Pričenja se obdobje potovanj v bližnje in daljne kraje, ki so danes vse bolj pogosta. S pogostimi potovanji v eksotične kraje pa narašča tudi število potovalnih bolezni, pred katerimi se zaščiti premalo potnikov. Strokovnjaki opozarjajo na pravočasno zaščito pred boleznimi s katerimi se lahko srečamo na potovanju in med katere sodi malarija, rumena mrzlica, tifus, denga, steklina in okužbe z virusi hepatitisa, ki so najpogostejše okužbe potnikov.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2011 najmanj enega turističnega potovanja udeležilo 60 odstotkov oseb, ki so starejše od 15 let. V letu 2011 je 14 % Slovencev potovalo v druge evropske države. S povečano dostopnostjo potovanj pa narašča tudi število tropskih bolezni, pred katerimi se potniki ne zaščitijo pravočasno.
»V obdobju od 2002 do 2011 je največ potnikov zbolelo za malarijo. Narašča pa tudi število potnikov, ki zbolijo za dengo. Pomembno je, da potniki pravočasno poiščejo informacije v ambulantah za potnike, ki se nahajajo v vseh območnih Zavodih za zdravstveno varstvo in se pozanimajo o cepljenjih glede na epidemiološko situacijo na območju, kamor potujemo. Priporočljivo je, da potovalno ambulanto obiščemo najmanj mesec dni pred odhodom na pot. Pred odhodom je potrebno opraviti tudi obnovitvena cepljenja za tetanus, otroško paralizo, zelo pomembno pa je tudi cepljenje proti ošpicam,« opozarja Tatjana Frelih, dr. med. iz Inštituta za varovanje zdravja RS.
Okužbe z virusi hepatitisa predstavljajo najpogostejše okužbe s katerimi se lahko srečamo na poti. S hepatitisom A se na leto v svetu okuži najmanj 1,5 milijona ljudi, pojavlja pa se predvsem v nerazvitem svetu in je posledica slabih higienskih razmer. Okužba s hepatitisom A večino poteka preko okužene vode in hrane, pogosto pa zbolevajo potniki v dežele s slabšim higienskim standardom. Okužba z virusom hepatitisa B na poti je predvsem posledica nezaščitenih spolnih odnosov, neprofesionalne tetovaže, prebadanja kože, možna pa je tudi pri britju, friziranju in zobozdravstvenih storitvah, ki se jih poslužujemo na potovanjih. Okužbe lahko potekajo brez bolezenskih znakov, lahko pa tudi resno ogrozijo naše zdravje. Strokovnjaki vsem, ki potujejo v bližnje in daljne kraje, zato priporočajo cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B, ki poteka v dveh odmerkih.
Potniki se na potovanjih v eksotične kraje lahko srečajo tudi z rumeno mrzlico, akutno virusno boleznijo, ki prizadene jetra in se prenese s pikom okuženega komarja. Bolezen lahko poteka v lažji obliki in je podobna gripi, lahko pa povzroči tudi smrt. Pojavlja se v tropskem pasu Srednje in Južne Amerike ter v centralni Afriki. Tudi rumeno mrzlico lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem, ki je obvezno za vse potnike, ki potujejo na endemična področja te bolezni. Enkratno cepljenje zagotavlja desetletno zaščito pred boleznijo, cepljenje pa mora biti izvedeno najmanj deset dni pred potovanjem.
Strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti Tifusu, za katerim na leto zboli 22 milijonov ljudi, 200.000 pa jih zaradi okužbe tudi umre.
V ambulantah za potnike se v povprečju obravnava od 5.000 do 7.000 potnikov na leto, predvsem zaradi cepljenj oziroma zaščite pred potovanji. V tropske dežele odide približno 25.000 potnikov na leto, ambulante za potnike pa pred potovanji obišče približno 10 do 20 odstotkov potnikov.
Asist. Zoran Simonović, dr. med., spec. iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor opozarja na pomembnost posveta v ambulantah za potnike: »V ambulanti za potnike opravimo individualne razgovore glede na kraje kamor se odpravljajo potniki in opravimo oceno tveganja. Potnikom nato predlagamo ustrezno zaščito in jih opremimo z nasveti za zmanjšanje tveganja. Pogosto jim posredujemo informacije o zaščiti pred piki insektov ter opravimo preventivna cepljenja. Izpostaviti je potrebno cepljenje proti rumeni mrzlici, ki je nevarna bolezen in za katero umre od 20 do 50 odstotkov obolelih. Brez dokazila o cepljenju pa vstop v nekatere države sploh ni mogoč. Potniki pogosto pozabijo na cepljenje proti hepatitisu A in B, ki še vedno veljata za najpogostejše okužbe popotnikov. Strokovnjaki zato svetujemo cepljenje proti hepatitisu A in B s kombiniranim cepivom, tudi če se potniki odpravljajo v zelo turistične kraje, kot sta na primer Turčija, Egipt in Tunizija. Potrebna sta dva odmerka, zato je pomembno, da nas potniki obiščejo vsaj mesec in pol pred odhodom na potovanje.«
Na potovanjih se potniki lahko srečajo tudi z malarijo, ki jo prenašajo komarji med sončnim vzhodom in zahodom. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, centralni Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku. Pri preprečevanju bolezni je poleg zavarovanja pred piki zelo pomembno tudi jemanje antimalarikov pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu. »Cepivo proti malariji je v procesu razvoja in v fazi tretjega kliničnega testiranja. Pričakujemo, da bo na voljo po letu 2015,« dodaja asist. Zoran Simonović, dr. med., spec.
Asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med. iz Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani opozarja na primerno psiho-fizično pripravljenost pred odhodom na potovanje: »Potniki morajo pred odhodom obvezno na posvet v potovalne ambulante ali pa k osebnemu zdravniku, ki jim mora svetovat na podlagi ustreznih zdravstvenih smernic in ne na podlagi intuicije in osebnih predsodkov do posameznih krajev. Potnike je potrebno opozoriti tudi na pravilno ravnanje v prometu, ko so v tuji državi, kulturni šok, ki ga lahko doživijo in lahko pomembno vpliva na njihovo ravnanje, predvsem ko govorimo o spolnosti. Kar tretjina turistov je namreč aktivna na področju spolnega turizma. Potnike je potrebno opozoriti tudi na nujen obisk zobozdravnika pred odhodom na pot. Posebno tveganje pa predstavljajo »last minute« turisti, ki nimajo dovolj časa, da bi pred potovanjem poskrbeli za ustrezno zaščito,« in dodaja: »Potovanja so danes vse bolj dostopna, vendar pa to še ne pomeni, da se nanje odpravijo zgolj tisti, ki so nanje dobro psiho-fizično pripravljeni.«
Ker potovanja danes potekajo hitro, se potniki domov vračajo še v času inkubacijske dobe. Na poti danes zboli od 25 do 70 odstotkov potnikov. Tadeja Kotar, dr. med., predsednica Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri SZD iz Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poudarja: »V ambulanti za tropsko medicino na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja na leto obravnavamo od 300 do 400 potnikov, ki so potovali v eksotične kraje, 10 do 15 odstotkov jih je zaradi bolezni tudi hospitaliziranih. Srečujemo se predvsem z malarijo, tifusom in hujšimi oblikami potovalne driske. Veliko je tudi spolno prenosljivih bolezni, kot so HIV, gonoreja in virusi hepatitisa. Zato je potnike potrebno opozoriti tudi na primerno zaščito ob morebitnih spolnih odnosih z domačini na eksotičnih področjih.«
Mag. Tina Peček, predstavnica potovalne agencije Kompas d.d. poudarja: »Pomembno je, da potnike pravilno izobrazimo pred odhodom na pot, še posebej v kolikor bodo obiskali eksotične kraje. Tu imajo pomembno vlogo naši turistični predstavniki, ki potnike seznanijo z ustreznimi informaciji glede zaščite in potrebnih cepljenj. Seveda je potrebno poudarit, da so naši popotniki predvidoma starejši in se zavedajo tveganj, zato se le redko srečujemo z zdravstvenimi zapleti in potovalnimi boleznimi.«
Vane Savinek, dr. med., ki se je pred kratkim vrnil iz medicinske odprave v Papui Novi Gvineji, ki je potekala pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri SZD, opozarja: »Pred odhodom na pot smo se zaščitili tudi zdravniki, saj se zavedamo zdravstvenih tveganj. Obnovili smo cepljenje proti ošpicam in tetanusu, cepili smo se proti hepatitisu A in B, steklini, jemali smo profilakso pred malarijo, vsi pa smo obiskali tudi zobozdravnika. Pri svojem delu v Papua Novi Gvineji smo se srečali s stadiji bolezni, ki jih pri nas težko vidimo, vsak dan smo se srečali z malarijo, tuberkulozo, veliko pa je bilo tudi kožnih bolezni.«
Od leve proti desni: Tadeja Kotar, dr. med., predsednica Sekcije za tropsko in potovalno medicino pri SZD, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; Vane Savinek, dr. med; asist.; Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani; asist. Zoran Simonović, dr. med., spec., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; Tina Peček, Kompas d.d.
Dodatne informacije:
Asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med., [email protected]
