Luskavica (psoriaza)

Luskavica je pogosta nenalezljiva kronična kožna bolezen in se pojavlja v 1,5 do 2 odstotkih prebivalstva zahodnih industrializiranih držav. Najpogostejša je oblika s plaki, za katere so značilne ostro omejene rdečkaste in luščeče se vnetne plošče (eritematoskvamozni plaki), ki so najizraziteši na izteznih straneh okončin. Žarišča se lahko širijo na večje površine telesa, lahko pa dalj časa ostajajo na enem mestu. Hujše oblike luskavice so eritrodermična, artropatska in pustulozna psoriaza. Med redkejše oblike štejemo psoriasis guttata, inverzno in intertriginozno psoriazo. Pomembno vlogo pri nastanku luskavice imajo imunološke reakcije v koži in dedna nagnjenost.

Bolezen lahko močno vpliva na kakovost življenja bolnikov, na kar vplivata teža in razširjenost bolezni. Stopnja bolezni se določa z upoštevanjem deleža prizadete površine telesa, v pomoč je tudi indeks PASI in ocena prizadetosti kakovosti življenja. Luskavica se deli na blago, zmerno in hudo obliko. Zdravljenje je odvisno od oblike; uveljavljen je stopenjski pristop, ki zajema lokalno zdravljenje, fototerapijo in sistemsko terapijo. Zdravljenje vodi zdravnik, specialist dermatolog.Poskuša se doseči 75% trajno izboljšanje, minimalni cilj pa je vsaj 50% izboljšanje stanja.

Pri vseh oblikah kožnih manifestacijah psoriaze, zdravljenje poteka lokalno, a se ga lahko uporablja le pri blažjih oblikah bolezni. V uporabi so indiferentna mazila, keratoliki (salicilna kislina in urea), topikalni kortikosteroidni pripravki in pripravki kalcipotriola. Bolj razširjene oblike luskavice se zdravi s fototerapijo. Uporablja se kot sončenje ali obsevanje z obsevalnimi napravami (UV-B in UV-A žarki). Še posebej pri sončenju je treba paziti na neželene pojave kot je predoziranje (takoj) in fotokarcinogeneza (kasneje).

Zdravljenje zmernih in hudih oblik (ali kadar predhodno zdravljenje ni uspešno) poteka sistemsko. V uporabi so retinoidi, metotreksat in ciklosporin. Dermatolog pri izbiri upošteva pacientove klinične posebnosti luskavice in morebitne sočasne bolezni.

Zdravljenje bolnikov, ki se ne odzivajo na konvencionalno diferentno zdravljenje in tistih, ki imajo zmerne do hude oblike luskavice, poteka z biološkimi zdravili (etanercept, infliksimab, adalimumab, ustekinumab). Kontraindikacije za omenjeno zdravljenje so hujše okužbe (tuberkuloza, hepatitis B in C) in malignomi. Med samim zdravljenjem se bolnikov ne sme cepiti z živimi cepivi, prav tako je pomembna previdnost pri uporabi v nosečnosti in med dojenjem

Bolniki se zaradi nepoznavanja bolezni v družbi, spopadajo s težavami pri vzpostavljanju socialnih kontaktov in imajo na splošno lahko slabšo kakovost življenja. Zaradi napredka medicine v zadnjih petih letih, je v 80% doseženo izboljšanje pri 75% pacientov z luskavic, v mnogih primerih pa spremembe na koži v veliki meri ali popolnoma izginejo. 

luskavica      luskavica      luskavica

Za strokovni posvet obiščite forum Luskavica in druge kožne bolezni.

Preberite tudi