbolj poceni?

Babnice prepirljive, postavite se na svoje noge že enkrat! Če niste zrele za kaj takega, pač niso krive tašče...kje pa piše, da morate hoditi tja na kosila? In da morate živeti pri njih?

Nisem (še) tašča, imam dva odraščajoča sina, vendar od prve minute živim za sebe. Ne bom se spuščala v podrobnosti, v kakem stanovanju sva z možem začela. Ampak kjer je volja, je tudi pot. Če mi ne odgovarja kosilo pri tašči, pač ne grem...si kosilo skuham sama! In operem si sama! Zlikam si sama! Moja tašča je sicer zelo odločna oseba, ampak nima razloga, da bi me sekirala...ker me ni na kosilo k njej! In ne živim z njo! In ne rabi čistit za mano! Ker se ne rabi obremenjevat z nami, ker jaz tega ne dovolim!

Tudi jaz moji mali nečakinji kdaj rečem, da je moja pupa...pa še zaradi tega nisem njena mama. Pa da je bogica mala, ker ji mama ne nekaj ne dovoli...pa je daleč od reveža... svakinja pa je zadovoljna, da ima čas za kavico v miru... Pa dajte no, saj to so finte za vrtec, ne pa za odrasle ljudi.

Nobena pa ni napisala, kaj pa tašča naredi zanjo...po možnosti skuha, verjetno tudi opere, če živite skupaj, samo šimfat znate. In pozabljate, da bodo vaši "sončki" tudi enkrat imeli otroke in močno upam, da se bodo njihovi partnerji tako obnašali do vas, kot se zdaj vi do njih, čim boste odprli usta.

Vidim, da v 21 stoletju čisto odpoveduje zdrava kmečka pamet. Tudi meni je odpovedala, ker preprosto ne razumem, zakaj moraš 1x na teden hoditi na kosilo k osebi, ki ti "greni življenje" ali celo živeti z njo! Upam samo, da boste tudi kasneje, ko boste šle v službo, tako odločne in si poiskale varstvo drugje in ga plačale. Ali pa vam bodo takrat dobre???? Ker bo spet zastonj...

In na koncu močno upam, da bo moderator odobril to sporočilo. Da mogoče kdo vidi celo zadevo tudi iz druge strani...

Pa lep dan, najdite kdaj v vsem tem tudi nekaj lepega...verjemite, najde se! In svet bo takoj lepši.

Se podpišem pod tole. Preveč ste zahtevne nekatere mamice, preveč komplicirate in preveč vsiljujete svoj avtoritativen stil vzgoje na svoje tašče, ter babice. Otežujete življenje sebi in ostalim. Namesto, da bi imeli sproščeno ozračje in bi pustile starim staršem veselje, ki ga imajo z otročkom, zaostrujete razmere. Enkrat boste tudi ve babice in pomislite kako bo, ko ne boste morale svojega znanja in izkušenj prenesti dalje, ker vam vaši lastni otroci tega ne bodo dovolili.
Mogoče bi pa tudi starejše in modrejše babice, polne izkušenj, lahko kdaj bile toliko pametne, da ne bi novopečeni mamici, nabiti s hormoni, trgale otroka iz naročja. Mislim, če so že tako pametne in izkušene.

Še babicam se zmeša, ko vnuke dobijo. Norijo od veselja, vnuk jim da nek nov smisel, voljo do življenja, jih izpopolni, blablabla, že v tej temi večino tega lahko preberemo. A je težko razumet, da je za mamico materinstvo še veliko večji "ruker"? Medvedka te ubije, če prideš med njo in mladiča, samo toliko.

In potem naj bo mama v tej situaciji tista, ki mora bit pametna in popuščat in se prilagajat. Namesto, da bi bila pametna, zrela in življenjskih izkušenj polna babica tista, ki bi se malo odmaknila in počakala, da se stanje umiri.
ena čist mim

Re: Tega več ne morem prenašat


25.09.13 20:34
Ne morem, da ne bi odgovorila.

Kot prvo, močno dvomim, da je babica/tašča otročka iztrgala iz naročja. Kot ste omenili, novopečena mamica, nabita s hormoni (tudi jaz sem bila, da ne bo nesporazuma), je preprosto malce preveč občutljiva.

Res je nekaj novega, posebnega, napornega, ko pride malo bitje v hišo. Ampak tako pretiravanje pa je preveč. Po vsej tej logiki tašča otroka niti pogledati ne bi smela, dokler ne bi šel na fakulteto...no, mogoče bi lahko tu in tam tako od daleč kaki euro primaknila, pa kosilo skuhala...pa oprala... In ko ta mlada mamica pride na kosilo k njej, naj kar lepo gre v klet, da ne bi slučajno preveč pogledala otročka...in kar tam počaka, dokler ne blagovolijo iti domov.

Po vsem prebranem sem dobila točno tak občutek.
In potem bereš teme malo nižje, da je mamica obupana, ker ne zmore vsega, ker je otrok naporen, ker je za vse sama...bla bla bla...

Namesto da bi izkoristile občasno ponujeno pomoč in si takrat privoščile urico zase - ali je to preprosto kopel, ali frizer...ali karkoli, kar vas veseli. Verjemite, nobena babica ne želi otročku slabo. In če bi nekatera (poudarjam: nekatera) dejanja babic sprejele kot pomoč, bi vam bilo lažje. Fizično in psihično.

Ampak vseeno mi nobena ni odgovorila na moje vprašanje, ki sem ga postavila v prejšnjem postu:
zakaj se pustiti streči nekomu, ki ti greni življenje???

Še vedno ne razumem.

In upam, da bo tudi to sporočilo moderator odobril, da se mogoče ugotovi, da stvari niso samo črne in bele...ampak je vmes tudi 50 odtenkov sive... :-)))
Saj si sama napisala - mlade mamice so zaradi hormonov preveč občutljive. Niso nore, niso nesramne, se je pa njihov organizem prilagodil na to, da so zdaj mame, ki morajo poskrbet za svoj podmladek. Tako narava zagotovi, da mame poskrbijo za svoje potomce, ki so od njih odvisni. Ampak to stanje ne traja do otrokovega študija, kot cinično pripominjaš, gre za poporodno obdobje.

Jaz na vso stvar gledam iz precej biološkega vidika. Vsaka žival ima mladiče in vsaka žival za svoje mladiče v najbolj nežnem obdobju tudi poskrbi. Drži jih v brlogu, dokler niso pripravleni na zunanji svet. Ti pa mlade mamice po porodu k frizerju pošiljaš.

Tega, da nekaj tednov po porodu babica noče dat jokajočega otroka mamici, da ga potolaži, ampak vztraja, da ga bo ona, mama ne more sprejeti kot dobronamerno pomoč, ker takrat vidi samo to, da je njen mladič v stiski in da mu mora pomagat. Valjda ne bo šla takrat v banjo.


Bistvo je pa v tem, da se hormoni sčasoma umirijo, zaščitniški nagon popusti, zamere pa ostanejo. Tudi te teme si lahko prebereš, kako mame še mesece in leta po porodu ne morejo pozabit stvari, ki so jih doživljale po porodu. Takrat niso več problem hormoni ampak uničeni medsebojni odnosi.

Zato pa pravim, da bi bilo fino, če bi bile babice malo bolj pametne in ne bi za vsako ceno silile med mamo in otroka. Na dolgi rok bi bilo to precej boljše kot pošiljanje novopečenih mamic k frizerju, na masažo in pedikuro.


Glede tvojega vprašanja pa samo to, vsakotedenska kosila pri tašči običajno niso snahina največja življenjska želja. Vse te mame, ki v stiski pišejo na ta forum, bi brez dvoma raje doma ene makarone skuhale. Kaj bi imele babice o tem za povedat, da mladih ni več na obisk, je pa drugo vprašanje. Razen če je tvoja ideja to, da mamica ostane doma, očka in otrok gresta pa za celo popoldne k babici. V tem primeru beri zgoraj.
.
ena čist mim

Re: Tega več ne morem prenašat


06.10.13 21:43
Ok, zakaj pa si potem ne skuha doma makaronov?

Torej, da ne bo nesporazuma: sama sem dvakrat mama, nisem še babica, ampak imamo babice. Hvala Bogu, da jih imamo. Torej, ne govorim tja v tri dni.

Glede vašega odgovora pa ste mi samo potrdili to, kar sem napisala v prvem postu. Nihče ni novopečene mamice pošiljal k frizerju, pedikura sploh ni bila omenjena..., lahko gre zaradi mene tudi v banjo ali na kavč ležat ALI PA KARKOLI, KAR JO VESELI. Dajte no, še enkrat preberite! In to črko za črko, ne samo tisto, kar vam odgovarja. Iz tega sklepam, da je mogoče babica rekla, da ga bo poskušala potolažit, mamica pa je razumela, da ji ga puli iz naročja? Malo sami sebi skačete v zelje. In tako kot ste si razlagali moje pisanje, si verjetno razlagate vsak stavek, ki vam ga pove tašča. In še po možnosti malo potencirate...kot ste moje pisanje.

Na osnovi takega razmišljanja pa pride do težav, ki ste jih omenili.

Nikoli nisem rekla, da je materinstvo lahko. Daleč od tega. Ampak preprosto ne razumem, da se stvari pripeljejo tako daleč. Verjamem, da so nekatere tašče sitne, grozne...seveda so, ampak dajte no, takrat pa vklopite svoj zdravi razum in naredite konec. Pa kuhajte makarone! To je poanta mojega pisanja. Postavite se na svoje noge. Kakšna vsakodnevna kosila pri tašči? Zakaj že? Aja, da bom potem lahko doma jokala možu, kak sem boga...istočasno pa brala na drugem forumu, da otrok potrebuje zdravo mamo. Mamo, ki vse ve, vse zna, je oh in ah, vsi bi morali samo njo spraševati, kako se počuti, ker je samo ona glavna. Povedati sem samo hotela, da dajte to, včasih pretirano skrb babic obrniti v svojo korist. Da se, samo voljo je treba imeti. Nehajte se smiliti same sebi in zato nekaj naredite zase in za svojega otroka. Če je otrok star nekaj tednov (6,7,8...???), če je sit in zadovoljen, zakaj ga pa ne bi babica počuvala kako urco? Ve pa se uležite na kavč, če vas k frizerju ne vleče... :-))) Naredite nekaj v tem času, kar vas veseli - mene je pač nova frizura razveselila. Začnite najprej delati na sebi, saj če boste ve zadovoljne, bo tudi otrok srečen ob zadovoljni mami. Da ne govorim o možu. A mislite, da je on srečen, ko pride domov in najde objokano ženo v stilu triletnika: kaj mi je tvoja mama rekla...buuuaaaa.... Ja pa ja! Zaustavite to. Ampak najprej pri sebi! Je to tako težko? Ja, v bistvu je, ampak začnite že enkrat! Postavite se na svoje noge. Če boste na svojem, ste vi glavna, če ste pri drugih, žal niste.

Še vedno ne razumete?
Potem pa si preberite temo, ko ne obvladajo več svojega triletnika!

p.s. pa tisti moj odstavek o kopeli ali frizerju si še enkrat preberite. Tako, kot je napisan! Ne tako, kot vam odgovarja.

Hvala in lep dan!

Aja, verjamem, da smo eno stopnjo nad živalmi, zato svojih mladičev ne moremo do polnoletnosti držati samo v brlogu...
Navedeno
ena čist mim


Glede vašega odgovora pa ste mi samo potrdili to, kar sem napisala v prvem postu. Nihče ni novopečene mamice pošiljal k frizerju, pedikura sploh ni bila omenjena..., lahko gre zaradi mene tudi v banjo ali na kavč ležat ALI PA KARKOLI, KAR JO VESELI. Dajte no, še enkrat preberite! In to črko za črko, ne samo tisto, kar vam odgovarja.

Aha, torej lahko novopečena mama dela, kar hoče, razen če slučajno hoče otroka potolažit. To pa ne. Lahko gre pa v banjo.

Tistega o vsakodnevnih kosilih pri tašči sploh ne razumem, ker o tem ni nihče pisal. Mamice pišejo, kako na obisku pri tašči živce izgubljajo zaradi vsiljivosti. A torej predlagaš, da se te obiske ukine?


Sicer pa samo potrjuješ tisto, kar sem že v svojem prvem postu zapisala, ko pišeš, da naj se mama umiri, da naj mama popusti, da naj mama poskrbi za mir v hiši. Seveda, mama. Mama naj pač da otroka drugim, ona naj se skulira, ona naj se odstrani.


Mimogrede, jaz sicer živim na svojem in sem sama svoj gospodar. Za svojega otroka sem bila pa vedno povsod jaz glavna, ne glede na to, pod katero streho smo takrat slučajno bili. S tem argumentom, da mama žal ni glavna, če ni na svojem, samo kažeš svojo čudaško stališče. Čigav je otrok? A je od staršev, a je od lastnika hiše? A lahko meni, ki sem v najemu, najemodajalec komandira materinstvo?
ena čist mim

Re: Tega več ne morem prenašat


09.10.13 21:22
Razmišljam, če še naj sploh odgovarjam...

Točno tako, kot ste sami napisali:

"Mimogrede, jaz sicer živim na svojem in sem sama svoj gospodar. Za svojega otroka sem bila pa vedno povsod jaz glavna."

Pod to se podpišem! 10 krat, če je potrebno. Upam, da se bova sedaj končno razumeli.

Ampak, če pridem jaz živet k vam, vi mi kuhate in perete, jaz pa bom glavna v vaši hiši in to iz preprostega razloga, ker sem pač mama. To se vam zdi prav?

Mogoče, meni ne. Verjetno bom poskušala najti neko sredno pot.

torej, da povzamem: prebrala sem vse zgodbe še enkrat, če sem mogoče kaj spregledala: živimo pri tašči, skupna kosila, ena kuhinja...vsako nedeljo kosilo pri tašči...imava zgornjo etažo pri tašči... Na žalost zgodbice le tistih mamic, ki živijo v skupnosti s taščo.

Nisem rekla, da mora mama vedno popustit, ampak žal je tako, da dokler bom jaz (karikiram) živela v VAŠI hiši, se moram prilagoditi VAŠEMU načinu življenja, pa če mi to odgovarja ali ne. In mogoče mi tudi ne bo odgovarjalo, ko boste v soboto zjutraj sesali...ampak vi boste sesali v SVOJI hiši. Ko pa bom na svojem, pa vam bom mirne duše povedala, da je sesanje do 12. ure prepovedano.

Se sedaj razumeva?

Torej, da nadaljujem. Glede na vaš odgovor sem bila najprej prepričana, da ste brali neko popolnoma drugo pisanje. Saj ne pišem v kitajščini...
Ampak, takšno nerazumevanje preprostega stavka je pa že preveč.

Vaš stavek:
"Aha, torej lahko novopečena mama dela, kar hoče, razen če slučajno hoče otroka potolažit"

Zgleda, da zelo radi razumevati stvari tako, kot vam odgovarja. Torej, če preberete moj stavek v celoti:

"Namesto da bi izkoristile občasno ponujeno pomoč in si takrat privoščile urico zase - ali je to preprosto kopel, ali frizer...ali karkoli, kar vas veseli."

...se vam ne zdi, da dobi popolnoma drugačen pomen?
Bom spet napisala, da se ne čudim več, da prihaja do nesporazumov.

Zakaj želite vse obrniti samo na slabo in samo na svoj mlin? Verjemite, vsak stavek se da obrniti na dobro in slabo. Le bodite previdni, da se vam nekoč vaši stavki ne vrnejo kot bumerang... Saj ste mama, a ne? Mogoče boste dobili snahe...

Upam, da me tudi sedaj razumete...
Polagam vam na srce dobronamerno, vzemite stvari takšne kot so, ne iščite v njih samo nekaj slabega in negativnega, saj s tem samo sebi grenite življenje. Torej, če v miru še enkrat preberete celotno moje pisanje, boste mogoče pa ugotovili, da ni nastrojeno proti mladim mamicam kot takim. Me pa moti, ko je nekdo nezadovoljen z takim načinom življenja, ne naredi pa za to nič, ampak samo pričakujejo, da se bo svet začel vrteti okoli njih.

Lep večer.
Navedeno
ena čist mim


Nisem rekla, da mora mama vedno popustit, ampak žal je tako, da dokler bom jaz (karikiram) živela v VAŠI hiši, se moram prilagoditi VAŠEMU načinu življenja, pa če mi to odgovarja ali ne. In mogoče mi tudi ne bo odgovarjalo, ko boste v soboto zjutraj sesali...ampak vi boste sesali v SVOJI hiši. Ko pa bom na svojem, pa vam bom mirne duše povedala, da je sesanje do 12. ure prepovedano.

Se sedaj razumeva?


Ne, in se najbrž tudi ne bova, ker imava čisto različne poglede na to, kaj lastništvo hiše pomeni.

Tudi če boš ti prišla živet v MOJO hišo, to za moje pojme nima popolnoma nobene zveze s tole temo. Ja, lahko sesam svojo hišo, kadar mi paše. Lahko v svoji kuhinji jaz odločam, kje bodo pospravljene skodelice za kavo, imam zadnjo besedo pri tem, kakšne rože bodo na balkonih, ti prepovem imet žurke do treh zjutraj, zaradi katerih ne morem spat.

Nikoli ti pa ne bom vlekla tvojega otroka iz naročja in se vmešavala v to, kako je oblečen, kolikokrat ga kopaš in kako ga hraniš. Ti si njegova mama, pa čeprav smo jaz, ti in otrok v moji hiši. Lastništvo hiše tu za moje pojme sploh ni bistveno. Če boš ti rekla, da tvoj otrok ne sme sladoleda, mu ga ne bom dala, čeprav gre za moj sladoled, ki je spravljen v moji zamrzovalni skrinji.
Živjo! Vidim, da se je razvila borbena debata z ene in druge strani. Sama sem dolgo let mislila, da imam super in najboljšo taščo na svetu. Ko sem zanosila se je začelo komnadiranje na vsakem koraku, nikol nisem dovolj pazla nase vrečke z enim jogurtom skor ne bi smela nest iz trgovine ker je to pretežko zame oziroma obremenjujoče za otročka...
Takrat sva s partnerjem še živela pri njegovih starših in kupovala svoje stanovanje. Ko sem bila noseča 25 tednov sva se preselila in ona je na vsak način želela vse pomagat in sploh povsod hoditi zraven če sem kaj novega iskala in kupovala. Če sem povedala kaj kupujem je naredla celo raziskavo po trgovinah in mi vse razložla kje imajo bolj ugodne cene in se že dogovorila za to da jaz pridem iskat to je delala glede kuhinje. Pa nihče je ni nič prosil. Js sm skor eksplodirala ker bi tk rada sama s partnerjem šla in si izbrala kar bi želela brez da ti nekdo pametuje nonstop zraven. Tud js sem komi čakala da greva na svoje in uživam v kupovanju. In se mi zdi da se pol tud nisem obnašala tk ko bi se če bi bla sama. U glavnem obožuje kontrolo nad svojim sinom in mano. Kot ste nekatere že ugotovile se s prihodom dojenčka stanje samo poslabša, ker enostavno tašča misli da vse ve in da ne zmoreš brez nje. Pa ja občutljivost in čustva so na vrhuncu. Po porodu je prihajala čisto vsak dan k moji hčerki in sem samo to poslušala kaj vse je njena hči v tem obdobju že obvladala. O partnerjevem otroštvu ne vem pol toliko kot o snahinem. Pa se mi postavi vprašanje ali je re, da si o prvem otroku res zapomniš toliko dogodkov, za drugega pa ne polagaš toliko pozornosti?

V ozadju je še polno zgodbic o nadzoru nad nama, pa o tem kdaj drugič. Pred kratkim mi je rekla, da njej se pa res ni problem napravlat in pretvrjati ko je pri meni. Torej je vse samo bolna igra al kaj? In od takrat naprej jo dosti bolj opazujem, njeno obnašanje in o čem želi govoriti. Ker ogromno govori in pove in ima vedno prav in zadnjo besedo. In sem opazila, da dejansko mene kot mamice ne vpraša kako je moja hči in kaj je novega kaj počnemo ampak vedno vpraša. Ja lubica moja kaj si pa danes počela, in nato čaka na moj odgovor. Sam js ji ne odgovarjam več. Kaj za boga mene direktno vpraši. Rada se gre igrice js pa niti slučajno ne. Potem pa se že odločim no pa se grem js tudi to igro, in nekako gre, sam ne dolgo ker to enostavno nisem js. Pa si spet premislim in verjamem da to pol čudno zgleda. Včasih se mi zdi, da bi blo zame dobro, da bi šla do psihologa in bi lahk ure in ure govorila o njenem nadzoru, in bi se potem bolje počutila.
In razmišljam, da je moj problem v tem, da se čisto preveč ukvarjam s tem kaj ona misli in kaj bo rekla in kk ji nič ne bom povedala in sem zaradi tega prevečkrat jezna in zamišljena in žalostna, po domače napsihira me no po eni strani se sama napsihiram!

Na koncu pa vedno pridem do zaključka, da se js ne bom šla njene igre in se ji ne bom podrejala. Konec koncev zakaj bi se ker to je moja družinica in moje življenje. Zavedam se tega pa ne najdem neke zame pomirjujoče poti. Zmedena sem!

Aja no zdej pa je začela delatto kar me noro moti. Ko hči nekaj naredi mi to do podrobnosti razloži, kot da je to njen otrok in js sploh ne vem kaj počne. Citiram: " Vidiš kk se je za nogico primla pol jo je pa nesla v usta pa s prstki tk pomigala in jeziček dala iz ust pa jih na široko odprla potem pa palec pocuzala. A veš to tk naredi, a vidiš lej kk to dela. A veš v usta je dala nogico." Ja vem js sem skos z njo, verjemi da vem kk to dela. In je začudena kk pa js to zdej vem. Pa še to, kadar lahka mojemu fantu dela potuho. On mi reče dej mi prnes neki za pit pa mu povem da si naj sam vzame in potem tašča vstane in mu prinese nekaj za pit. Hvala lepa res.

Rada bi kakšen nasvet kako najbolje zvoziti s taščo ki ima rada kontrolo nad vsem. Ker ji ni treba vse vedet...
ena čist mim

Re: Tega več ne morem prenašat


03.11.13 20:26
Ne, in se najbrž tudi ne bova, ker imava čisto različne poglede na to, kaj lastništvo hiše pomeni.

Tudi če boš ti prišla živet v MOJO hišo, to za moje pojme nima popolnoma nobene zveze s tole temo. Ja, lahko sesam svojo hišo, kadar mi paše. Lahko v svoji kuhinji jaz odločam, kje bodo pospravljene skodelice za kavo, imam zadnjo besedo pri tem, kakšne rože bodo na balkonih, ti prepovem imet žurke do treh zjutraj, zaradi katerih ne morem spat.

Nikoli ti pa ne bom vlekla tvojega otroka iz naročja in se vmešavala v to, kako je oblečen, kolikokrat ga kopaš in kako ga hraniš. Ti si njegova mama, pa čeprav smo jaz, ti in otrok v moji hiši. Lastništvo hiše tu za moje pojme sploh ni bistveno. Če boš ti rekla, da tvoj otrok ne sme sladoleda, mu ga ne bom dala, čeprav gre za moj sladoled, ki je spravljen v moji zamrzovalni skrinji.[/quote]


Točno tako!

Mogoče pa le prideva nekje skupaj :-))

Torej, z vsem se strinjam. Samo pozabila si dodati, da v tem primeru pač ne bom jaz od tebe pričakovala, da boš zame kuhala (ker recimo imaš samo eno kuhinjo), prav tako ne boš zame prala, likala...in podobne stvari. In ne bom v tvoji kuhinji puščala gore posode...

Jaz pa ti priznam, da bom vesela, če boš tu in tam želela z mojim sončkom na kakšen sprehod, da bom lahko šla v banjo ležat...in če mu boš (tudi na skrivaj) dala kakšno lučko, ne bom jezna... No, mogoče pa bom namesto tebe kdaj skuhala kosilo...ali pa ti v tem času posesala hišo...

Pa še nekaj mimogrede: močno dvomim, da je babica otroka "spipala" mamici iz rok. Kot smo rekli, smo po porodu polne hormonov in preobčutljive...moje mnenje je tako, da če mi ni všeč, pač ne bom šla tja. Ja, ukinila bi ta nedeljska kosila in si skuhala sama!
Pozdravljene,
vse opisano sem tudi sama doživljala.
Ker pa mi ni bilo do tega, da možu nenehno kritiziram njegove starše (tudi meni ne bi bilo všeč, če bi bilo obratno), sva našla srednjo pot, ki je odgovarjala vsem. Ko sva imela prvega otroka, sva ga peljala k njima in sama šla na sprehod, ali pa urejala gospodinjske stvari. Njima je bolj pasalo, da nista bila nenehno nadzorovana, mene pa tudi ni vse toliko motilo kot prej, ko sem imela vse na očeh. Sedaj, ko imava tri, pa tudi dava enega ali dva na obisk in imava čas, da se lahko posvetiva vsakemu otroku posebej. Otrok tudi rabi stare starše, mi pa njih. Če meni niso najbolj všeč, še ne pomeni, da mora to še otrok občutiti. Takrat, ko pa vseeno obtičimo skupaj, pa pač potrpim.

Pri nama sistem deluje. Pa še to; ne sprejemava pomoči v gospodinjstvu in kuhi, ker bi bila potem v podrejenem položaju. Če gre samo za varstvo, ko tudi njima paše, pa je bolj sodelovanje.
ena čist mim

Re: Tega več ne morem prenašat


14.11.13 20:18
Murphy, podpišem se pod tole.
Tudi jaz bi verjetno šla skozi tak pekel, če se ne bi postavila na svoje noge...ampak žal v taščini hiši ne morem biti glavna. To je poanta vsega. In sedaj se odlično razumemo, otroci imajo babico, babica pa vnučke...

Ampak tako stopnjo je glede na vse zgoraj napisano izredno težko doseči, saj se svet nikakor noče vrteti samo okoli mamic... :-)))

Če samo pogledam moje pisanje in potem komentarje tega, potem sploh ni čudno, da prihaja do nesporazumov. Vsak stavek se obrne po svoje, v vsem se vidi še samo napad nanje.

Pa lep večer,

Avtor:


Naslov teme:


Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 9 krat 6?
To je moderiran forum. Vaše sporočilo bo ostalo skrito, dokler ga ne odobri moderator ali administrator.