Gripa pri otrocih

Izraz “gripa” se v pogovoru pogosto uporablja za različna, najpogosteje prehladna obolenja dihal. Med strokovnjaki pa se izraz gripa ali influenca uporablja le za tiste bolezni, ki jih povzročajo virusi influence. Zgolj po bolnikovem opisu težav in fizikalnem pregledu ni vedno možno postaviti točne diagnoze (razen v obdobju epidemije), potrebna je laboratorijska potrditev.

Povzročitelji gripe

Gripo povzročajo virusi influence A, B in C. Virus influence C se ne spreminja, okužbo z njim prebolimo že v otroštvu, kasneje pa imamo protitelesa, ki nas ščitijo pred ponovno okužbo. Posebna značilnost virusov influence A in B je njihova sposobnost spreminjanja antigenov, posledica tega je, da se pojavljajo stalno novi podtipi virusa, proti katerim nimamo protiteles, zato se lahko znova okužimo in zbolimo za gripo. Vsakih nekaj let se pojavijo tako zelo spremenjeni virusi, da večina prebivalstva nima protiteles in zboli veliko ljudi. Tedaj govorimo o epidemiji gripe. Epidemije influence B se pojavljajo na štiri do šest let, influence A pa vsake dve do tri leta. Virus influence A lahko povzroča celo pandemije, to pomeni, da ima epidemija večje razsežnosti. Pandemije se pojavljajo na 10 do 40 let. Epidemije gripe se pojavljajo pri nas v zimskih mesecih, v tropih pa v deževnem obdobju.

Načini prenosa gripe

Virus influence se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih širijo bolniki s kašljem in kihanjem in pa z neposrednim stikom z bolnikom. Bolnik izloča velike količine virusa celo do 14 dni in s tem lahko okuži veliko zdravih oseb. Po preboleli okužbi z virusom influence A traja zaščita s protitelesi proti istemu podtipu virusa vsaj nekaj let, vendar pa, če se pojavi nov podtip virusa, ta zaščita ni učinkovita.

Bolezenska slika

Od okužbe do pojava bolezni traja od enega do tri dni. Bolezenska slika pri večjih otrocih in mladostnikih je enaka kot pri odraslih, pri majhnih otrocih pa je manj značilna in bolj podobna drugim virusnim okužbam dihalnih poti.

Večji otroci in mladostniki zbolijo nenadno z visoko vročino, celo do 41°C, mrazenjem, mrzlico, glavobolom, hudo utrujenostjo ter bolečinami v mišicah in križu. Temu se pridružijo suh, dražeč kašelj, hripavost, bolečine v žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko tudi bister izcedek iz nosu, nekateri otroci imajo tudi drisko. Vročina traja dva do pet dni neprekinjeno, redkeje poteka v dveh obdobjih z vmesnim padcem in ponovnim porastom. Po četrtem dnevu bolezni, ko se splošno počutje izboljšuje, postane bolj izrazit suh kašelj, ki lahko traja še 10 do 14 dni.

Pri mlajših otrocih gripa začne nenadno z visoko temperaturo, bistrim izcedkom iz nosu, v ospredju pa so znaki prizadetosti zgornjih ali spodnjih dihalnih poti, zato poteka pri majhnih otrocih gripa povsem podobno kot druge bolezni zgornjih ali spodnjih dihal, ki jih povzročajo drugi virusi na primer: virusi parainfluence, rinovirusi, adenovirusi, nekateri enterovirusi itd. Ob visoki temperaturi se pri manjših otrocih pogosto pojavijo vročinski krči, otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago drisko, bolečine v ušesih ali izpuščaj po koži.

Gripa ima hujši potek pri bolnikih z različnimi kroničnimi boleznimi, zlasti srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi in presnovnimi. Pri teh bolnikih je temperatura dolgotrajnejša, kašelj je vse hujši, so bolj prizadeti, pogosteje se pojavijo zapleti. Tudi okrevanje traja pri teh bolnikih dlje časa.

C9183502-4F3C-11E1-AAEC-E45F66B94067

Zapleti

Virusna pljučnica

Virus influence lahko povzroča virusno pljučnico, ki se lahko pojavi tudi pri sicer zdravih otrocih, pogosteje pa prizadene zlasti kronične srčne bolnike, pa tudi bolnike z drugimi kroničnimi boleznimi. V tem primeru se otrokovo stanje po nekaj dneh ne izboljšuje, ampak še poslabša, še naprej ima visoko temperaturo, huje kašlja in teže diha. Prizadeti sta obe pljučni krili. Antibiotiki v zdravljenju niso učinkoviti in se naj ne uporabljajo, potrebno pa je podporno zdravljenje, pogosto je stanje tako hudo, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Bakterijska pljučnica

Bakterijska pljučnica nastane zaradi dodatne bakterijske okužbe ob prebolevanju gripe. Običajno je otrok že nekaj dni brez temperature, se bolje počuti, nato pa nenadoma ponovno dobi visoko temperaturo, bolj kašlja ter teže, pospešeno diha. Zdravnik, ki otroka pregleda, razlikuje virusno od bakterijske pljučnice v poteku gripe po rentgenski sliki pljuč in beli krvni sliki. Bakterijsko pljučnico zdravimo z ustreznimi antibiotiki.

Krup

Virus gripe lahko povzroči tudi krup, to je vnetje v področju grla, ki pogosteje prizadene otroke med 3. mesecem in 5. letom starosti. Otrok je hripav, lajajoče kašlja; če je zapora v področju grla večja, pa tudi značilno glasno, cvileče in težko diha. Pogosto pomagajo že vlažne inhalacije, potrebno pa je obiskati zdravnika, ki se odloči, če otrok potrebuje tudi druga zdravila.

Vnetje obušesne žleze slinavke

Vnetje obušesne žleze slinavke se kaže z bolečo oteklino v predelu pod in pred enim ali obema uhljema. Oteklina izgine sama v nekaj dneh, zdravljenje ni potrebno.

Hude bolečine v mišicah

Hude bolečine v mišicah so posledica vnetnega dogajanja, ki ga virus povzroči v mišicah. Bolečine so lahko tako hude, da otrok ne more hoditi. Razen zdravil proti bolečinam dodatno zdravljenje ni potrebno, težave minejo same v nekaj dneh.

Vnetje srčne mišice in vnetje osrčnika

Vnetje srčne mišice in vnetje osrčnika sta pri otrocih zelo redka zapleta, kažeta se s splošno prizadetostjo in motnjami srčnega ritma.

Zapleti v osrednjem živčevju

Zapleti v osrednjem živčevju so redki in se kažejo z motnjami zavesti in mišično nemočjo.

Dodatne bakterijske okužbe

Pri otrocih so po preboleli gripi pogoste dodatne bakterijske okužbe srednjega ušesa, obnosnih votlin ter že omenjena pljučnica.

Zdravljenje

Če poteka gripa brez zapletov, zadostuje počitek, obilo toplih napitkov, ob dražečem kašlju zdravilo za pomirjanje kašja, visoko temperaturo in bolečine v mišicah pa lajšamo pri otrocih s paracetamolom. Aspirina otrokom, mlajšim od 12 let, ob virusnih okužbah ne dajemo, saj obstaja možnost, da je aspirin v povezavi z nekaterimi virusnimi okužbami vpleten v nastanek Reyevega sindroma pri otrocih (prizadetost možgan in jeter, ki se kaže z motnjami zavesti).

Gripa v večini primerov izzveni sama po sebi v enem tednu in ne pušča posledic. Daljše trajanje in slabša napoved poteka bolezni je v primeru zapletov. Bakterijske zaplete zdravimo z ustreznimi antibiotiki.
Zdravila, ki zavirajo pomnoževanje virusov gripe, omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo v samem začetku bolezni. Ker pa imajo številne stranske učinke, za zdravljenje otrok niso primerna.

Preprečevanje

Kot za številne druge bolezni tudi za gripo velja, da je cepljenje najbolj zanesljiv način preprečevanja.

Cepivo

Cepivo proti gripi vsebuje viruse influence A in B tistih podtipov, ki so povzročali okužbe v pretekli sezoni in za katere se predvideva, da bodo krožili v naslednji sezoni. Če so podtipi virusov v cepivu dobro izbrani, se prepreči bolezen pri 70 do 90% cepljenih. Učinek cepiva je slabši pri mlajših otrocih, pri starejših od 65 let in pri nekaterih kroničnih bolnikih, torej prav pri tistih, ki gripo prebolevajo teže in z več zapleti. Vendar pa tudi pri teh bolnikih cepivo sproži vsaj delno zaščito, ne prepreči sicer bolezni v celoti, prepreči pa težji potek in zaplete.

Zaščita je kratkotrajna, le nekaj mesecev, zato je potrebno cepljenje pred vsako sezono ponoviti. Za našo stran zemeljske poloble je primerno cepljenje v novembru. Za ljudi, ki potujejo na južno poloblo v obdobju med aprilom in septembrom in niso bili cepljeni v zadnjih nekaj mesecih, je smotrno opraviti cepljenje od 14 dni do 1 mesec pred načrtovanim potovanjem.

Kako cepimo
Cepivo prejmejo večji otroci v mišico zgornjega dela nadlakti, manjši otroci in dojenčki pa v stegensko mišico. Otrokom med šestim mesecem in tretjim letom starosti se daje običajno polovični, starejšim od treh let pa cel odmerek cepiva. Otroke, mlajše od 10 let, ki še niso bili cepljeni proti gripi, cepimo z dvema zaporednima odmerkoma v razmaku vsaj štirih tednov. Otroke, ki so že bili v pretekli sezoni cepljeni proti gripi, pa cepimo le z enim odmerkom. Kot smo že omenili, je cepljenje potrebno ponoviti vsako leto.

Stranski učinki po cepljenju

Cepiva proti gripi, ki se uporabljajo v zadnjih letih, so izboljšana, mrtva cepiva iz celega virusa, za otroke pa se uporabljajo cepiva zgolj iz delov virusov, zato so stranski učinki redki. Manj kot tretjina cepljenih ima rdečino in oteklino na mestu vnosa cepiva. Redko se lahko nekaj ur po cepljenju pojavijo vročina, utrujenost in bolečine v mišicah, težave minejo v enem do dveh dneh.

Kontraindikacije za cepljenje proti gripi
Ker se cepivo prideluje na piščančjih zarodkih, se odsvetuje uporaba cepiva proti gripi tistim ljudem, ki jim uživanje jajc povzroči hudo preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže kot otekanje ustnic ali jezika, težave z dihanjem ali izguba zavesti. Cepljeni pa ne smejo biti tudi tisti, ki so preobčutljivi na piščančje beljakovine ali na katere druge sestavine cepiva. Cepljenje se odloži pri tistih, ki prebolevajo akutno bolezen z vročino.

Koga cepimo
Cepljenje se priporoča vsem, saj se s tem zmanjša možnost, da bodo zboleli. Posebno pa se priporoča tistim, pri katerih je večje tveganje, da bodo prebolevali težjo obliko bolezni in imeli zaplete. Med otroki so bolj ogroženi tisti, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni dihal, srca, ledvic, presnovnih motenj (tudi sladkorne bolezni), motenj imunosti, revmatskih obolenj (zlasti, če so zdravljeni z aspirinom). Priporoča se tudi cepljenje družinskih članov teh bolnikov. Med odraslimi pa se cepljenje priporoča prav tako vsem kroničnim bolnikom, vsem starejšim od 65 let, varovancem domov za ostarele, zdravstvenemu osebju in ljudem v poklicih, kjer je več stikov z ljudmi in večja možnost za okužbo.

Piše: dr. Breda Zakotnik, pediatrinja

 

Revija Moj malček

Preberite tudi