Sladkorna bolezen in matične celice

Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, ki nastane zaradi nezadostnega sproščanja hormona insulina, pomanjkanja učinkov insulina ali obojega. V Sloveniji je 125.000 sladkornih bolnikov, kar predstavlja  6.5 odstotkov celotne populacije. Bolezen je v porastu, zaradi sedečega življenjskega sloga in vse pogostejšega stresa.

Tipi sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen tipa 1: gre za avtoimuno obolenje, posledica česar je hitro uničenje beta celic v trebušni slinavki. Le-ta preneha izločati inzulin, zato je potrebno takojšnje zdravljenje z inzulinom. Običajno se bolezen odkrije pri otrocih med 2. in 12. letom starosti, lahko se pojavi tudi med nosečnostjo. Vzroki za nastanek še niso znani, vpliv na nastanek pa imajo med drugim določeni genetski dejavniki.

Sladkorna bolezen tipa 2 velja za najpogostejšo obliko (90 % vseh obolelih) in se običajno pojavlja pri starejših ljudeh oz. po 40. letu starosti. Vzroki za nastanek se skrivajo predvsem v neustreznem življenjskem slogu in genetskih spremembah, ki vplivajo na spremenjeno izločanje inzulina.

Nosečnostna sladkorna bolezen

C2603DFE-87EF-11E1-96FB-4FAE65B94067Ta oblika se pogosteje pojavi pri nosečnicah s prekomerno telesno težo in pri tistih s sladkorno boleznijo v družini. Običajno gre za začasno obolenje, ki po porodu izgine. Pojavi se pri 5-10 % nosečnic.

Diagnosticiranje nosečnostne sladkorne bolezni se razlikuje od diagnosticiranja sladkorne bolezni pri ostali populaciji. Nosečnica namreč nima znakov povišanega krvnega sladkorja, kljub temu pa že blago povišane vrednosti krvnega sladkorja negativno vplivajo na zdravje nosečnice in ploda. V skladu z lansko leto sprejetimi smernicami določamo glukozo v krvi na tešče ali glukozo v naključnem vzorcu, vsaki nosečnici, že ob prvem pregledu. S tem želimo izključiti predvsem neodkrito sladkorno bolezen, ki je bila prisotna že pred nosečnostjo.
Nosečnostno sladkorno bolezen urejamo v večini primerov z rednimi, vsaj šestimi obroki, ob upoštevanju navodil zdrave uravnotežene prehrane in redne telesne dejavnosti. V primeru nedoseganja ciljnih vrednosti, je potrebna uvedba zdravljenja z insulinom.

Pri že znani sladkorni bolezni mora biti nosečnost načrtovana, ker je za razvoj ploda pomembno, da je spočet v času zelo dobre urejenosti krvnega sladkorja. V primeru visokih vrednosti krvnega sladkorja v  tem obdobju, je nastanek malformacij pri plodu pogostejši. Urejenost sladkorja je pomembna tudi za nadaljnji razvoj in rast ploda, saj povišan krvni sladkor vpliva na prehitro rast ploda, prezgodnji porod, presnovne zaplete, pogostejše so obporodne poškodbe matere in novorojenčka, novorojenčki se rodijo s hipoglikemijo, pogostejša je hiperbilirubinemija.

Nosečnice, pri katerih ugotovimo nosečnostno sladkorno bolezen, imajo visoko tveganje (60-70%) za nastanek nosečnostne sladkorne bolezni tudi v naslednjih nosečnostih. Povečano (50-75%) je tudi tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju. Zato 6 do 8 tednov po porodu vsem napravimo določitev krvnega sladkorja na tešče. V kolikor je izvid testiranja normalen – krvni sladkor na tešče < 6,1 mmol/l, diabetologi priporočamo 1-krat letno kontrolo krvnega sladkorja pri osebnem zdravniku. V primeru diagnoze motene tolerance za glukozo ali sladkorne bolezni pa vodenje pri osebnem zdravniku ali diabetologu.

Napredek pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 s pomočjo matičnih celic

diabetes v nosecnostiPo svetu potekajo številne študije o zdravljenju z matičnimi celicami.Dr. Haller z Univerze v Floridi preučuje možnost zdravljenja bolezni z lastnimi matičnimi celicami iz popkovnične krvi, podoben projekt pa poteka tudi v Nemčiji. Tovrstne matične celice imajo namreč nekaj pomembnih prednosti, ki jih matične celice odraslih tkiv izgubljajo ali so zmanjšane. So »mlade«, ker so stare največ devet mesecev in bolj »sveže«, ker so v maternici zaščitene pred številnimi virusi in okužbami iz zunanjega okolja, ter bolj »naivne«, v primerjavi z matičnimi celicami odraslih tkiv. Obstaja manjša verjetnost povzročitve zapletov pri alogenih transplantacijah (transplantacijah z darovanimi celicami).

Omeniti velja še študijo, ki poteka od leta 2007. Raziskovalci poročajo, da je poskusno zdravljenje z matičnimi celicami omogočio bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1, da celo do 4 leta niso potrebovali ijekcij inzulina. Ameriško-brazilski projekt, v katerem je sodelovalo 23 bolnikov, je pokazal, da je večina po presaditvi matičnih celic iz lastnega kostnega mozga lahko proizvajala svoj inzulin. Celo tisti, pri katerih se je bolezen ponovila, so potrebovali manj inzulina kot prej. Vendar pa je ekipa strokovnjakov v ameriški medicinski reviji JAMA opozorila, da zdravljenje utegne delovati le pri bolnikih, katerih bolezen je bila diagnosticirana pred kratkim. Zdravljenje je zasnovano tako, da imunskemu sistemu bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1, prepreči uničevanje celic, ki proizvajajo inzulin.

Postopek pridobitve matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice je ob rojstvu enostaven, traja nekaj minut in je popolnoma neškodljiv in neboleč tako za mater kot za otroka. Ne vpliva na sam proces rojevanja in v primerjavi s postopkom odvzema pri odraslih, ni invaziven. V Sloveniji je že 5 let možen odvzem in shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi, zadnji 2 leti pa je možen tudi odvzem tkiva popkovnice. Oboje za morebitno uporabo v prihodnosti.

Pripravili:

Karmen Janša, dr. med., spec. internist, moderatorka foruma Sladkorna bolezen in Petra Petravič,
Med.Over.Net

Za mnenja in morebitna dodatna vprašanja, obiščite forum Sladkorna bolezen.

Preberite tudi