Iz temne v svetlo paleto čustev
Človek je čustveno bitje. Le kot tak lahko vstopa v odnose z drugimi in preživlja svoj vsakdan. Vsa čustva resda niso 
takšna, da bi nam olajšala življenje – nekatera so negativna in kot posledica slabih življenjskih izkušenj lahko pomembno vplivajo na naše razpoloženje, celo zdravje. Prav je, da se takšnim čustvom in občutkom, ki jih prinašajo, ne izogibamo, marveč se z njimi spopademo in naučimo, kako ravnati v prihodnje. Življenje namreč niso le rožice in smeh – je tudi žalost in jok. Samo od nas pa je odvisno, ali bomo takšna obdobja prebrodili in jih izkoristili sebi v prid – ali pa nas bodo spravila v še večji obup.
Vsak dan nas preveva cela vrsta čustev. Nekatera so bolj izrazita in nekatera manj, včasih pa njihova intenzivnost niha. Tako je tudi naše telo v nenehni pripravljenosti za “preklapljanja”: od žalosti k veselju, od strasti k strahu, od jeze k tesnobi. Način soočanja in spoprijemanja s čustvi se razlikuje od človeka do človeka. Naša čustvena podoba je tesno povezana z intelektualno, fizično in duhovno podobo. Kot takšni smo edinstvena celota, ki se razlikuje od drugih ljudi.
Čustva lahko delimo na več načinov. Tako poznamo psihološka (kaj mislimo) in biološka (kaj čutimo) čustva. Nekateri avtorji uporabljajo termina primarna in sekundarna čustva. Primarna so tista, ki jih najprej občutimo, sekundarna pa njihova posledica. Jeza je denimo dober primer sekundarnega čustva. Denimo, da smo užaljeni, prizadeti ali se čutimo prevarane: če so ta čustva nizke intenzivnosti, najbrž ne bomo rekli, da smo jezni, če pa so intenzivna, navadno uporabimo to besedo.
Vir: revija Viva
Obiščite spletni forum Antistresne strategije in izvedeli boste več >>
