Hepatitis

Kaj je hepatitis?

Hepatitis pomeni vnetje jeter. Povzročijo ga kemikalije, alkohol in različni virusi. Virus hepatitisa C (HCV) so odkrili leta 1988. Pred tem je bil znan kot virus “ne A ne B hepatitisa”.

HCV je eden izmed sedmih znanih virusov (A-G), ki povzročajo vnetje jeter, le-to pa lahko vodi do ciroze in raka na jetrih. Znanih je več sojev virusa hepatitisa C. Tudi ljudje, ki so že enkrat okuženi, se morajo varovati, saj lahko ponovna okužba z istim ali drugim sojem virusa izzove hujšo obliko bolezni.
Od leta 1993 je pri nas mogoče s testom ugotoviti, ali je v krvi virus hepatitisa C. Na ta način je preiskana tudi vsa kri darovalcev. Okužena kri se izloči in zavrže, okuženi človek pa ne more biti več krvodajalec.
Največ okuženih in obolelih je med intravenoznimi uživalci drog in odvisnimi od alkohola.

Znaki bolezni

Bolezen se začne ponavadi neopazno ali pa z nespecifičnimi znaki, kot so: blag prehlad, slabost, bolečine v trebuhu, slabo počutje, izguba apetita, bruhanje, driska, bolečine v mišicah ali zlatenica.

Simptomi kronične infekcije (trajajoče več kot 6 mesecev) pa so:

  • splošna utrujenost,
  • bolečine v trebuhu,
  • glavobol,
  • povišana telesna temperatura,
  • izguba telesne teže,
  • slabost,
  • zlatenica
  • bolečine v delu jeter
Navadno se ti simptomi pojavijo v zadnji fazi bolezni jeter (ciroza), drugače pa jih večina ljudi, okuženih s HCV jem, nima ali pa jih ne zazna. Ker je o bolezni in poteku le-te še precej neznanega, se okužbe sploh ne zavedajo.

Prenašanje in širjenje HCV-ja

Virus hepatitisa C se skoraj vedno prenaša s stikom s krvjo okuženega človeka. Možnost okužbe preko krvi je pri HCV dosti večja kot pri virusu HIV, saj je veliko trdovratnejši in odpornejši in ostane na primer na priboru za vbrizgavanje veliko dlje kot virus HIV. Pri uživalcih drog je poglavitni vzrok infekcije uporaba nesterilnih igel in brizgalk pa tudi drugega pribora za vbrizgavanje (voda, kozarci, žlice, filtri, podveze za žile). Ker je veliko odvisnikov že okuženih, je možnost okužbe veliko večja tudi za druge. Če si nekdo pribor za vbrizgavanje sposodi na primer le enkrat na leto, ima 2-odstotno možnost, da se bo okužil z virusom HIV, in kar 50-odstotno, da se bo okužil s HCV-jem. Seveda pa nam ti odstotki ne povedo veliko, saj se lahko okužimo že pri prvem vbrizgavanju droge, če pribor ni bil sterilen.
Spiranje brizgalke z vodo in razkužili ne prepreči možnosti okužbe.

Ali se lahko okuži tudi partner ali otrok?

Virus hepatitisa C se ne prenaša z objemanjem, uporabljanjem istih krožnikov, skupnega pribora, istega stranišča… Prenos HCV-ja s spolnimi odnosi še ni dokazan, po nekaterih raziskavah pa je mogoč, torej uporabljajte kondom. Verjetnost, da se bo virus prenesel na otroka med nosečnostjo, je majhna, večja je med porodom, zato je potrebno zdravnika opozoriti na okužbo. Tveganje je večje, če se je mati pravkar okužila ali če je bolezen že močno razvita. Za zdaj še ni popolnoma jasno, ali se HCV prenaša z dojenjem, zato se dojenje ponavadi odsvetuje, še posebej, če je dodatni test PCR pozitiven. Nevarnost je večja tudi, če je bradavica poškodovana (razpokana).

Kako ga ugotovijo?

Med 2. do 26, tednom po okužbi začne imunski sistem proizvajati protein – protitelo za virus hepatitisa C. Krvni test pokaže navzočnost teh protiteles. Iz tega lahko sklepamo, da gre za okužbo – bodisi “svežo” ali pa že zastarano. To še ne pomeni, da ste zboleli za hepatitisom C, ampak ste najverjetneje nosilec virusa.
Dodatna preiskava PCR pokaže stopnjo aktivnosti virusa. Ugotavljanje vrednosti encimov in biopsija (odvzem koščka tkiva) jeter pa pokažeta, koliko so jetra poškodovana.

Potek bolezni

Prvi simptomi hepatitisa C se pokažejo 1-3 mesece po okužbi. V postinkubacijskem obdobju le 10 % obolelih trpi zaradi utrujenosti, izgube apetita, vročine, slabosti v želodcu ali zlatenice. Izmed 100 ljudi, izpostavljenih HCV-ju, jih bo približno 20 do 50 virus “izničilo” kar samo od sebe po 4-6 tednih okuženosti. Kako se to zgodi, še ni znano. Pri preostalih 50 do 80-ih pa se bolezen razvije v kronično, to pomeni, da virus ves čas ostaja v jetrih.

Od teh 50 do 80-ih ljudi:

  • jih 1/4 ne bo imela simptomov,
  • približno 1/2 jih bo imela znake bolezni,
  • polovica vseh pa bo v do dvajsetih letih dobila cirozo jeter in morda jetrnega raka

Cepljenje in zdravljenje

Za zdaj cepiva še ni mogoče niti izdelati niti ga prav kmalu pričakovati. Nekatere študije pa kažejo, da cepljenje proti hepatitisu B (lahko se cepite v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti) zmanjšuje možnost razvoja kroničnega hepatitisa.
Za zdaj je edino zdravilo alfa-interferon, zdravilo, ki zmanjšuje količino virusa v krvi. Zdravljenje je učinkovito v 50% primerov, vendar se polovica izmed njih v šestih mesecih povrne v prejšnje stanje.
Interferon ima neprijetne stranske učinke, je zelo drag, zdravljenje pa traja do leta in pol. Zaradi tega i.v. uživalcev drog ni smiselno zdraviti, dokler daljši čas ne abstinirajo.
O možnostih zdravljenja se posvetujte s svojim zdravnikom v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog.

Kaj lahko storite sami?

  • Jetra očistijo kri vseh strupenih snovi: čim manj je teh snovi, manj dela imajo.
  • Jetrom najbolj škoduje alkohol. Torej je treba alkoholne pijače zamenjati z nealkoholnimi. Če pa se jim že ne morete popolnoma odpovedati, pijte nizko alkoholne pijače in se izogibajte družbam, v katerih se veliko popiva.
  • Uživajte čim manj živalskih maščob in segajte raje po malo kaloričnih mlečnih izdelkih.
  • Upoštevajte navodila zdravnika in redno nadzirajte delovanje svojih jeter.
  • Rane in ureznine prekrijte z obližem, ki ne prepušča vode.
  • Tetovirajte se in ušesa luknjajte le tam, kjer imajo popolne metode sterilizacije.
  • Ne izposojajte si zobnih krtačk in britvic.
  • Seznanite svojega zdravnika in zobozdravnika z infekcijo.
  • Izogibajte se stresom in počivajte, ko se ne počutite dobro.
  • Ne izposojajte si pribora za vbrizgavanje. Ne darujte krvi, semena ali organov.
  • Če ste okuženi vi, vaš partner ali pa kar oba, pri spolnem odnosu obvezno uporabljajte kondom

Hepatitis C in intravenozno uživanje drog

Hepatitis C je postal eden izmed poglavitnih problemov intravenoznih uživalcev drog. Veliko jih hepatitis C že ima in nevarnost okužbe je vse večja tudi za tiste uživalce drog, ki še niso okuženi. Ni pomembno, katere droge si vbrizgavajo – heroin, metadon, tablete, speed, ecstasy ali steroide pomembno je, kako to počnejo. Preventivni ukrepi, povezani z virusom HIV, naj bi v večini primerov preprečili tudi infekcijo z virusom hepatitisa C. Uživalci drog bi te preventivne ukrepe morali upoštevati, tako da bi se izognili prvi ali ponovni okužbi

Najbolj so ogroženi občasni uživalci drog, in to zato, ker:

  • je potreba po prikrivanju uživanja drog pri njih navadno večja,
  • verjamejo, da niso odvisni od droge in da so zato “varni”,
  • manj vedo o drogah in uživanju le-teh,
  • droge ponavadi jemljejo nenačrtovano, pač glede na priložnosti.
Če je kljub rizičnemu vedenju vaš izvid še negativen, to lahko pripišete le sreči in najbolje bo, da že kar danes spremenite svoje vedenje in svoj način življenja. Če pa ste HCV pozitivni, je to le dodatni opomin, da morate začeti živeti varneje. Ker se z odvrženo iglo lahko po naključju okužijo tudi drugi, predvsem otroci, igle in brizgalke po uporabi uničite ali jih zamenjajte za nove.
 
Če pa vas zanima še kaj glede hepatitisa C in zdravljenja ali cepljenja proti hepatitisu B, poiščite zdravnika v:

  • Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog
  • ali se obrnite na svojega zdravnika
Pripravili: dr. Andrej Kastelic, Mateja Dermota, Tatja Kostnapfel Rihtar
 
Izdajo info gradiva sta omogočila: Ministrstvo za zdravstvo RS in
Schering-Plough CE AG Predstavništvo v Slovenij
 
Zanimive povezave:
 

Preberite tudi