Lipa

Ljudska imena: lipa: inaka lipa, jenaka lipa, velikolis(t)na lipa. Lipovec: malolistna lipa, lipnik.
Rastišče: sončni do polsončni prostori na globokih tleh.
Zdravilni deli rastline: cvetje (Flores Tiliae) in lubje (Cortex Tiliae).

Čaj iz cvetov lipe blaži krče in pospešuje potenje, tako učinkovito znižuje povišano telesno temperaturo. Pijemo ga pri prehladu, težavah z ledvicami in pljuči.

 

 

Zelo priporočljiva za potenje je čajna mešanica ravno iz opisanih zelišč, in sicer:

  • 40 g lipovega cvetja
  • 30 g bezgovega cvetja
  • 30 g kamiličnega cvetja.
  • Eno zvrhano čajno žličko prelijemo za skodelico vrele vode. 

Lipa cvete v drugi polovici junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Botanična razlika med obema vrstama lipe na področju zdravilstva ni pomembna, njuni drogi imata enak učinek. Medtem ko cvetje nabiramo poleti lubje pozimi.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba:

  • Učinkovine lipovega cvetja so eterično olje s farnezolom kot glavno učinkovino, sluz, vosek, flavonoidi, čreslovine, sladkor, vitamini. Zaradi teh substanc se zelo priporoča čaj iz lipovega cvetja pri ledvičnih boleznih ter pri zasluzenju pljuč in sapnika. Posebej pomembna je večdnevna kura lipovega čaja pri zastaranem bronhialnem katarju v poznem zimskem času.
  • Lubje v obliki prahu ali čaja učinkovito pospešuje izločanje žolča. Iz lipovega lesa pripravljamo lipovo oglje. Le-to je sposobno vezati 50 do 90 – kratno količino drugih snovi kot je njegova prostornina. Jemljemo ga z vodo pri akutnih zastrupitvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski ter pri želodčnih in črevesnih težavah, vendar pa je nujna takojšnja odstranitev oglja iz črevesja z blagimi odvajali. Pogosto so migrene tudi zaradi črevesnih plinov, ki nastajajo ob gnilobnih procesih v črevesju. Te težave lahko odpravimo, če vzamemo eno čajno žličko lipovega oglja, nato pa popijemo skodelico blagega odvajalnega čaja.
  • Zunanje je oglje učinkovito zdravilo za odprte, gnoječe rane. Oglje z vezavo strupov, ki sestavljajo gnoj, omogoči, da se rane normalno celijo. Tudi pri tem pa je pomembno, da oglje po vezavi strupov, to je približno po 10-ih minutah, odstranimo iz rane s spiranjem. Pri velikih ranah ta postopek večkrat ponavljamo.
  • Lipovo oglje lahko uporabljamo tudi pri domačih živalih v primeru zaprtja, driske, napenjanja in zastrupitev ter za zdravljenje onesnaženih in ognojenih ran.

Vir: http://www.lekarna-mozirje.si/

Opozorilo: s pitjem lipovega čaja ne smemo pretiravati, ker pospešuje delovanje srca.

Lipa, pogosto jo imenujemo tudi velikolistna lipa, je med najbolj priljubljenimi drevesi med Slovenci. že v davnini so jo naši predniki zasajali sredi naselbin. Ta tradicija vaške lipe se je ohranjala iz roda v rod. V njeni senci so zborovali, se posvetovali in razsojali (pod lipo se je lahko govorilo le resnico), rajali, drevo je bilo zaščitnik mladoporočencev in družine ter varuh pred strelo. O nekaterih vaških lipah domnevajo, da so stare 1000 let, premer njihovih mogočnih debel pa je od 4 do 5 metrov.
 Lipa uspeva v srednji in južni Evropi. V Sloveniji je razširjena v mešanih listnatih gozdovih. Čistih lipovih sestojev pri nas nimamo. Za rast potrebuje globoka, rahla in sveža tla, čeprav uspeva tudi na slabših. Kislih tal ne prenese. Na onesnažen zrak in sušo je zelo občutljiva. Kot okrasno – hišno drevo je razširjena na podeželju.
 
Doseže do 40 metrov višine. Krošnjo ima na prostem široko, debelovejnato, v gozdovih pa razvije vitko deblo in ožjo krošnjo. Koreninski sistem ima dobro razvit. Sestavljajo ga površinske in globlje korenine. Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta z navpičnimi brazdami. Listi so nad 8 centimetrov dolgi, srčasti na 2 do 4 centimetrov dolgem, dlakavem peclju. Med razcepki žil na spodnji strani so bele dlačice. Cvetovi so rumenkasto zeleni, po 2 do 5 v socvetju. Plodovi so trdi majhni oreški, grahove velikosti, med prsti zelo težko stremo. Cveti junija ali julija, plodovi dozorijo septembra.
 
Lipa je vsestransko uporabna rastlina. Lipov les je mehak, srednje gost, prožen in cepljiv. Se dobro obdeluje, struži in rezlja. Uporablja se v mizarstvu, strugarstvu in rezbarstvu, za razne modele, embalažo, vžigalice, svinčnike, igrače, risalne deske, za vezane plošče. Ličje so včasih uporabljali v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar, za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Iz cvetov kuhamo čaj, ki lajša prehlade in gripo, blaži krče in pomirja. Čaj iz lubja so uporabljali pri jetrnih boleznih. Užitni so tudi mladi listi, v plodovih pa je 30-58 % olja, podobnega oljčnemu. Zavretek iz listov vrača lasem lesk. Lipa daje obilico izvrstnega medu, ki je zelo cenjen. Pomemben delež prispeva lipa k estetski funkciji gozda, ugodno vpliva na gozdna tla, posamezne lipe ali skupine lip pa imajo pomen kot dekorativen in značilen element krajine.
Tako pri nas v Sloveniji kot v Evropi so lipe med najdebelejšimi drevesi. Pozoren opazovalec bo skoraj pri vsaki večji kmetiji na Pohorju ali Kozjaku opazil lipo večjih dimenzij. Mnoge med njimi so zavarovane kot naravni spomeniki. Posebnost pa je lipov drevored v Josipdolu.

Ali veste:
V Sloveniji v naravi uspevata dve vrsti lipe: velikolistna lipa ali lipa ter malolistna lipa ali lipovec. Lipovec se razlikuje od lipe po velikosti listov (manjši listi), po dlačicah na spodnji strani listov (rjave), po peclju (gol), po trdnosti plodov (so krhki in jih brez težav stremo med prsti). V praksi je prepoznavanje lip lahko težavno spričo dejstva, da se vrste lip zelo rade križajo med seboj in ustvarjajo potomce, ki po svojih lastnostih spominjajo na oba starša. Najdebelejše, obseg 1080 cm, in hkrati eno najbolj znanih dreves v Sloveniji je “Najevska lipa” (drevo je lipovec, ljudje pa ga zamenjujejo z lipo). Obseg debla je bil še skoraj za meter večji, dokler ni pred slabimi dvajsetimi leti del starega debla propadel.

Darko PRISTOVNIK, univ. dipl. inž. Gozd

Vir: http://kid.kibla.org/

Preberite tudi