NavedenocecA
KJP, rada bi ti samo rekla, da pravilno razmišljaš, da nisi nič "našpičena", kot pravi Ajda in da imaš vso pravico do odločanja in izbiranja načinov svojega poroda. To je TVOJE telo.
"Sprejmi in ne se kregat za vsako figo", še pravi Ajda. Tega nikakor ne upoštevaj. Grozen nasvet je to. Nasvet nekoga, ki se ne ceni. Kot bi ti rekla "bodi tiho in nič ne sprašuj". Prav zjezi me takšno razmišljanje.
!
ne bi rekla, da se ne cenim. bi pa rekla, da stojim na realnih tleh.
nisem rekla, naj se ne postavi zase. niti nisem rekla, naj bo tiho in se strinja z vsem in vsakim. rekla pa sem, naj se ne krega za vsako figo. to je razlika. če prideš v porodnišnico in že takoj začneš tečnariti, kaj hočeš in kaj nočeš in kaj zahtevaš, potem težko vzpostaviš eno raven zaupanja z babico (kar je, pa kakorkoli že obrneš, zelo koristna reč). to je pa že tako ali tako težko, glede na to, da babico povečini vidiš prvič (in edinkrat).
kar sem hotela povedati KJP je to, da pri nas na področju porodništva stvari so, kakršne so. tudi jaz bi raje rodila v nekem porodnem centru, kjer bi imela ob sebi babico, ki bi jo poznala že od prej, kjer bi vedela, da mi bo nenehno v oporo (da bom edina, ki jo bo imela na skrbi), da me bodo o vsem obvestili in povprašali, da me bodo spodbujali k iskanju različnih leg, da bi mi bilo čimlažje. In to, kar sem želela sporočit KJP je to, da pri nas stvari niso take. žal. mnogokrat je osebje tudi tečno in zoprno in je res težko za porodnico. katera se bo pa sredi popadkov šla kregat, da hoče drugo babico, pa je verjetno veliko odvisno od osebnih karakteristih, pa, vsaj jaz mislim, tudi od izkušenj. jaz, na primer, se pri prvem porodu nisem šla kregat. pa bi se več kot upravičeno morala iti. zdaj po treh porodih, pa bi se pri 4 porodu gotovo šla. in tudi če narediš totalni check-up porodnišnic, ni nujno, da bo tako kot takrat ko si porodnišnico pogledal in prečekiral, potem tudi na dan poroda. lahko se ti vmes zamenja babica, lahko naletiš na vsega naveličano babico, ki ima res slab dan, lahko se naredi miljon stvari. in s slabo karmo in slabim odnosom, češ, pri nas so samo mesarji, ki jim je malo mar za moj in otrokov blagor, bo že začetek slab, kaj ne bo šele konec.
itak da poveš, kaj želiš. itak da izraziš, česa te je strah. babica te bo to tudi sama vprašala, povečini vse vprašajo. so pa izjeme kot povsod. vprašanje je samo, ali bo ona kot prvorodka to izjemo takoj prepoznala. jaz bi jo. pri prvem porodu pa je nisem. pri prvem porodu sem imela res grozno babico in zaradi nje sem imela zelo slabo porodno izkušnjo, ampak pri 2 in 3 je bilo izdatno bolje, ker sta bili babici fajn. pa tudi zato, ker veš, kaj so realna pričakovanja v povezavi s porodom, kako se sam odzivaš na nekaj tako stresnega kot je porod in tudi kaj lahko zahtevaš in kaj pač ne moreš, ker to res ni tvoja odločitev (ker pač nisi šolan strokovnjak). ok, lahko je tvoja odločitev, ampak ne vem, tvegati obsežne raztrganine zaradi tega, ker meniš, da veš bolje od vseh teh ljudi z dolgoletnimi izkušnjami in znanji, ne vem, je kar malce pretenciozno. jaz sem imela tudi zelo definirane pojme pred prvim porodom, kot KJP, preko različnih knjig in člankov, ampak knjige so ena stvar, realnost pa druga.
vse kar hočem predlagat je to, da izraziš svoje želje in hotenja na prijazen, strpen in ne "pametnjakovičarski" način. mogoče sem rekla, naj ne bo tako "našpičena" zato, ker se mi je zdelo iz napisanega,
morda povsem neupravičeno, da je KPJ ena od tistih žensk, ki zna biti "tečna" da doseže svoje. kar je morda fino v vsakdanjem življenju, verjetno jo to daleč prinese, ni pa ta način učinkovit v kritičnih situacijah, kjer si odvisen tudi od drugih.
če želiš pri nas porod, ki bo zagotovo brez epiziotomije, kjer bodo okoli nas le ljudje, ki nas bodo brezpogojno in nadvse ljubeče spodbujali in sprejemali, potem moramo roditi kje drugje kot v porodnišnici. v porodnišnici pa je tako, da bomo rodili pri ljudeh, ki jih ne poznamo. in je zato fajn, da z njimi vzpostavimo dober prvi stik. konec koncev pa so pa to tudi ljudje, ki nekaj znajo in gremo zato k njim rodit. ja, lahko je vse oh in sploh in super, lahko pa da ne bo. in jaz se vedno vprašam, kaj pa če ne bo vse oh in sploh in super. kako bi jaz reagirala. če bi npr. prišla na porod in dobila babico kot sem jo prvič. ne vem, super da je bila cecA tako prisebna pri porodu, ampak večina žensk, ki jih jaz poznam (in da so rodile prvič) jih ni bila tako prisebnih. tiste, s katerimi sem se jaz pogovarjale so govorile o istih občutkih kot jaz: pod adrenalinom, prestrašna, naveličana, razbolna... ampak KPJ, morda pa boš kot cecA, povsem prisebna in pristojna za vse odločitve. vsekakor ti to želim.
quote=cecA]
Nisem želela epiziotomije in sem to tudi večkrat jasno in glasno povedala. Najprej v sprejemnici, potem še babicam (so se menjavale) med popadki in še med porajanjem. So me želele rezati, a jaz sem vztrajala, da tega NOČEM in PIKA. /.../ . Jaz sem se popolnoma zavedala, kaj nameravajo, so me tudi opozorile, a jaz sem znova in znova rekla NE. Vztrajala sem in niso me rezali. Imela sem rahle raztrganine, ki so mi jih hitro zašili in nisem imela po porodu nič bolečin, lepo in hitro se mi je zacelilo.
[/quote]
bi pa rekla, da ni prav, da cecA napeljuje KPJ k temu, da vztraja pri ne-epiziotomiji. si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da KPJ dobi obsežne raztrganine? si upaš prevzeti odgovornost za to, da bo imela zaradi tega kasneje težave (tudi o tem obstajajo obsežni članki)? si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da bo KJP imela namesto 5 šivov 20 šivov? morda jih ne bi imela, ampak kaj pa če?
quote=cecA]
Babica mi je bila pri porodu v veliko pomoč in jo imam v lepem spominu. Vendar pa nikoli ne bom pozabila, kako me je odvrnila, ko sem ji rekla, da bi želela poizkusiti na vseh štirih.
"Na vseh štirih pa jaz že ne bom porajala", je izstrelila ostro, kot iz topa. In to je bilo to. Rojevala in rodila sem v položaju, v katerem sem si najmanj želela: leže.
![/quote]
tega pa jaz ne razumem. kako imaš lahko v lepem spominu babico, ki te ni upoštevala v nečem tako osnovem kot je način porajanj (na štirih)?
KPJ, ja, to je tvoje telo. seveda imaš pravico do tega, da izraziš, kaj si želiš in kaj ne. bi ti pa svetovala le to, da bolj kot besedi "HOČEM" in "ZAHTEVAM" uporabljaš besedo "ŽELIM". boš prišla dlje in predvsem, na lepši način do cilja.
pa vse dobro ti želim.