Ognjič

Pripravki iz ognjiča

Ognjič je vsestransko uporabna in lepa roža. V kuhinji uporabljamo mlade listke, ki jih dodajamo pomladanskim solatam, posušene ali sveže venčne liste pa dodajamo juham, rižotam in sladicam. Kakšnega posebnega okusa jedi sicer ne dobijo, zato pa so lepo rumene. Zelo pomemben je ognjič v domačem zdravilstvu, o čemer lahko preberete v Nasvetih iz zelene lekarne, pa tudi v vrtu: nima škodljivcev in jih tudi odganja od drugih rastlin. Ce bomo torej ognjič nasadili med vrtnine, bodo gredice lepše na pogled, zelenjava pa bolj zdrava.
Ognjič je prezimno trdna enoletnica, kar pomeni, da ga lahko sejemo jeseni ali spomladi. Glede zemlje in hranil ni zahteven, seveda pa bo lepši v bogati zemlji, kjer mu bomo privoščili nekaj vlage, pa tudi odcvetele cvetove je treba redno pobirati. Cvetovi so rumene ali oranžne barve, s svetlimi ali temnimi prašniki, z dvema ali več vrstami venčnih listov. Ognjič oziroma kalendula se običajno sam zaseje, vendar svetujemo, da vsakih nekaj let kupite vrečko semena in ga znova posejete, če hočete imeti pri hiši zares lepo cvetje. Cvete od zgodnjega poletja do pozne jeseni, zrase tudi do pol metra visoko in je imenitna poživitev med cvetjem drugih barv, še posebej med modrimi in rdečimi rožami.

NASVETI IZ ZELENE LEKARNE

Pripravki iz ognjiča

Kar nekaj vprašanj o ognjiču se je nabralo, zato spet nekaj besed o tej lepi in koristni roži, ki žari na marsikateem vrtu. Zares žari v oranžni ali rumeni barvi, z nekaj nizi venčnih listov ali s polnim cvetom, z rumenimi ali rjavimi prašniki – prav vsak ognjič je zdravilen! Zdaj je pravi čas, da ga nabiramo in sušimo v senci na prostem. Nabiramo predvsem povsem odprte cvetove, in sicer v soncu, ko irnajo največ zdravilnih moči.
Iz svežega ognjiča si bomo pripravili vsestransko uporabno mazilo, ki ga shranimo v steklene kozarce ali prazne škatlice od kozmetičnih krem, ki jih je mogoče dobro zapreti. Hranimo ga v hladilniku ali temni in hladni shrambi.
Potrebujemo pol litra cvetov, nekaj pa tudi listov in stebelc ter pol kilograma masla oziroma svinjske masti od prašiča, ki je bil zrejen z naravno hrano. Najbolj sicer priporočajo kozje maslo, ki pa ga ni mogoče dobiti. Za silo je dobra tudi rastlinska mast, a ji moramo na koncu dodati šilce olja, da bo mazilo zares mazavo. V kozici razgrejemo mast ali maslo, da zacvrči, če kanemo v maščobo kapljico vode. Na drobno sesekljan ognjič nato nekoliko pocvremo, le toliko, da se od vseh strani dobro namasti. Nato odstavimo, pustimo čez noč, vmes večkrat premešamo. Naslednji dan vse skupaj nekoliko pogrejemo in stresemo na nekaj plasti gaze, oblikujemo culico in stiskamo, dokler še kaj priteče. Nalijemo v manjše posodice in shranimo.

Ognjičevo mazilo

je uporabno za marsikaj. Če imamo krčne žile in nasploh težave z ožiljem, si prizadeta mesta redno mažimo, kmalu bomo opazili izboljšanje. Pri močnih krčnih žilah uporabimo kar zelene ostanke mazila, se pravi tisto, kar je ostalo na gazi, in privežimo na nogo. Zelene ostanke razdelimo na več odmerkov (če pripravljamo več mazila hkrati), vsako pa lahko pritrdimo na nogo po štirikrat. Mazilo je nadvse uporabno za mazanje turov, tvorov, pretegnjenih mišic, udarnin, razjed in ran, ki nastanejo zaradi sončnih in drugih opeklin. Tudi otekline, buške in preležanine bodo kmalu izginile, če jim bomo privoščili ognjičevo mazilo. Tudi razna glivična obolenja, ki se rada naselijo med nožne prste, pa tako imenovani volk, ki na. stane na notranji strani stegen posebej poleti, ko je vroče, : je mogoče lajšati in ozdraviti z ognjičevim mazilom.
Mazilo pa bo prišlo prav tudi, če nas pečejo stopala, kar se običajno dogaja zaradi slabe prekrvitve. Napravimo takole: v en škaf dajmo hladno, v drugega toplo vodo. Noge damo nekajkrat zapored izmenično najprej v en in nato drugi škaf, nato obrišemo in namažemo z jabolčnim kisom. Posušimo in namažemo še z ognjičevim mazilom. Nekaj večerov zapored, pa se bo poznalo!

Jana ; 22.8.2000 

Vir:http://www.gape.org/gapes/prispevki/ognjic.htm

Preberite tudi