Pandemska gripa

Pandemska gripa je akutna okužba dihal, ki jo povzroča virus gripe A (H1N1)v. Ker se naš imunski sistem do zdaj še ni srečal z virusom pandemske gripe, je verjetnost okužbe večja, kot pri sezonski gripi.  Pričakujemo lahko, da bo zato v kratkem času zbolelo veliko število ljudi.

Konec marca in v začetku aprila 2009 so na ameriškem kontinentu odkrili prve primere okužbe ljudi z virusom gripe A (H1N1)v. Novi virus se je začel širiti tudi na druge celine, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) 11. junija 2009 razglasila 6. stopnjo pandemske pripravljenosti.

Pandemska gripa se širi na enak način kot običajna sezonska gripa, največkrat kapljično. Kužne kapljice se prenašajo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem, lahko pa se okužimo tudi z dotikanjem onesnaženih površin. Virus na naših rokah preživi zelo kratek čas, vendar ga v tem času, če nismo pazljivi, lahko prek oči, nosu ali ust vnesemo v telo. Zato je za zaščito zelo pomembno odgovorno ravnanje, zlasti da upoštevamo ustrezne higienske navade.

Prehlad in gripa

Virus pandemske gripe se prenaša enako kot virus sezonske gripe:

  • s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju;
  • z neposrednim tesnim stikom z obolelim (npr. poljubljanje, objemanje)
  • s posrednim stikom preko onesnaženih površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, kljuke, telefonske slušalke …).

Pandemska gripa povzroča enake bolezenske znake kot sezonska gripa, razlikuje pa se v številu obolelih, ki je pri pandemski gripi bistveno višje. Po do zdaj znanih podatkih bi lahko za pandemsko gripo zbolelo od 25 do 30 odstotkov prebivalstva. Podatki tudi kažejo, da je smrtnost višja kot pri običajni gripi, in sicer v ZDA znaša 0,4 odstotka, v Veliki Britaniji pa 0,3 odstotka. Večina smrtnih primerov je bila posledica zapletov pri ljudeh z drugimi kroničnimi boleznimi (pljučne, srčno-žilne …).

Virus gripe A (H1N1)v, ki povzroča pandemsko gripo, lahko zunaj človeškega telesa preživi različno dolgo – na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa od 8 do 12 ur. Tudi čas, ko se lahko okužimo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni onesnaženi površini se virus nahaja. Okužimo se lahko v obdobju od 2 do 8 ur po tem, ko se je pojavil na trdi površini, ali le nekaj minut po tem, ko se je virus pojavil na mehki površini.

Bolnik je najbolj kužen na začetku bolezni. Kužnost se s trajanjem bolezni zmanjšuje in po 7 dneh praviloma preneha. Manjši otroci in imunsko oslabljeni ljudje so kužni nekoliko dlje.

Države članice EU so se skladno s priporočili SZO zavezale, da bodo sprejele vse ustrezne ukrepe za zaščito zdravja prebivalstva.

Preberite tudi