Beseda propolis izvira iz grščine in pomeni obrambo mesta. Zaradi sestave so propolis kot naravno zdravilo in razkužilo uporabljali že Stari Egipčani in Grki. Slednji so ga uporabljali za zdravljenje okužb z bakterijami in paraziti, Asirci so z njim razkuževali rane, Stari Egipčani pa so ga uporabljali za balzamiranje mumij. V drugi Svetovni vojni so mnogo vojnih ran oskrbeli prav s propolisom, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes.
V apiterapiji, medicinski vedi, ki uporablja čebelje pridelke za preprečevanje, zdravljenje in okrevanje po bolezni, se propolis uporablja kot zaščita pred zunanjimi okužbami, za zdravljenje in obnavljanje poškodovanega tkiva in ran, pripisujejo mu antibiotičen učinek, pomaga pri vnetem grlu in ob izbruhu herpesa. Pri nanosu v ustno votlino lahko pospeši zdravljenje po operaciji, pomaga preprečevati nastanek parodontoze in kariesa. Raziskava, opravljena pred kratkim v Indiji*, pa je pokazala celo, da lahko propolis pomaga telesu izločiti škodljivi aluminij, ki ga s kuhanjem v aluminijastih posodah, uživanjem konzervirane hrane, s cepljenjem in ne nazadnje z vdihavanjem vnašamo v telo v prekomernih količinah.
Marljive čebele uporabljajo propolis za razkuževanje satovja in zapiranje manjših lukenj.
S propolisom ali zadelavino čebele zapolnijo razpoke v panju in ga uporabljajo kot razkužilo. Z lepljivo zmesjo popravijo in premažejo satovje ter notranje stene panja, s čimer preprečijo vdor vlage in vetra, ter zaščitijo panj pred mikrobi. Uporabljajo ga tudi za balzamiranje večjih vsiljivcev, ki pridejo v panj in se jih ne morejo drugače znebiti. S propolisom preprečijo njihov razkroj in se tako zavarujejo pred okužbami in boleznimi. Propolis v panju tudi izhlapeva in s tem ustvarja naravno zaščito, ki omogoča zdrav razvoj in življenje čebelje družine, saj ima vlogo ,,naravnega antibiotika”. Glavne učinkovine v propolisu so bioflavonoidi, rastlinska barvila, ki rastline ščitijo pred mikroorganizmi.
Propolis – popolno ravnovesje aminokislin, vitaminov in bioflavonoidov
Zdravilni učinki propolisa izvirajo iz njegove kompleksne sestave, v kateri je kar 149 različnih organskih in 22 anorganskih snovi, v večini pa ga sestavljajo rastlinske smole, vosek, eterična olja in cvetni prah. Propolis je prava zakladnica vitaminov (A, B1, B2, B3, biotin) in bogastvo aminokislin, ki so pomembne za delovanje imunskega sistema. Ta se obnavlja tudi z bioflavonoidi, naravnimi barvili v sadju in zelenjavi, ki jih je v propolisu skoraj 500-krat več kot na primer v pomarančah. Prav količina bioflavonoidov določa kakovost propolisa.
Propolis – različne oblike za različne namene
Propolis je možno uživati v svoji najosnovnejši obliki, presnega in nepredelanega, vendar je zaradi svoje lepljive strukture za uporabo bolj prijazen v obliki raztopine, pastil, bombonov ali kot ena od sestavin sirupov.
Raztopina je lahko na alkoholni ali vodni osnovi. Prva vsebuje večji delež propolisa, kar vpliva na njen rahlo grenek okus, ki pa ga med in poprova meta zlahka prikrijeta. Druga, ki ne vsebuje alkohola, je blažjega okusa, primerna pa je tudi za nosečnice in doječe matere, otroke in druge ljudi, ki ne želijo ali ne smejo uživati alkohola. Alkoholna in vodna raztopina se nekoliko razlikujeta tudi v učinkovanju. Raziskava, ki so jo septembra 2014 opravili na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da alkoholna raztopina uspešno preprečuje predvsem rast bakterij, vodna raztopina pa se je pokazala kot učinkovita pomoč v kljubovanju virusom. Propolis v alkoholni in vodni raztopini je na voljo v obliki kapljic, pršila in pršila z aplikatorjem. Slednji omogoča najbolj natančen in neposreden nanos vsebine.
Zanimivosti
- Propolis ima v panju vlogo naravnega antibiotika.
- Propolis vsebuje skoraj 500-krat več zaščitnih rastlinskih barvil kot pomaranče.
- Dolgo je veljalo, da je mogoče propolis raztopiti le v alkoholni raztopini, pri nas pa je zadnja leta na voljo tudi na vodni osnovi.
* Wen, Zhao, Kumar Nirala, Bhadauria: Aluminium-Induced Toxicity and Its Response to Combined Treatment of HEDTA and Propolis in Rats; Pol. J. Environ. Stud. Vol. 21, No. 5 (2012), 1437-1443
Avtor: U. A.
