Ker vidim da vas je tukaj gor kar nekaj nosečk bi vas rada nekaj vprašala.
Kaj partner med vašo nosečnostjo postori za vas oz. kaj se je spremenilo?
Jaz sem grozno razočarana saj od njega ne dobim nobene topline, razumevanja, pomoči, ....lahko bi se reklo da od kar sem noseča ( sem že na koncu) se je vse spremenilo v negativno.
Gledam kako moški ljubkujejo trebušče svoje partnerice, jo božajo, ji dajajo pozornost, se pogovarjajo,....jaz pa sem tako rekoč celo nosečnost sama. Ponoči ne spim- on tega niti opazi ne,...me grozno bolijo noge- ma kakšna masaža, se ne spomni. Si mažem trebuh z oljem- mu ne pade na pamet da bi kdaj pobožal....

ne razumem....nisem se sama odločila za otroka tako da....res sem razočarana.

nesrečna nosečka, pa si mu to vse že povedala, da ti manjka njegova bližina in da naj te malce razvaja? Mene je moj dragi zelo zelo razvajal, tudi ko sem bila (kdaj) sitna. Proti koncu nosečnosti mi je najbolj prijala masaža nog in stopal, pred tem, ko je bil buši še manjši pa mi je nudil pogosto kar celo masažo telesa. zdaj, ko je otročič tu, se pobriga, skuha, pospravi (sicer ni tako pedanten kot sem jaz), zvečer pestuje otročiča, da ga minejo krči. Včasih me malce bega, ker si ga želim zopet zase, v smislu, da se stiskava, itd. Ampak tudi to bo spet prišlo na vrsto. Skratka, nimam se kaj za pritoževat. Je pa res, da se midva dosti pogovarjava in da si je tudi on zelo želel otroka. Oba sodelujeva. Najbolje bo, da govoriš s svojim partnerjem, da mu poveš, če pa si že govorila z njim, pa mu še enkrat povej. Če ne moreš ponoči spati, govori z njim o tem. Včasih moški pač ne vidijo ali pa nočejo videt. Kaj jaz vem. Vem samo, da ko je bilo z mano kaj narobe, je partner to takoj opazil in zadevo sva vzajemno rešila. Bolj se poglablja, slabše je za celoten partnerski odnos. Sporoči, kako si rešila in uživaj v nosečnosti!

Hja, tudi jaz nisem deležna nekih posebnih tretmajev s strani mojega partnerja. Za vse ga moram prosit - nič se sam ne spomni (ampak to je že bilo pred nosečnostjo tako da nisem nič presenečena).

Zmasiral me je v celi nosečnosti cca 3x celo, 2xpodplati, in nekajkrat hrbet pa stegna (seveda vse na mojo prošnjo - bohnedej se sam spomnit). Ampak takega sme navajena in se nekako ne obremenjujem preveč :). Vem, da me ima rad, vem da si želi otroka sam pač vsak nekako po svoje kaže...ne vem no....

Po trebuhu me sicer poboža - sam ni sedaj da bi me skoz....1x dnevno (včasih celo kakšno reče s tamalo v bušiju).

Glede pospravljanja je isto - sicer pospravi in kaj skuha ampak spet bolj kot ne na mojo prošnjo. No vsaj naredi kar ga prosim. Drugače bi blo pa jooooooj ;)

"nesrečna nosečka" tudi jaz predlagam, da se pogovoriš z njim in mu obrazložiš - nekateri so res mal "tumpasti" za te zadeve, ampak ne pomeni, da si otroka ne želi ali da mu je vseeno... Povej mu da bi ti to veliko pomenilo, vendar ga ne pirtiskaj preveč.... Mogoče bo vse drugače ko bo otroček zunaj....

Srečno!

Sama sem podobno doživljala v prvi nosečnosti. Kar naprej sem bila sama. Nobene pomoči, tudi za dojenčka ni nič prispeval... Vse sem nakupila sama. Narazen sva šla, ko je bil dojenček star 3 mesece in pol. Sčasoma sem ugotovila, da je bil čustveno nezrel in preveč zaverovan sam vase.

Sedaj v drugi nosečnosti z drugim partnerjem je situacija čisto drugačna. Zadnjič sem se zjokala iz čiste ganjenosti, ker se tako lepo obnaša do mene. Šele sedaj vidim, kaj vse sem zamujala prvič.

Vsaka nosečka bi morala doživljati toplino in pozornost s strani svojega partnerja. Poskušaj se pogovoriti z njim. Mogoče pa ne ve, kako bi se obnašal. Povej mu, kaj potrebuješ. Sama sem prvemu partnerju povedala, pa ni nič pomagalo. Zato se je zaključilo kot se je. Boš videla, kakšna bo reakcija. Čisto možno je, da se bo poboljšal.

Moj je odličen celo nosečnost.....ukvarja se z mano, stanovanje je prenovil kar je bilo potrebno. Res se je potrudil. Z menoj je bil na obeh pomembnih pregledih, z menoj bo pri porodu. Res pohvalno.

Nosil me je po rokah, drugega ne morem reči. Me vozil na vse preglede, kuhal, pospravljal, nakupoval z mano itd. S prstom mi ni bilo treba migniti. Res, da sem imela težko nosečnost, vendar sem prepričana, da bi bilo povsem enako, če bi nosečnost potekala brez problemov.

Res mi je hudo zate. Mogoče samo ne ve, kako naj se obnaša, mogoče je telebajsek. Mogoče pa ni dorasel novi vlogi - v tem primeru se boš morala sama odločiti, kako naprej. Upam, da boš sposobna videti tisto, kar je res, in da boš dovolj močna, da boš tudi ukrepala.

hvala za odgovore
na žalost sem mu to povedala že neštetokrat, skupaj sva že veliko let tako da ga kar dobro poznam, ampak tukaj me je pa res grozno razočaral.
Kot da nisem noseča, kot da ne nosim njegovega otroka,....ne vem kako naj to povem ampak res mi je težko. Bo ob meni ko bom rodila, pa niti ne vem če ga sploh potrebujem, saj bom tako in tako mogla roditi sama in ne vem ali mi bo samo v breme ali pomoč.

Upam da ko pride otroček da bo drugače,....če ne, bom mogla razmišljat o ločitvi ker tako ne morem živeti. Brez topline in ljubezni. Še posebaj takrat ko ženske to najbolj rabimo.

Ponavadi otrok postavi stvari na svoje mesto. Pri meni je bilo tako. Enostavno je bilo jasno, da ne moreva več biti skupaj. In sva se razšla.

Lahko da se bo tvoj mož ob dojenčku raznežil in bo postal takšen, kot mora biti ljubeč očka. Držim pesti!

Če misliš, da ti pri porodu ne bo v oporo, ampak celo v breme, potem si raje izberi drugega spremljevalca! Zadnje, kar potrebuješ, je nekdo, ki te spravlja v stres, ali pa za katerega bo treba bolj skrbeti, kot zate (tudi taki so, ja). Naj bo raje s tabo tvoja mama ali najboljša prijateljica, kdorkoli, ki ti je blizu.

Nesrečna nosečka...če ti je partner bolj v breme kot kej drugega, žal ne morm drugega rečt, ampak ne pričakuj da se bo spremenil. Imeti takega partnerja pri porodu je breme verjetno in ne neko olajšanje, tako da ti ne predlagam tega.
Sama veš kako pa kaj, kakšno je vajino razmerje, kje živita, kako se razumeta, na čemu temelji vajina zveza...to edino vidva vesta.
Je hodil s tabo v šolo za starše? Sta skupaj opremljala stanovanje? skupaj kupovala stvari za dojenčka?

Včasih je kakšni nosečki nekaj samoumevno, za partnerja pa ni samoumevno in se je za kako stvar verjetno zelo potrudil.

Srečno.

Ne se sekirat in ne bit zarad tega nesrečna.oglaslo se je le kup prepotentnih lažnivk ki majo doma pederčine, ko pa le ti smuknejo za vogal pa gledajo za drugimi kiklami.

Prvimaj praznik...a maš ti probleme sam s sabo?

Moj me tudi ni nič ekstra razvajal med nosečnostjo, me ni nič masiral, kuhal namesto mene itd. Pa malo odveč mu je bilo hodit na predporodni tečaj itd. Rekel mi je kvečejmu kdaj, da naj ne izkoriščam nosečnosti kot izgovor za tečnobo, izbirčnost, lenobo...Tudi k porodu je šel zaradi mene, vendar me je pa super spodbujal. Se je pa veliko pogovarjal z malo v trebuščku in jo lupčkal. Sedaj ko je stara nekaj mesecev je pa čisto nor nanjo, midva se pa tudi dobro razumeva.

Malo ga povprašaj, kako to, da se je spremenil in zakaj se noče več crkljati s tabo... Če se je spremenil, ima gotovo razlog zato. Če pa je bil že prej takšen, pa v nosečnosti kaj več ne moreš pričakovati. Pa po mojem moški ločeno doživljajo odnos do tebe in odnos do otroka. Lahko da mu do tebe ni, otroka pa ima zelo rad ali pa obratno.

Nesrečna nosečka moški pač včasih ne vejo očitno kaj bi... Kot vidim iz komentarjev so pač različno reagirali.
Tudi moj ni bil nekaj blaaazno pozoren in oh in sploh.... Nikakor... Sem mogla 3 dni prosit da me je zmasiral, pa včasih se je držal name češ da sem se določenim stvarem včasih smejala sedaj se pa samo cmeram.... in tako naprej...
Šele sedaj v zadnjem mesecu in pol se je odprl, se začel pogovarjat o otroku, me kdaj zmasira, je bolj potrpežljiv, razumevajoč. Tudi z malčkom v bušiju se je začel malo bolj pogosto pogovarjat... Čeprav to še vedno ni ravno tako kot bi si predstavljala, pa je vsaj malo nekega veselja vsaj proti koncu pokazal.
Prej pa sem se tudi dostikrat vprašala, če mu ni mogoče popolnoma odveč otrok ali kaj. Pa mislim da samo ni bil pripravljen nekako na to kar se dogaja. Pa čeprav je recimo ves čas (in še sedaj) vneto obnavlja stanovanje in pripravlja otroško sobico itd. ampak z mano pa nekako ni znal...

Sama se tolažim s tem, da moški čisto drugače doživljajo našo nosečnost - me malčka čutimo, nas brca, nam povzroča slabosti, bolečine, oni pa so samo zunanji opazovalci in nekako po moje ne vedo kaj bi...

Ah, ne se sekirat... Jaz sem na koncu nosečnosti, pa me nikoli ni zmasiral, pobožal, skuhal, na preglede hodim sama....

Me pa vsakodnevno crklja moj petletni sin, ki me zbudi s poljubčkom, me poboža po trebuhu, ko malček v njem brca, mu pove kaj lepega....

Upam, da bo moj sine tudi ko bo zrasel in imel svojo bejbo nosečo tak, kot je zdaj do svojega mlajšega bratca v trebuhu ;) Za moža pa itak vem, da je čustveni invalid, kar se tega tiče, ker ne zna izražati čustev, za kar je stoodstotno kriva tašča, ki je pametna za tri enciklopedije, v resnici pa nima pojma o življenju :) Morda je tvoj podoben kalup kot moj. Jaz bi ti svetovala, da se ne obremenjuješ in misliš le nase in tisto bitjece, ki raste v tebi. :)

Pa kdaj kaj manj naredi, ne skuhaj vedno točno na čas, na pospravi.... Boš videla, da se bo takrat vseeno malo zamislil nad svojim vedenjem!

Srečno!

Mah men pa gre na zivce, da me negdo kr naprej dotika.
Moj sicer nekaj naredi, ampak to zaradi tega, ker sem jaz zacela manj delat po hisi (ne gre drugace), ce jaz ne naredim sama pol pomaga. Ce ne skuham, skupaj kuhava in podobno. Men so vsi svetoval, da se morm pazit in cimanj ispostavljat kemikalijam in podobno in on to uposteva :).
Za kar je zacel skrbet je pomivalni stroj, ker sem redno bruhala, ko sem ga odbpirala mi je vedno tko smrdel.
Ja pa mam en programcek in zdej pr 25 tednu pise da me mora masirat :) sem mu pokazala pa je zacel pocas - sam najras ritko masira :).
Ja nevem kak je pr vas, men je vazn, da je vesel dojencka in da mu sijajo ucke od srece za drugo mi je prav mar, ker jaz sem cist gibcna in sposobna vsega naredit.

Pozdravljeni!

Smo študentje babištva na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. V okviru vaj Šole za starše pripravljamo kratko predavanje s praktičnim prikazom o Nego dojenčka prve dni po rojstvu.


VABILO-ŠOLA ZA STARŠE!

Ali vam klasična Šola za starše ni dala dovolj informacij? Jih želite še več? Si želite pridobiti tudi praktično znanje?
Potem smo študentje tretjega letnika babištva na Zdravstveni fakulteti v LJ (Zdravstvena pot 5, 4. nadstropje) pravi naslov za Vas!

Bodoče mamice in očetje, vabimo Vas, da se nam pridružite na predavanju s praktičnim prikazom NEGE NOVOROJENČKA. Zajemalo bo prikaz podpornega rokovanja z novorojenčkom, prvo umivanje, oskrbo popka in kopanje novorojenčka.

Dobimo se v sredo, 6.6.2012 ob 17.00 v prostorih Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Udeležba je BREZPLAČNA.

Prijave sprejemamo do 1.6.2012 na gmail študentke babištva: darja.pogladic@gmail.com
Prijave možne do zasedbe prostih mest (4 pari). V primeru velikega zanimanja, bomo objavili dodatni termin.

Vljudno vabijo bodoče babice in bodoči babičar!!"

Ne morem verjet, kaj vse preberem.. Po drugi strani pa ne morem, da ne bi povedala sledečega... Enostavno ne verjamem, da tak tip že prej ni bil tak. Ne mi rečt, da je pred tvojo nosečnostjo bil pa super ljubezniv, pozoren in ustrežljiv??? Ne verjamem in pika! Mogoče tebe ni motilo in si mu stregla od spredaj in zadaj, ker si imela dovolj moči in energije za vse to. Zdaj ko je nimaš in bi rabila ti pomoč, pa seveda doživljaš razočaranje...
Ampak nekatere ženske enostavno ne razmišjate naprej, kaj lahko pričakujete. Mislite, da bo takega tipa omehčal nosečniški trebuh in potem, ko je še kr naprej po starem ves hladen in brezbrižen, je naenkrat panika! Ja kako, če pa ga ja poznaš že več let in veš, kak tip človeka je? Jaz si enostavno ne znam predstavljati, da bi se nekdo kar tako čez noč spreobrnil, ni šans. Mislim, da se še noben ni in da včasih ženske ne veste več kako bi tipa obrnile, pa mislite, da ga bo nosečnost in otrok. Ja kje pa... tako je bil vzgojen, tako je navajen in tako bo ostalo. Nekatere ženske imajo tipa samo zato, da niso same, za otroke in dom pa morajo skrbeti popolnoma same.

Moj je zelo pozoren, ampak je bil že prej, mi zelo dosti pomaga, skuha, pospravi, obesi perilo, posesa, gre v trgovino... ampak že prej mu vse to ni bilo težko. Zdaj pa to dela bolj pogosto, ker je meni nonstop slabo, sem na bolniški in nonstop utrujena... Sem pa vedela, da mi bo pomagal, ker je bil tako vzgojen in ker mi je vedno rad pomagal, vse sva delala skupaj.

Moj je prej živel sam, si kuhal sam, pral sam, likal sam, čistil za seboj sam. Sicer bolj tako tako, ampak je šlo. Potem sva se poročila in je od prejšnjega ostalo še odnašanje smeti, polnenje in praznenje pomivalnega stroja, pomivanje posode in sesanje. Odkar imava otroka ... Ga previje, ga preobleče, ostalega pa kar ne vidi več. Se je spremenil? Seveda, ker sem jaz na porodniški in ima vse prinešeno k riti.

Jaz tudi ne verjamem, da je bil prej bolj ljubezniv in pozoren. Le ti si bolj občutljiva in stvari vidiš drugače. Če pa je slučajno res bil prej ljubezniv in pozoren, zdaj pa ni več, kar je seveda tudi mogoče, pa to odraža njegove strahove pred očetovstvom, mogoče ni dovolj pripravljen na starševstvo V tem primeru bodo strahovi, ko bo dobil otroka, verjetno manjši, ker se bo mogel spopasti z očetovstvom in bo videl, da to ni tak bavbav, kot misli. Če je pa prva varianta, da je bil že prej tak, le ti ga zdaj dojemaš drugače, bo po porodu (mogoče ne takoj, ampak čez nekaj mesecev) boljše, ker ne boš imela več hormonov.

Jaz bi ti priporočala, da recimo, če potrebuješ objem, se stisni k njemu, govori, kako bo lepo, kako se veseliš rojstva - morda bo tudi on počasi izgubil strah. Moj je bil tudi tak. Čustven invalid. Pred 5 leti sem bila prvič noseča, ampak sem splavila v 5. mesecu, potem čez 3 leta spet v 4. mesecu, sedaj, ko sem noseča (5. mesec), pa je čisto drugačen. Malo zato, ker se je imel čas pripravit na očetovstvo - absolutno se bolj veseli kot pred leti, malo pa tudi zato, ker sem ga jaz s svojim obnašanjem raznežila, bolj me je spoznal, bolj mi zaupa. Res pa je, da to (njegova sprememba) se zgodi ali pa ne. To vidiš z leti. Res je tudi, da ko sem kasneje pogledala na najine situacije v nosečnosti, sem ugotovila, da ni bilo tako zelo hudo, kot sem jaz to dojemala, čeprav tudi sicer njegovo onašanje ni bilo čisto ok, ampak se je meni med nosečnostjo zdelo še 100krat huje. Poskusita najti harmonijo v odnosu, morda pa vama uspe.

zdravo vsem
jaz bi temu rekla ironija in pestrost življenja... ene imamo fantastične partnerje, pa ne moremo imet otrok, nekatere imajo otroka, dva celo tri ali več , pa se pritožujejo zaradi "zanič" partnerja...
Tako je drage dame, vsega ne moremo imet ker potem bi naše življenje bilo kičasto
Vsem želim srečo in ljubezen v življenju

Hecno, mene bi pa motilo, če bi delali tak cirkus okoli mene med nosečnostjo. Obravnaval me je kot ponavadi, jaz se pa tudi nisem počutila pretirano drugače. Mogoče bi bilo drugače, če bi imela težko nosečnost...

Moj pa je zdaj v drugi nosečnosti čisto spremenjen od prve. V prvi je bil kar malo šokiran, da bo oče, no, saj mi je pomagal, ampak zdaj je pa čisto drugače. Skuha mi, pomije posodo, da prat perilo, ga obesi in zlika, previja prvega otroka, mamica ne sme dvigovati... Res, hvala bogu, da ga imam. Sam pa pravi, da pa ni človek za masažo, tako da kakšne masaže nog ali hrbta ravno nisem deležna :) Zlat je in otroka komaj čaka, povedal bi celemu svetu, tako je srečen.

Ja naj še jaz povem svojo izkušnjo. Sama sem bila med nosečnostjo kar malo razočarana nad mojim ker ni kazal nobenih znakov, da se veseli prihoda otroka. Z nakupi je odlašal do zadnjega, večkrat sem dobila servirano "pa to sploh ne potrebujeva", "to je drago" itd, pa je denarja dost. Zadnji teden pred PDP-jem ni nič kaj računal s tem, da se bo otrok rodil in je mirno delal in celo šel na daljše poti. No in potem je prišel dan poroda. Med samim porodom je bil prisoten in je bil res zlat. Porod je bil res težak - trajal je 6h brez protibolečinskih in tamala se sploh ni hotela spustit nižje, da bi lahko začel "porod", tako da sem morala med najhujšimi popadki zadrževati. Ko je prišel čas iztisa pa je mojega panika, da sem brez moči, zunaj pa le pol glave in že takrat je bil paničen. Ko pa je dobil v roke "tamalo" pa je "preskočla iskra". Ko smo bili še tiste 3h v porodni se ni mogel nagledati tamale, mene je objemal in bil čist fertik. Se mi zdi, da tale prisotnost pri porodu malo "zbudi moške", da znajo tudi žensko malo bolj cenit. Sedaj je mala stara 1 teden in ati dela vse (hrani na flaško, previja, se ponoči vstaja, je neverjetno skrben, ko je vmes moral za firmo nekam skočit je pisal sms-e in klical kako sva , vse stvari ki so bile prej nepotrebne zanj ali predrage so se kar same znašle doma preden sva prišli iz porodnišnice itd.). Skratka mojemu je naredilo "klik v glavi" šele po porodu, tako da ni za obupat.

joj js sm tud čist na tleh. 5 mesecev sem noseča. Moj je pritiskal na mene da bi imela otročka. Eno leto sva se trudila in ko nama končno uspe zanosit se on za 100% spremeni. Vse ga moti,vsak korak ko ga nardim ga moti in tako izzove kreg. Pride celo tako daleč , da me je udaril. Moti ga npr.kolko kosila skuham. Vsaka malenkost. Nevem veeč kaj naj naredim. Jokam vsaki dan ;ker sem čist obupana. Prej je blo noro lepo zdaj pa ga sploh ne poznam več. Dajte mi pomagajte ker res nočem da otroci odrastejo brez očeta tak kot sem jes.

Pejt stran od njega, če te tepe! Boljše je biti sama kot pa v takšnem razmerju. A si prepričana, da se bo kdaj spremenil? Ponavadi se ne, samo še polabšajo se takšni nasilneži.

Kaj pa če bo otroka tudi tepel? Kaj je boljše, da ima otrok očeta, ki ga fizično zlorablja ali pa je brez njega?


Če pa že vztrajaš z njim, se obrni na kakšne strokovnjake, ki ti bodo lahko konkretno svetovali:

http://med.over.net/forum5/read.php?40,1483487

http://www.drustvo-sos.si/index.php?page_id=4

http://www.zavod-emma.si/index.php?page=druzinsko-nasilje

Navedeno

žalostna12
joj js sm tud čist na tleh. 5 mesecev sem noseča. Moj je pritiskal na mene da bi imela otročka. Eno leto sva se trudila in ko nama končno uspe zanosit se on za 100% spremeni. Vse ga moti,vsak korak ko ga nardim ga moti in tako izzove kreg. Pride celo tako daleč , da me je udaril. Moti ga npr.kolko kosila skuham. Vsaka malenkost. Nevem veeč kaj naj naredim. Jokam vsaki dan ;ker sem čist obupana. Prej je blo noro lepo zdaj pa ga sploh ne poznam več. Dajte mi pomagajte ker res nočem da otroci odrastejo brez očeta tak kot sem jes.

Spokaj kufre dokler je še čas. Resno! Drugega ti ne morem svetovat. Odločila se boš pa itak sama. In nosila tudi posledice svoje odločitve. Žal je tako.

draga žalostna12

zelo dobro te razumem saj sem tudi sama to doživljala. Celo nosečnost sem bila deležna grdega ravnanja, zmerjal me je , me udaril in odrival. Tudi ko sem rodila ni bilo nič drugače. Že nekaj dni po porodu sem bila deležna udarcev,....tako da....
verjetni mi da ne bo šlo na boljše ampak samo na slabše.

Za avtorico - tudi jaz sem pričakovala, da me bo moj dragi nosil po rokah, mi pripravljal zajtrk, božal trebušček in ostalo. Sem bila bridko razočarana. Je super partner, ne popiva, me ne tepe, ne zapravlja denarja, me ne vara. Ampak je pa po moško jebivetrski glede skrbi za gospodinjstvo in otroka. Naredil bi vse, za kar ga prosim, to že. Brez da mu s prstom pokažem pa niti posode ne zloži v stroj. Ne da se mi vsak dan znova ponavljat stvari, ki so meni čisto samoumevne, zato to naredim sama in sem ob 9h zvečer, ko mali zaspi, temu primerno izčrpana.
Zavedam se, da sem sama veliko kriva, ker sem ga razvadila, da vse naredim sama. Bomo videli, kako bo, ko bom šla v službo.
Se pa strinjam s predhodnicami: povej mu, kaj pričakuješ od njega. Mogoče pa sploh ne ve, kaj si želiš. Tudi za moške je nosečnost posebno obdobje.
Veliko se pogovarjajta in imejta se rada.

Moj odgovor za avtorico!

Sem na istem kot ti. Tudi jaz sem pričakovala več, a žal tega nisem deležna. Občutek imam celo, da mu je vseeno, sploh za otroka. Strah me je kako bo to čez par let, ma kaj par let, kako bo to šlo ko bom rodila. Že zdaj vem da bom za vse sama, ker res ne vidi nobenega dela v hiši - vsaj gospodinjskega ne. Če morda kdaj odnese smeti v bližnji smetnjak, pa še to je zelo redko. Me sicer ne žali, ne tepe, vara tudi ne, a vendar....pričakovala sem veliko več - tako kot ti. Ko poslušam najinega malčka z angel soundom kako se premika, pa skače, mi nikoli ne reče, da bi tudi on rad ga slišal.V bistvu je bilo to do zdaj samo enkrat. Žal je tako, da si včasih izbereš napačno osebo, s katero si želiš skozi življenje..Meni je žal, da tega nisem opazila prej :(((