Rojstvo - nepozaben dogodek. Včasih preprost, včasih poln izzivov. Kakšni so običajni postopki pri porodu v Sloveniji? Kakšen porod bi si želele? Moderatorka: dr. Zalka Drglin
Obvestilo za nosečnice, ki želijo odločati o tem, kaj se bo zgodilo z njihovimi presredki
nekaj dejstev:
1. Dejstvo je, da v Sloveniji presredek prerežejo prepogosto (približno polovici žensk v letu 2005).
2. Dejstvo je, da znanstveni izsledki kažejo, da je raba v tako visokih odstotkih neutemeljena.
3. Dejstvo je, da je priporočen odstotek relevantnih in pomembnih organizacij WHO, NICE, MIDIRS, itd. veliko nižji – pod 10%, največ 20%, so pa prakse z enim ali še manj odstotki epiziotomij.
4. Nepotrebno epizotomijo nekateri svetovno uveljavljeni znanstveniki in znanstvenice imenujejo spolno pohabljanje. Pod to se podpišem.
Temo je sicer odprla Zalka in verjetno vam bo ob prihodu iz zasluženega dopusta tudi odgovorila, za ta čas pa naj vskočim jaz.
Glede vsakega posega, ki naj bi se ga izvedlo na vašem telesu, naj bi se pridobilo vaše privoljenje. Konec koncev se epiziotomija v učbenikih babištva tretira za operativno dokončanje poroda tako kot je to vakumski porod oz. urgentni carski rez, za katerega je potrebno dati celo pisno privolitev.
Shema naj bi bila taka: babica seznani porodnico s prednostmi in slabostmi epiziotomije, ta pa presodi in privoli oz. odkloni poseg, babica upošteva njeno odločitev.
Problem pri prerezu presredka je, da dejansko ne veš ali ga moš moral narediti do trenutka, ko se poraja vodilni plodov del otroka. Takrat se je potrebno zelo hitro odločiti in ukrepati, ker v nasprotnem primeru tvegaš raztrganino.
Ker takrat ni časa informirati o situaciji ter pretehtavati pluse in minuse, se navadno babica in porodnica že prej pogovorita in da porodnica babici načelno privolitev ("če bo potrebno"). Poleg tega je iskanje privolitve za poseg tik pred zdajci tvegana odločitev tudi iz psihološkega vidika. Bi vi rekli ja, obenem pa se zavedali, da vas bodo čez par sekund rezali na zelo intimnem predelu? Jaz bi se definitivno odločila proti, pa čeprav tvegam rupturo.
No, to je bilo glede soglasja. Kar se tiče zavrnitve, pa je tako: vsi zdravstveni delavci smo zavezani delati v dobro pacienta. In čeprav babice ne damo Hipokratove zaprisege, se vseeno držimo načela "ne škoduj".
V primeru, da ste (ne glede na posledice) proti epiziotomiji, bo babica (če bo epiziotomija res potrebna) v dilemi kako ukrepati. Spoštovati vašo odločitev ter vas prepustiti porodni poškodbi oz. narediti proti vaši volji in reševati vaš presredek. Kot sem že rekla, za debato v dejanski situaciji ni časa.
Prezreti ne smemo tudi pravnih posledic. Vi bi lahko izrazili željo, da se epiziotomija ne izvede, ko pa bi dejansko prišlo do poškodbe presredka, bi lahko babico tožili zaradi malomarnega vodenja poroda.
Hipotetično gledano - če bi bila jaz vaša babica - bi vam razložila poseg (evidence based prednosti in slabosti), maksimalno bi se potrudila, da epiziotomija ne bi bila potrebna, v kolikor pa bi vi vseeno vztrajala pri odločitvi proti epiziotomiji, bi želela, da pisno sprejmete odgovornost za svojo odločitev.
Mogoče se grdo sliši, a tudi babice se moramo zavarovati.
Pozdravček,
Polona M.
Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal Ana Polona ob 20.07.08 11:48.
Najprej ena velika pohvala - na forumu sem le še nekaj dni (odkar sem izvedela, da sem noseča) - in sem navdušena nad Vašim in Zalkinim izčrpnim, strokovnim, obsežnim in neverejtno hitrim odgovarjanjem na naša vprašanja. In predvsem mi je všeč vajina filozofija glede rojevanja, ker se tudi sama zavzemam za naraven porod (ker pač nosečnost ni bolezen).
Za ta odgovor se vam najlepše zahvaljujem. Moj komentar: ta "shema privolitve" mi je sicer zelo všeč (pa ne samo glede epiziotomije, ampak tudi glede drugih rutinskih posegov), vendar se bojim, da v praksi ni tako in da se redko zgodi, da bi porodnico kdo karkoli vprašal.
Dalje: Vaša ideja o pisnem sprejetju odgovornosti se mi zdi korektna in sprejemljiva, saj razumem, da se morate babice zavarovati. In mislim, da bi bila sama takšno izjavo tudi pripravljena podpisati (v kolikor bi bila seveda prepričana v svoj prav).
No, pa da se še malo vrnem h glavni temi: veliko sem brala o naravnem porodu, med drugim tudi Gaskinovo, ki me je fascinirala. Poznam tudi nekatere prednosti in slabosti epiziotomije in se mi zdi, da je ta poseg nujen le v redkih primerih. V večini primerov (tako piše tudi Gaskinova) je ta poseg popolnoma nepotreben. Tudi o tem piše, da se raztrganina veliko lepše celi in manj boli kot rez. Res pa je da je raztrganino težje šivati.
In zanima me, kaj se lahko zgodi v najhujšem primeru, če se poseg ne opravi, ko bi bil upravičen?
In kaj menite o preventivni masaži presredka tedne pred porodom in krepitvi mišic medeničnega dna - ali to pomaga k boljši prožnosti?
Menite, da bi babica v slovenski porodnišnici na porodničino željo masirala presredek s toplim oljem med porodom?
Upam, da s svojimi komentarji in vprašanji nisem preobsežna. Se pa lepo zahvaljujem za odgovor!
Ja, tudi me smo veliko debatirale o epiziotomiji in Ini May. Ugotavljamo, da je verjetno razlog za njeno zelo nizko incidenco epiziotomij v tem, da ona bistveno drugače vodi nosečnost in porod.
Npr.: Ženske se pri njeni obravnavi zelo drugače prehranjujejo kot večina običajnih Slovenk, pa tudi priprava presredka njenih nosečnic avtomatsko vključuje nekatere preventivne ukrepe, ki se pri nas ne izvajajo rutinsko (npr. masaža). Poleg tega uporablja med porodom drugačne položaje, masira presredek z oljem ipd.
Najhujša posledica, če se epiziotomija ne izvede (pa bi bila potrebna), je to, da se pretrga presredek preko sfinktra anusa in ima ženska posledično fekalno inkontinenco (ne more zadrževati blata).
Kar se prednosti in slabosti celjenja epiziotomij/ruptur tiče, sem nekako sintetizirala zelo različna mnenja v naslednjem odstavku:
"Raztrganine presredka, glede na obseg poškodbe, delimo v več (glede na različne klasifikacije v tri, štiri ali pet) različnih stopenj:
- prva stopnja: poškodovana je le koža presredka;
- druga stopnja: vključuje poškodbo mišic medeničnega dna (zato nekateri avtorji v to kategorijo uvrščajo tudi epiziotomijo);
- tretja stopnja: kot poškodba druge stopnje s pridruženo poškodbo analnega sfinktra (a – manj kot 50% poškodovanega zunanjega sfinktra anusa; b – več kot 50% poškodovanega zunanjega sfinktra anusa; c – poškodovan je tudi notranji analni sfinkter);
- četrta stopnja: poškodba tretje stopnje in pretrgan analni epitelij (Holmes in Baker, 2006).
Raztrganine I. in II. stopnje ( do 2 cm) se celijo hitreje in manj boleče kot epiziotomija. Glede na rezultate raziskav, v teh primerih tudi šivanje ni potrebno (Clement and Reed, 1999; Lundquist in sod., 2000; Langley in sod., 2006; Walsh, 2007).
Nekateri trdijo, da hujše raztrganine, ki prizadenejo tudi sfinkter anusa, lahko puščajo ženski hude posledice – predvsem fekalno inkontinenco in zato je razlog da bi se tem raztrganinam ognili najpogostejša indikacija za epiziotomijo (Handa in sod., 2001; MacArthur in sod., 2005), vendar pa je eden od pomembnih povzročiteljev fekalne inkontinence tudi epiziotomija sama (DiPiazza, 2006; WHO, 2003). V neki študiji (56.471 porodov) so ugotovili, da v primeru, da babice ne izvajajo epiziotomij, pride do rupture tretje stopnje v 0.4% primerov, v primeru, da delajo mediolateralno epiziotomijo je bil odstotek enak, če pa so se posluževale mediane epiziotomije je bil odstotek ruptur tretje stopnje 1,2% (Pel in Heres, 1995).
Kar se tiče urinske inkontinence, je dokazano, da poškodbe perineja niso vzrok za urinsko inkontinenco, pač pa so drugi faktorji med porodom pomembnejši (forceps, prolongirano aktivno pojačano pritiskanje v drugi porodni dobi, starost nad 30 let, otroci nad 3700 g, prekomerno raztezanje mehurja med in po porodu…) (Walsh, 2007). Pravzaprav so v raziskavah ugotovili, da imajo ženske, ki med porodom niso utrpele poškodb presredka (tako spontanih kot jatrogenih) močnejše mišice medeničnega dna (Klein in sod., 1994), kljub temu pa ne moremo z gotovostjo trditi, da poškodba presredka poveča možnost za urinsko inkontinenco (Woolley, 1995). Prav tako pa tudi rutinsko izvajanje epiziotomije ne preprečuje urinske ali fekalne inkontinence (Fritel in sod., 2008; ACOG, 2006)." (Mivšek, 2008)
Kar se tiče masaže presredka v nosečnosti, evidence based podatek pravi da je učinkovita (Shipman in sod., 1997; Labrecque in sod., 1999; Davidson in sod., 2000; Beckmann in Garrett, 2007). Tudi sama sem jo prakticirala in kljub moji konstituciji (152cm; 40kg) ter (zame) kar veliki deklici (2990g), ter ležečemu položaju v II. porodni dobi, epiziotomije nisem potrebovala. Delež, ki ga je k temu dejstvu doprinesla masaža na eni strani oz. na drugi strani zelo izkušena babica (ga. Drame Jožica) je nemogoče izračunati.
Kar se tiče masaže med samim porodom, evidence based podatki pravijo naslednje:
"Elastičnost presredka izboljša toplota, zato naj babica porodnici nudi tople obkladke v predelu presredka in ji nudi možnost uporabe tople vode (kopel, prhanje) v I. porodni dobi (Dahlen, 2005) - dobi odpiranja materničnega ustja." (Mivšek, 2008)
Kar pa se tiče masaže presredka med drugo porodno dobo - dobo iztisa otroka, so podatki malce nekonsistentni:
"Veliko je bilo debat o tem ali je smiselno varovanje presredka med porajanjem otroka ali ne oz. ali je priporočena masaža z oljem v 2. porodni dobi.
Lahko da kontrolirano porajanje vodilnega plodovega dela zmanjša možnost za raztrganine, obenem pa jih z manipulacijo lahko babica tudi sproži (WHO, 2003). Narejene študije, ki so poskušale podati smernice v zvezi s tem (Myrfield in sod., 1997; McCandlish, 1998; Mayerhofer in sod., 2002; Albers in sod., 2005; de Souza in Riesco, 2006) so imele nekatere pomanjkljivosti (niso upoštevale vseh dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe presredka med porodom – porodnega položaja, stimulacije poroda, pomočnika med porodom…), vendar pa bi iz vseh študij lahko povzeli, da varovanje ne vpliva bistveno na raztezanje tkiv presredka in posledično potrebo po epiziotomiji oz. na odstotek ruptur (če govorimo o naravnem porodu). Predvsem se je v tem smislu potrebno ozirati na počutje ženske; če le-ta dotika na tem predelu ne sprejema, lahko varovanje presredka, vaginalne preiskave in masaža v II. porodni dobi povzročijo, da se vagina skrči, kar zmanjša velikost porodnega izhoda. Tako se možnost za raztrganine in/ali potreba po epiziotomiji poveča (Walsh, 2007; NICE, 2007; Stamp in sod., 2001)." (Mivšek, 2008)
Ali bi babica bila pripravljena masirati ženski presredek med porodom, je verjetno odvisno od babice, ki bi porod vodila. V slovenskih porodnišnicah je zlasti problem to, da ena babica skrbi za več (včasih tudi 4) porodnic hkrati.In lahko se zgodi, da tudi če bi bila masažo pripravljena izvajati, fizično izvedba le-te ne bi bila mogoča. Babice se zavzemamo za "one to one midwifery", ki bi omogočalo, da bi se babica ženski za katero skrbi res lahko maksimalno posvetila. Žal kadrovska politika porodnišnic temu ni naklonjena.
Upam, da ste se prebili do konca mojega odgovora - zdaj namreč šele vidim, kako sem se razpisala :-)
Kot vidite je tema prereza presredka zelo zelo kompleksna in kontroverzna.
Pozdravček,
Polona M.
Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal Ana Polona ob 21.07.08 10:47.
Aha, še glede bolečine in šivanja vam nisem odgovorila.
"Zdravstveni strokovnjak, ki epiziotomijo izvede, bi jo moral znati tudi rekonstruirati (WHO, 2003). To pomeni, da bi babica, ki epiziotomijo izvede, morala znati le-to tudi zašiti (to je naš cilj za bodočnost).
Običajno se šiva epiziotomijsko rano v lokalni anesteziji. V splošni anesteziji se šivajo globoke raztrganine. Dokazano je, da se manjše raztrganine celijo bolje, če niso šivane in so obenem tudi manj boleče kot epiziotomija(Goer, 1995).
Raziskave priporočajo šivanje s šivalnimi materiali iz skupine poliglikolnih kislin (Walsh, 2007). Postopek šivanja epiziotomijske rane poteka po pravilih kirurške asepse (vsi inštrumenti, tekočine in materiali, ki pridejo v stik z epiziotomijsko rano morajo biti sterilni). Ohlapno, kontinuirano šivanje v dveh plasteh je povezano z manj bolečinami po oskrbi rane (Holmes in Baker, 2006; Walsh, 2007; ACOG, 2006).
Posledice nepravilnega šivanja so lahko krvavitev oz. hematom (če se epiziotomije ne zašije do skrajnega konca rane), fistule (v kolikor globoki šivi poškodujejo rektalno sluznico), infekcija, neugodje (pretirano zategovanje šivov) ter boleči spolni odnosi (v primeru, da se zadnjo plast – kožo zašije preko zadnje ustnične vezi) (Holmes in Baker, 2006).
Bolečine blaži uporaba hladnih obkladkov (zavitki oz. vrečice z zmrznjenim gelom). Aplikacija ledu z namenom da se blokira lokalno živčno prevajanje bolečinskega dražljaja imenujemo krioanalgezijo (Walsh, 2007).
Trenutno potekajo raziskave o učinkovitosti uporabe drugih metod za korekturo poškodovanega perineja (predvsem pa je v primeru alternativnih metod pod vprašajem korekcija mišičnih plasti) (Walsh, 2007)." (Mivšek, 2008)
Lp,
Polona M.
Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal Ana Polona ob 21.07.08 10:49.
glede na pisanje sklepam, da je masiranje presredka ućinkovito in me zanima ali je možno, da to opravi namesto babice kdo drug-recimo spremljevalec/ka pri porodu?
mene pa zanima lokalna anestezija pri šivanju epiziotomijske rane in bolečina. Namreč, pred porodom sem slišala za kar nekaj žensk, ki jim menda lokalna "ni prijela" ali pa jo sploh niso dali, tako da jih je zelo bolelo. No, zaradi teh zgodb sem pred šivanjem dvakrat vprašala porodničarko, ki me je šivala, če so mi anestezijo dali in če je prijela, in mi je obakrat zagotovila, da ja. Ampak mene je vseeno bolelo ko vrag, hvalabogu za super babico, ki me je ves čas šivanja držala za roko in dihala z mano, tako da sem uspela bolečino vsaj nekoliko predihat.
Z lokalno anestezijo in hudo bolečino kljub njej imam eno izkušnjo še iz otroštva, ko so mi morali povleči stran noht na palcu - čutila sem čisto vse, kot bi mi ga vlekli na živo, čeprav so mi menda dali dve injekciji in je tudi prijelo.
Nekje sem prebrala, da naj bi lokalna anestezija omrtvičila samo mišice, ne pa tudi kožnega tkiva, vendar me sorodnik, ki je ravno postal zdravnik, prepričuje, da to nikakor ni mogoče, da je moralo iti kaj drugega narobe, najverjetneje, da ni prijelo. Ampak jaz sem obakrat spraševala, če stvar dela, in obakrat so mi zagotovili, da ja ...
Skratka, zdaj pa ne vem, ali sem samo jaz tako občutljiva ali kaj je to zaena reč, da me tako boli kljub anestetiku. Začenja me malo skrbeti zato, ker se mi je med nosečnostjo nekaj materinih znamenj povečalo, pa bi si jih dala odstraniti, vendar me je strah, kako bo z anestezijo ...
Mogoče ni prava tema, ampak navezuje se tudi na šivanje po porodu, enak strah imam namreč tudi za morebitni drugi porod, če bo, in če me takrat slučajno še enkrat prerežejo.
Ali kdo kaj ve, kako deluje ta anestetik in koliko bi moralo "boleti" to šivanje? S kom od specialistov bi se pa sploh o svojem čutenju bolečine lahko pogovorila - z anesteziologom, verjetno?
seveda lahko masira presredek kdorkoli - vi ste tisti, ki dovolite ali pa ne dovolite tega. Seveda je dobro, če tisti zna to početi :)
Iz literature in pogovorov z ženskami vem, da nekatere ženske podpirajo otrokovo glavico med lastnim porodom, nekatere se dotikajo ščegetavčka, kar zanesljivo pomaga pri rojstvu otroka in pri tem, da ohranjate svoj presredek. Bolj ko ste lahko pri svojem vedenju sproščeni, več možnosti je za kreativno rojevanje (težko si predstavljam žensko, ki se sproščeno dotika svojega telesa v navzočnosti neznanih oseb ali npr. študentov).
In drago pomladno dete,
smisel anestezije je ravno v tem, da ne čutite bolečin (lahko pa čutite dotikanje oz. "da se nekaj dela"). In če vas je bolelo, torej zdravilo ni delovalo oz. učinkovalo tako, kot bi moralo. Ne vidim razloga, da bi morali trpeti bolečine pri šivanju presredka ali pri kaki drugi operaciji. Nad tem sem ogorčena.
Po mojem mnenju se o svojih izkušnjah posvetujte z anestezistom pred operacijo, da vam bo povedal, kako preverjajo, ali je zdravilo prijelo in da boste zaupali, da bodo kaj ukrenili v tistem hipu, ko bi npr. zdravilo popustilo. To si predstavljam tako, da vam dajo zdravilo, preverijo, ali čutite bolečino, in ko rečete, da je ne, začnejo z operacijo, nato pa z občasnimi vprašanji (ALi morda čutite kakšno bolečino?) še naprej preverjajo, kako je z delovanjem zdravila. Oziroma: če bi začutili bolečino, bi dodali odmerek.
Tole je seveda moja predstava, kako naj bi potekal postopek. Lepo prosim, če katera z dobrimi izkušnjami pove, ali je realno pričakovati kaj takega.
In za tiste, ki se pripravljate na porod: preberite si zgornje besedilo o smiselnosti prereza presredka, da bi bilo šivanje potrebno čim manjkrat.
Veseli bomo še kakšnih izkušenj ali kakšne nove osvetlitve problema bolečin pri šivanju presredka.
dr. Zalka Drglin, ženske študije
transakcijska analitičarka - svetovalka
Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki
www.mamazofa.org
obporodne stiske
individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce
Zakla, najlepša hvala za odgovor. V bistvu sem si tudi jaz predstavljala, da preverjajo, ali je prijelo, ali pa vsaj, da če kričiš od bolečin, da te kaj vprašajo. Pa nič. Zato mogoče se nagibam k temu, da morda jaz kako drugače čutim kot drugi, ali pa da imam tako občutljivo kožo ali kaj ... Nič, kakega anesteziologa bom vprašala, če pa se tu najde še kak koristen odgovor, pa tudi vnaprej hvala.
LP
Sem 9 dni pred rokom in imam eno vprasanje glede ne izvajanja epiziotomije. Zanima me namrec ce dejstvo, da sem pri prvem porodu imela epiziotomijo kaj zmanjsa moje moznosti, da bi tokrat porod uspela izpeljati brez nje. Ali je to kakorkoli povezano?
Po vsem prebranem sem se namrec odlocila da jo nocem in sem se tako zmenila v porodnisnici, kjer sem oddala svoj porodni nacrt - da se raje strgam, kot da me prerezejo. So pa mi zagotovili, da bodo v prvi fazi uporabljali tople komprese in masazo presredka tudi s sterilnim oljcnim oljem. (rodila bom v Indiji)
Sem 9 dni pred rokom in imam eno vprasanje glede ne izvajanja epiziotomije. Zanima me namrec ce dejstvo, da sem pri prvem porodu imela epiziotomijo (6 let nazaj) kaj zmanjsa moje moznosti, da bi tokrat porod uspela izpeljati brez nje. Ali je to kakorkoli povezano?
Po vsem prebranem sem se namrec odlocila da jo nocem in sem se tako zmenila v porodnisnici, kjer sem oddala svoj porodni nacrt - da se raje strgam, kot da me prerezejo. So pa mi zagotovili, da bodo v prvi fazi uporabljali tople komprese in masazo presredka tudi s sterilnim oljcnim oljem. (rodila bom v Indiji)
vaše vprašanje je zelo zanimivo. Po mojih podatkih je s prejšnjimi prerezi presredka takole: zabrazgotinjeno tkivo je bolj čvrsto, manj prožno kot nepoškodovano tkivo. Da bi se nožnična odprtina prilagodila otrokovi glavici, ki prihaja na svet, se mora presredek zmehčati (stanjšati) in raztezati. To se navadno zgodi brez večjih težav, razen če je vloga brazgotine pri tem premočna.
Osebna izkušnja: prvič epiziotomija, zoprne težave po porodu, drugič brez epiziotomije, super počutje po porodu, sem že takoj veselo hodila naokoli.
Kaj lahko storite že sedaj nosečnosti: masaža presredka z olji, vaje za mišice medeničnega dna (tudi sprostitev)
Kaj lahko vi storite med porodom: naj porod poteka čim bolj fiziološko, če je mogoče, brez sredstev za sproženje in pospeševanje, rojevajte v pokončnejših položajih, druga porodna doba naj ne bo direktivna,
in najpomembnje: dajte telesu čas, da se razpre in zmehča.
Zato: čim več sproščenosti, zmožnosti prepuščanja, umiritve, zaupanja telesu.
Pomaga voda (tudi porod v vodi, tuširanje). Pomaga masaža, kot ste jo omenili - super!
Ina May Gaskin govori o zakonu sfinktrov: torej, sproščena usta in mišice okoli njih, grla in čeljusti - sproščeno medenično dno, lažji porod.
Pri tem svetuje humor, poljubljanje, to, da prhate kot konj.
Svetuje: Bodite malo divji. In: Naj to stori vaša mala opica.
Svetuje, da dovolite seksualnim vidikom poroda, da spregovorijo - torej, dotikanje ščegetavčka, vaša dlan na mednožju itd.
Skratka, tudi ob prejšnji epiziotomiji (=prerezu presedka) imate možnosti, da se bo to pot presredek ustrezno prilagodil otrokovi glavici. Če pride do blažjih raztrganin, jih ponekod niti ne šivajo. Če pride do večjih, pa je šivanje primeren postopek.
Držim pesti, vi se pa sprostite!
In zelo sem radovedna: a v Indiji boste rodili? Če boste kakšno besedo rekli na to temo, nas boste razveselili.
Lep pozdrav
dr. Zalka Drglin, ženske študije
transakcijska analitičarka - svetovalka
Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki
www.mamazofa.org
obporodne stiske
individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce
Inino knjigo Modrost rojevanja sem itak prebrala ze...res ogromnokrat in jo se vedno vseskozi berem. Pripravljena sem na vse - mukanje, prhanje, petje :) moj moz pa tudi dobro informiran, kaj se bo dogajalo. Bila sem tudi na njeni predsavitvi knjige v hotelu Union tako, da sem popolnoma okuzena.
V indiji je stopnja epiziotomije 95!!! Se na predavanju "Priprava na porod" so rekli, da azijska koza pac ni tako raztegljiva...vecje neumnosti se nisem slisala ampak sem bila kar tiho. Belke, da se menda lazje raztegnemo :)
Tudi na splosno imajo neverjetno visoke odstotke carskih rezov. To me zelo cudi. Clovek bi pomislil, da bo "manj razvita druzba" bolj naravna in naklonjena naravnemu porodu.Ce imamo ZDA za en ekstrem najazvitejse drzave, kjer so se stvari sfizile in je poseganje po prerezih, epiduralnih in carskih rezih preseglo vse meje moram na zalost reci, da v Indiji ni dosti boljse.
Pozitivna stran je, da imas tukaj na izbiro kje bos rodil. Izbire je ogromno. Hvala bogu, bolje receno internetu in dobrim feedbackom :) sem nasla porodnisnico, ki ima ful majhen odstotek carskih rezov in zelo majhen odstotek porodov z instrumenti a la vakum in klesce. Pri epiziotomiji jih se malo kruza in se ne morejo pohvaliti z majhnim odstotkom, ker indijske zenske enostavno prehitro sprejmejo prerez. Sicer bom videla kako in ce mi bo uspelo ampak verjamem v teorijo, da dokler bomo zenske dopuscale prereze do tedaj jih bodo izvajali.
v izbrani porodnisnici so vsaj pripravljeni na izvajanje vseh postopkov za zascito presredka, kar me navdaja z optimizmom.
So prva porodnisnica, ki bo v kratkem zacela izvajti porod v vodi tako, da so zelo progresivni ceprav bi morala reci, da se trudijo biti zelo prvobitni. Porodnisnica ima tim 5 zdravnic (ginekologinj - porodnicark). V casu obravnave spoznas vseh 5, izberes pa dve, ki ti odgovarjata in garantirajo ti, da bo na porodu ena izmed teh dveh.
Sistem babistva v Indiji ne obstaja, v tej bolnisnici pa so ga uvedli in jih prihajajo izobrazevat babice iz Anglije. Tako imas na porodu dodeljeno eno babico, eno ajo (hmmm...neke vrste negovalka, oziroma cistilka pomocnica) in pa izbrano zdravnico. Vaginalno te pregledajo ob sprejemu in potem na 4 do 5 ur. Tudi zdaj v obdobju prenatalnih pregledov me se niso pogledali vaginalno. Sele ob dopolnjenem 40. tednu te pogleda.
Vsaka porodna soba, kamor te namestijo ce si vsaj 4 cm odprta ima svoj tus, bean bag, tiste velike zoge itn. SPodbujajo, da prineses svojo glasbo, sobo zatemnijo, spodbujajo da vprvi fazi veliko hodis, cepis, se gibas...
Poroda ne omejujejo casovno in ga ne sprozijo ali pospesijo ce tega ne zelis. Porod sprozijo belkam pri dopolnjenih 42. tednih , za indijke pa je ta meja 41 tednov.
Zelo propagirajo epiduralno...imajo tisto tako imenovano "sepavo epiduralno", kot ji v knjigi rece Ina May in Indijke se jo na veliko posluzujejo.
Tudi moja izkusnja s prvim porodom je bila solski primer kaj vse naj se ne bi delalo. 6 let nazaj tudi v Indiji. Sprozen porod pri 40. tednih, ker so se bali, da je otrok prevelik (fetal macrosomnia). Epiduralna, velika epiziotomija in klescni porod:(
Ceprav je pa poporodna oskrba tako fenomenalna in individualna (seveda, saj vsakemu stisnes v roko placilo po ucinku :) in vsi skacejo okoli tebe) da sem iz porodnisnice po treh dneh odsla z zaceljenimi sivi in s super pocutjem. Davek za nenaraven porod sem placala z dojenjem, ki ni steklo, in s tezavo navezave pristnega stika z dojencico. Materinska custva so me preplavila zelo zelo pozno.
Zdaj imam izbrano na videz super porodnisnico s izredno prilagodljivim osebjem in stevilnimi uspesnimi naravnimi porodi brez prerezov (preverjeno od konkretnih zensk, ki so tu rodile) in dober porodni nacrt. Tudi v glavi sem pripravljena na lepso izkusnjo. Zdaj pa je treba to samo se speljat. Upam, da ste imeli v mislih take informacije, ko ste rekli naj kaj povem o porodu v Indiji :)
Ja, se to: porod se placa. Kot v informacijo. Porodni "paket", ki sem ga izbrala...to je naravni porod in potem deluxe soba (kot pri nas nadstandardna - paket je 2 dni) stane 36.000 rupij, kar je okoli 600 evrov. Ce ostanes dlje pa je potem dodaten strosek se nadaljni najem sobe...50 evrov na dan.
Je morda prilagosljivost pogojena s tem, da se vse placa in da je vsaka porodnisnica svoj profitni center? :) In navada je, da potem seveda se babici in aji v roke stisnes eno placilo v znak hvaleznosti. Izredno so vsi motivirani da ti ustrezejo v vseh pogledih.
Kaj lahko vi storite med porodom: naj porod poteka čim bolj fiziološko, če je mogoče, brez sredstev za sproženje in pospeševanje, rojevajte v pokončnejših položajih, druga porodna doba naj ne bo direktivna,
in najpomembnje: dajte telesu čas, da se razpre in zmehča.
Imam vprašanje - kaj pomeni, da naj druga porodna doba ne bo "direktivna"?
Druga porodna doba...torej doba pritiskanja...naj ti ne bi govorili kdaj pritiskat in kdaj ne pritiskat...zenska naj bi sama zacutila kdaj mora pritisnit. To pomeni, da naj druga doba naj ne bi bila direktivna. Ko ti celo stejejo sekunde koliko casa moras pritiskat.
Draga Beti8, draga Lucullan in sploh drage obiskovalke,
ja, druga porodna doba, čas, ko otročiček dejansko prikuka na svet - takrat, ko ima navadno ženska neustavljivo potrebo po pritiskanju - je za nekatere ženske prav nagrajujoča (tudi jaz sem med njimi).
Če rojevate v katerem od pokončnejših položajev, pri tem za vas in za otroka dela tudi težnost, nekatere ženske bolj, druge manj sodelujejo z zavetstnim pritiskanjem. Dobri znanstveni podatki kažejo, da je smiselno uporabljati fiziološke mehanizme, ki omogočajo večini žensk spontano rojevanje.
Poleg pokončnega položaja ali nevtralnega položaja sodi sem tudi:
- neuporaba pritiska na fundus, to je vrh maternice,ki je poseg, ki bi ga smeli uporabljati res zelo zelo redko;
- neomejevanje trajanja druge porodne dobe, princip: da bi se otroček rodil, se mora žensko telo razpreti, za kar je potreben ČAS, otrokova glavica, ki je navadno vodilni del, pa se mora POČASI prilagoditi porodnim potem in POČASI raztezati presredek ...
- sledenje dogajanju v telesu porodnice - sodelovanje s popadkom, ne pa vsiljevanje ritma od zunaj, brez ukazovanja "pritisnite" ...
- kadar ženska potrebuje usmeritev, kako priskati, se to naredi zelo subtilno, z upoštevanjem njenega stanja, komunikacijskih kanalov itd.,
take prakse obstajajo v Evropi in Ameriki, to je REALNOST
- nekateri uporabljajo zelo blage metode, ki so usmerjene bolj v to, da otroka res nežno in počasi iztisnete/potisnete na svet, z dihom, "da ga izdihate";
- v sobi, kjer se porod odvija, zagotavljanje UMIRJENEGA vzdušja tudi v drugi porodni dobi, da se ne moti fizioloških procesov
- nekateri znani porodničarji - M. Odent - govorijo tudi o posebnem refleksu - "fetal ejection reflex", ki pa ga je mogoče doživeti le v okoliščinah, kjer se lahko ženska povsem sprosti in prepusti porodnemu procesu...
Če imate možnost, si oglejte katerega od DVDjev, ki prikazujejo spontane, t.i. naravne porode. Mislim, da je včasih veliko lažje spoznati, o čem govorimo, skozi podobe kot skozi besede.
Mimogrede, M. Odent bo v novembru 08 čisto blizu nas, v Italiji. Vem, da je seminar že razprodan, morda pa se je mogoče udeležiti njegovega predavanja.
Posredujem informacije?
Vse zgoraj našteto velja seveda ob pogoju, da ste vi pri močeh in da je z otročkom vse v redu. Bolj ko porod poteka spontano in manj ko je vmešavanja in posegov od zunaj, več je možnosti, da se bo tudi končal spontano. Dejstvo je, da smo priča pojavu, ki se mu reče kaskada ukrepov, kar pomeni, da en postopek ali poseg vodi v drugega, tretjega itd., podobno kot domine, in da tako pridemo do točke, ki je morda nismo želeli ali pričakovali.
Srečno,
dr. Zalka Drglin, ženske študije
transakcijska analitičarka - svetovalka
Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki
www.mamazofa.org
obporodne stiske
individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce
Ups, draga Lucullan,
sploh se vam še nisem zahvalila za opis sodobne porodne pomoči v Indiji.
Torej, hvala vam.
Pri nekritičnem prenašanju "zahodnega" načina mišljenja in ravnanja res prihaja do neverjetnosti: človek bi upal, da se utegnemo kaj naučiti iz napak ali zablod ali ... drugih, in da bomo ljudje znali kritično oceniti, kaj tako imenovani razvoj in napredek in modernost prinašjo dobrega in kaj prinašajo slabega.
Sodobna tehonologija, zdravila, posegi pri porodu lahko rešujejo življenja, lahko pa jih tudi uničujejo. Na nas je, da jih znamo pametno uporabljati. Tako kot z drugimi izumi in pogruntavščinami si lahko z nekritičnim pristopom in sprejemanjem življenje prej otežimo kot olajšamo.
Ojoj, tole s presredki je pa hudo, to je podoben predsodek kot izgovor, da ženske v Sloveniji pač ne morejo rojevati v pokončnih položajih, ker so drugačne kot Skandinavke ali drugačne kot Ciganke (Rominje) ali drugačne kot ženske z vzhoda, ki pač veliko čepijo.
Želim, da bo tokrat porod bolj po vaši meri.
dr. Zalka Drglin, ženske študije
transakcijska analitičarka - svetovalka
Združenje za informiranje,svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva Naravni začetki
www.mamazofa.org
obporodne stiske
individualno svetovanje, podpora in informiranje za ženske in svojce
Temo je sicer odprla Zalka in verjetno vam bo ob prihodu iz zasluženega dopusta tudi odgovorila, za ta čas pa naj vskočim jaz.
Glede vsakega posega, ki naj bi se ga izvedlo na vašem telesu, naj bi se pridobilo vaše privoljenje. Konec koncev se epiziotomija v učbenikih babištva tretira za operativno dokončanje poroda tako kot je to vakumski porod oz. urgentni carski rez, za katerega je potrebno dati celo pisno privolitev.
Shema naj bi bila taka: babica seznani porodnico s prednostmi in slabostmi epiziotomije, ta pa presodi in privoli oz. odkloni poseg, babica upošteva njeno odločitev.
Problem pri prerezu presredka je, da dejansko ne veš ali ga moš moral narediti do trenutka, ko se poraja vodilni plodov del otroka. Takrat se je potrebno zelo hitro odločiti in ukrepati, ker v nasprotnem primeru tvegaš raztrganino.
Ker takrat ni časa informirati o situaciji ter pretehtavati pluse in minuse, se navadno babica in porodnica že prej pogovorita in da porodnica babici načelno privolitev ("če bo potrebno"). Poleg tega je iskanje privolitve za poseg tik pred zdajci tvegana odločitev tudi iz psihološkega vidika. Bi vi rekli ja, obenem pa se zavedali, da vas bodo čez par sekund rezali na zelo intimnem predelu? Jaz bi se definitivno odločila proti, pa čeprav tvegam rupturo.
No, to je bilo glede soglasja. Kar se tiče zavrnitve, pa je tako: vsi zdravstveni delavci smo zavezani delati v dobro pacienta. In čeprav babice ne damo Hipokratove zaprisege, se vseeno držimo načela "ne škoduj".
V primeru, da ste (ne glede na posledice) proti epiziotomiji, bo babica (če bo epiziotomija res potrebna) v dilemi kako ukrepati. Spoštovati vašo odločitev ter vas prepustiti porodni poškodbi oz. narediti proti vaši volji in reševati vaš presredek. Kot sem že rekla, za debato v dejanski situaciji ni časa.
Prezreti ne smemo tudi pravnih posledic. Vi bi lahko izrazili željo, da se epiziotomija ne izvede, ko pa bi dejansko prišlo do poškodbe presredka, bi lahko babico tožili zaradi malomarnega vodenja poroda.
Hipotetično gledano - če bi bila jaz vaša babica - bi vam razložila poseg (evidence based prednosti in slabosti), maksimalno bi se potrudila, da epiziotomija ne bi bila potrebna, v kolikor pa bi vi vseeno vztrajala pri odločitvi proti epiziotomiji, bi želela, da pisno sprejmete odgovornost za svojo odločitev.
Mogoče se grdo sliši, a tudi babice se moramo zavarovati.
Pozdravček,
Polona M.
pozdravljena,
ne morem se znebiti občutka, da bi se vi kot stroka v primeru, da vas neka mamica toži zaradi prereza presredka (ni bilo privolitve) zavarovali na način češ, da zaradi hormonskega divjanja med porodom itak ni bila prištevna in da je zaradi tega tudi niste upoštevali. češ baba nora kaj pa ona ve kaj je zanjo najboljše, saj ni strokovnjakinja, ni imela celovitega pregleda na situacijo, možnimi posledicami, bla, bla bla...
vse preveč zgodb hodi na dan iz naših porodnišnic o neprimernem odnosu in izgovarjanju na hormone, razvajenost, poporodno depresijo, da se utermeljijo nekateri posegi. še pušenjak je to omenjal v enem od svojih postov eni ženski, ki je imela svojo vizijo, da bi želela pri svojem otroku imeti popkovnico in posteljico toliko časa, dokler se sama ne posuši. (nekaj v tem stilu. sicer je bil ekstremen primer vendar so mi njegove besede pustile vse preveč dvomov)
žal je tako, da prihaja do komplikacij in posledično strahu pri porodnicah tudi zaradi izgube (ali samo potencialne grožnje izgube) odločanja nad dogajanjem in svojim telesom - neupoštevanje.
ali ste vi kot babica pripravljeni podpisati in prevzeti odgovornost nad svojimi strokovnimi odločitvami? ste pripravljeni dati denar tam kamor stegujete roke s škarjami in jezike?
glede na to, da se očitno zdravstveni delavci (nekateri, ne pa vsi) požvižgate/jo nad zakonom o pacientovih pravicah, močno dvomim.
z vas kot strokovnjake bi moral biti to alarmanten znak, da se ženske odločajo za porode v tujini ali celo na domu v lastni režiji. ste odpirali že s svojimi strokovnimi kolegi kako temo kako povrniti zaupanje v obstoječ sistem in kako povrniti ženskam zaupanje v svojo ženskost, ki pri večini porodov ostane vsaj v strogo fizičnem smislu iznakažena?
ali pa njaj to sprejme ker (ah jbtg) ker je to del "normalnega" poroda v sloveniji?
Mogoče se grdo sliši, a tudi mamice se moramo zavarovati.
