Srčno popuščanje

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ga povzroči oslabljeno delovanje srca, in je posledica različnih bolezni srca. Najpogostejši vzrok sta koronarna bolezen (miokardni infarkt) in arterijska hipertenzija, redkejši vzroki pa so različne bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in okvare srčnih zaklopk. Med presnovnimi boleznimi je vse pomembnejši vzrok sladkorna bolezen. Te različne bolezni srca zmanjšajo črpalno moč srca ali pa ovirajo pritok krvi vanj. Zaradi tega se zmanjša izgon krvi iz srca, to pa vodi do slabše prekrvitve vsega telesa.

Telo poskuša popraviti preskrbo s krvjo in kisikom na več načinov. Poveča se delovanje različnih hormonov in simpatičnega vegetativnega živčevja. Srčni utrip se pospeši, srčne votline se razširijo, dolgotrajna preobremenitev srca povzroči zadebelitev sten srca. V ledvicah se zmanjša izločanje vode in soli. Ti odgovori telesa na zmanjšano delovanje srca so sprva koristni, ker izboljšajo izgon krvi iz srca, dolgoročno pa so škodljivi, saj je delovanje srca še slabše, in zato povečajo umrljivost.

Kako pogosto je srčno popuščanje?

Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, ki narašča po pojavnosti in pogostosti. To gre predvsem na račun staranja Ijudi in boljšega zdravljenja koronarne bolezni, zlasti srčnega infarkta, tako da preživi več bolnikov, ki imajo kronično okvaro srčne mišice. Ocenjujejo, da je v Evropi več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave, ki so jih naredili v različnih državah, so pokazale, da vsako leto na novo zboli en do pet bolnikov na 1000 Ijudi, medtem ko je skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem od tri do dvajset na 1000 Ijudi. V Sloveniji nimamo podatkov o pojavnosti in številu bolnikov s srčnim popuščanjem.

Kako poteka bolezen?

Potek bolezni je neugoden in je odvisen od napredovalnosti srčnega popuščanja. Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem je preživetje manjše kot pri bolnikih z nekaterimi vrstami raka, npr. raka na prostati ali raka na dojki. Med najtežjimi bolniki s srčnim popuščanjem jih kar 30 do 50 % umre v prvem letu po postavitvi diagnoze, srednje trajanje preživetja vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je približno tri leta pri moških in pet let pri ženskah.

V razvitih državah je srčno popuščanje eden izmed poglavitnih razlogov za bolnišnično zdravljenje, zaradi česar je obravnava teh bolnikov zelo draga. Zelo pogostoma se bolnik vrne na zdravljenje v bolnišnico, po nekaterih podatkih je v obdobju treh mesecev po odpustu ponovno hospitaliziranih od 20 do 50 % bolnikov. V Sloveniji obsežnejših raziskav o obolevnosti bolnikov s srčnim popuščanjem nimamo, po raziskavi o stopnji hospitalizacije, ki so jo pred leti opravili v Izoli, pa lahko sklepamo, da pri nas vsako leto v bolnišnice sprejmejo približno 6000 takih bolnikov.

Kakšne so bolnikove težave in znaki srčnega popuščanja?

Srčno popuščanje se kaže s širokim razponom težav in znakov. Na začetku je bolnik med telesno obremenitvijo hitro utrujen in težko diha. Ko pa srčno popuščanje napreduje, se pojavi težko dihanje že pri hoji po ravnem, nato pa tudi v mirovanju. V pljučih se nabira voda, zato je dihanje oteženo, zlasti v ležečem položaju, dihanje se olajša med sedenjem. Najhujša oblika je pljučni edem, ki bolnika življenjsko ogroža, saj se lahko zaduši. Vzrok tem težavam je nabiranje vode v pljučih. Zaradi nabiranje vode drugod po telesu pa se pojavijo otekline nog, trebuha, žile na vratu nabreknejo, otekajo pa tudi trebušni organi, kar povzroča slabo prebavo, slab tek in zaradi zateklih jeter trebušno bolečino pod desnim rebrnim lokom. Pri težkih oblikah se pojavijo modrikaste ustnice, uhlji in prsti.

Kako zdravimo srčno popuščanje?

Cilj zdravljenja je odstranjevanje težav in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter zmanjšanje umrljivosti. Uporabljamo več vrst zdravil: diuretike, zaviralce angiotenzinske konvertaze (ACE-zaviralci), beta-adrenergične zaviralce in glikozide digitalisa. Diuretiki pospešujejo izločanje vode skozi ledvica in jih uporabljamo, kadar se v pljučih in drugod v telesu nabira voda. Zmanjšajo težave, ne vplivajo pa na preživetje. V to skupino sodijo naslednja zdravila: Lasix, Edemid, Moduretic in Tertensif. Glikozidi digitalisa (Lanitop, Lanicor) izboljšajo črpalno delovanje srca in zmanjšajo težave, na preživetje pa ne vplivajo. ACE-zaviralci (npr. Olivin, Enap, Tritace, Prexanil, Gopten) in beta-adrenergični zaviralci (npr. Dilatrend, Bloxan, Concor) pa poleg izboljšanja težav pomembno podaljšajo preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem, ker zaščitijo srčno mišico pred nadaljnjo okvaro. Do teh spoznanj smo prišli šele v zadnjem desetletju z obsežnimi raziskavami. Lahko rečemo, da smo šele zdaj dobili res učinkovita zdravila za te bolnike. Žal pa jih mnogi bolniki, ki bi jih potrebovali, ne dobivajo, ker njihovi zdravniki niso seznanjeni z novimi spoznanji na tem področju.

Razen zdravil pa je za te bolnike izjemno pomemben tudi način življenja. 0 bolezni morajo biti dobro poučeni, zdravnikove nasvete o prehrani, telesni dejavnosti in jemanju zdravil pa naj res upoštevajo. Če so predebeli, morajo toliko shujšati, da se čimbolj približajo normalni telesni teži. Pri napredovalem srčnem popuščanju je potrebno omejiti sol in tekočino v hrani. Alkohol je prepovedan, ker poslabšuje delovanje srčne mišice. Glede telesne dejavnosti se je pogled v zadnjem obdobju spremenil. Razen pri najbolj napredovalih stanjih priporočamo redno telesno dejavnost. Ta prepreči slabljenje skeletnih mišic, in tako izboljšuje zmogljivost za telesni napor. Bolniki morajo biti zelo natančni pri jemanju zdravil, sicer se jim zdravstveno stanje lahko hitro poslabša, prekomerni odmerki pa so lahko nevarni.

Nekatere druge oblike zdravljenja

Pri nekaterih redkih bolnikih so potrebne kirurške oblike zdravljenja. Pri bolnikih s koronamo boleznijo pride v poštev izboljšanje prekrvitve srčne mišice z operacijo koronarnega žilja, bolnikom s počasnim srčnim utripom in motenim prevajanjem srčnega impulza je treba vgraditi srčne spodbujevalce, pri motnjah srčnega ritma, ki ogrožajo življenje, pa v srce namestimo posebne naprave, ki z električnim tokom odstranijo nevarno motnjo srčnega ritma (vgrajeni defibrilatorji). Pri bolnikih s končnim odpovedovanjem srca pa je edina rešitev presaditev srca. Iz tehničnih in ekonomskih razlogov so nekateri postopki prihranjeni le za najtežje srčne bolnike.

Kako preprečiti pojav srčnega popuščanja?

Ker je srčno popuščanje tako nevarno in ker zdravljenje še vedno ni dovolj uspešno, je izjemno pomembno, da ga poskušamo preprečiti. Odločiti se je treba za zdrav življenjski slog – brez kajenja, z redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano -, vzdrževati moramo normalno telesno težo, skrbno uravnavati krvni tlak in preprečevati sladkorno bolezen. Če pa se je srčna bolezen že razvila, lahko s sodobnimi zdravili preprečimo poslabševanje delovanja srca, zato je zelo pomembno, da take bolnike zdravijo zdravniki, ki to področje dobro obvladajo. Vir: www.zasrce.si

Novosti v zdravljenju srčnega popuščanja

Bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil, kot jih tudi Imenujemo, so zagotovo ena največjih nevšečnosti za zdravje in življenje prebivalstva razvitih dežel. V civiliziranih državah Severne Amerike, zahodne in srednje Evrope predstavlja stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja do 50 % vseh ostalih smrti, kar pomeni, da so te bolezni daleč na prvem mestu kot vzrok smrti. Ni redka tudi tako imenovana nenadna srčna smrt. Presenetljivo je, da večina laičnega prebivalstva, tudi nadpovprečno razgledanega in izobraženega, doživlja rak kot mnogo bolj pogubno bolezen od, denimo, ateroskleroze, miokardnega infarkta ali povišanega krvnega tlaka. Žal sodi Slovenija v smislu koronarne ogroženosti zagotovo med razvite države.

Srčno bolezni so številne, nekatere, kot so vnetne spremembe na srcu ali obolenja srčne mišice. se pojavljajo v zgodnejših življenjskih obdobjih, ateroskleroza in povišan krvni tlak pa večinoma prizadeneta ljudi po 45. letu življenja. Nevarnost ateroskleroze povečuje tudi njena zahrbtnost. Prvi klinični znaki bolezni se pojavijo v četrtem, petem ali šestem desetletju, okvare žilnih sten pa so nastajale že leta ali celo desetletja prej. Včasih najdejo pri obdukciji začetne aterosklerotične spremembe na stenah žil odvodnic že pri petnajstletnikih.

K razvoju bolezni srca in ožilja prispevajo številni dejavniki, od genetske predispozicije, to je prirojene večje dovzetnosti za nastanek nekega obolenja, virusov ali bakterij, do dejavnikov iz okolja oziroma tistih. ki so povezani z načinom življenja. Predvsem na zmanjšanje škodljivega vpliva slednjih lahko močno vplivamo sami.

Nekaj takih dejavnikov je:

  • Kajenje
  • Telesna neaktivnost
  • Raven maščob in holesterola v krvi v povezavi z nepravilno prehrano
  • Debelost prav tako v povezavi s slabimi prehrambenimi navadami
  • Deloma stres

Primarna in sekundarna prevencija bolezni srca in ožilja sta tako izredno pomembni, saj močno zmanjšujeta tveganje za obolevanjem oziroma poslabšanjem bolezni. Če smo dovolj zgodaj seznanjeni z vsemi nevarnostmi, ki nas lahko v prihodnosti ogrozijo, potem lahko močno upočasnimo nastanek obolenja obtočil. Vsi ukrepi za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni se imenujejo primarna preventiva. Sekundarna preventiva pa zajema vse ukrepe za zgodnje odkrivanje bolezni in tudi zgodnje zdravljenje, da ne bi prišlo do kasnejših zapletov.

Eno najhujših bolezenskih stanj v kardiologiji, do katerega pripeljejo različni vzroki, je srčno popuščanje.

Srčno popuščanje (srčna insuficienca, dekompenzacija) je stanje, v katerem črpalna dejavnost srca ne zadošča za zadostitev telesnih potreb. Do kroničnega srčnega popuščanja lahko privedejo zlasti naslednje srčne bolezni:

  • visok krvni tlak,
  • ateroskleroza srčnih (venčnih) žil
  • vnetje srčne mišice (miokarditis)
  • oslabelost srčne mišice zaradi številnih vzrokov (kardiomiopatije),
  • prirojene in pridobljene bolezni srčnih zaklopk.

Bolniki lahko leta živijo brez težav, vendar bolezen okvarja srčno mišico in pojavi se popuščanje. Najbolj značilni simptomi te bolezni srca so:

  • občutek pomanjkanja zraka, oziroma težko dihanje (dispnoa),
  • bolečine v prsnem košu,
  • občutek hitrega bitja srca,
  • omotice in celo nezavesti

Bolnik ne zmore več tolikšnih naporov kot prej, hitreje se zadiha, ponoči ga prebuja dušenje s siljenjem na kašelj, pojavijo se otekline in srčni ritem pogosto postaja nereden. Srčno popuščanje pomembno poslabša bolnikovo kakovost življenja. Za oceno bolnikove funkcijske sposobnosti uporabljamo lestvico, vezano na bolečino in dispnoo, saj ti dve najbolj zmanjšata bolnikovo zmogljivost oziroma kvaliteto življenja.

Po tako imenovani (Newyorški klasifikaciji prizadetosti srca) New York Heart Classification delimo srčne bolnike v štiri funkcijske razrede:

    I. razred: bolnik je brez težav tako v mirovanju kot pri hujših telesnih naporih:

    II. razred: ni omejitev pri običajnih telesnih naporih, težave se pojavijo le pri večjih naporih in v mirovanju izginejo;

    III. razred: bolečina ali dispnoa omejuje običajne vsakodnevne aktivnosti, celo umivanje ali počasno hoja, še vedno pa izzvenita v mirovanju;

    IV. razred: bolnik je zelo omejen, znaki so prisotni tudi v mirovanju le ponoči.

Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pojavnost se veča in dobiva lastnosti epidemije. V svetu je dvajset milijonov bolnikov, samo v Združenih državah Amerike vsako leto odkrijejo petsto tisoč novih bolnikov, letno pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnice približno en milijon.

Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje srčnega popuščanja. So diuretiki, zaviralci angiotenzinske konvertaze, zaviralci beta in čedalje manj uporabljeni kardiotoniki. Vendar sta tudi pri najbolj sodobni terapiji obolevnost in smrtnost visoki. Zato strokovnjaki iščejo nova zdravila, s katerimi bi pomagali bolnikom izboljšati in podaljšati življenje.

Piše: prof. dr. Irena Keber, dr. med.

Za mnenja in vprašanja, obiščite forum Kardiologija.

Preberite tudi