Periferna arterijska bolezen

anonimni uporabnik, 19. marec 2012
Ostalo

Podatki, ki jih najdemo v slovstvu, kažejo, da je v razvitem svetu periferna arterijska bolezen zelo razširjena. Piše: dr. Marjan Jerše, dr.med

Piše: dr. Marjan Jerše, dr.med

Podatki, ki jih najdemo v slovstvu, kažejo, da je v razvitem svetu periferna arterijska bolezen zelo razširjena. Kar 2 % jih zboli že pred šestdesetim letom starosti, 4 % med 60 in 70 letom in prek 5 % po 70 letu. Če pa imajo bolniki še sladkorno bolezen in so kadilci, je zbolevnost več kot petkrat pogostejša.

Pod izrazom periferna arterijska okluzivna arterijska bolezen razumemo zahrbtno in nevarno bolezen, ki se pojavlja predvsem na arterijah (odvodnicah) spodnjih udov. Vzrok je napredovana ateroskleroza, ki postopno oži prizadeto arterijo in jo nazadnje tudi zamaši (okluzija). Ni težko uganiti, kakšne so posledice. Zaradi nezadostne prekrvitve organ slabi in nazadnje odmre. Naša naloga je, da bolnike seznanimo z opozorilnimi znamenji, da bodo cimprej poiskali zdravniško pomoč in si tako ohranili spodnji ud (nogo).

Med opozorilnimi znamenji je na prvem mestu neprijeten, stiskajoč občutek v mišicah spodnjega uda, včasih tudi krč, ki se pojavlja pri hoji. Če bolnik nekaj minut počiva, znova lahko nadaljuje pot brez težav. A kaj, ko se po določeni prehojeni razdalji težave ponovijo! Razdaljo, ki jo bolnik prehodi do bolečin ali krca, imenujemo klavdikacijska razdalja. Pomembno je, da si to razdaljo vsaj približno izmeri, da bo znal presojati, ali bolezen napreduje ali se izboljšuje. Ce je klavdikacijska razdalja krajša od 200 m, mora bolnik nujno na pregled k zdravniku specialistu angiologu.

Kadar je prizadeta stegenska ali podkolenska arterija, se bo bolečina pojavljala v mečih; če je prizadeta aorta ali njene medenične veje, bo bolnik občutil težave v stegnu in zadnjičnih mišicah; redko je zožena samo golenska odvodnica, takrat so težave samo v stopalu. Glede na lokalizacijo bolečin je Ratschow razdelil periferno arterijsko bolezen na: medenični, stegenski in periferni tip.

Če se bolezen poslabša, se pojavi stalna bolečina že v mirovanju. Pravimo ji kritična ishemična bolečina. Bolnik ne more več spati v vodoravnem položaju, pogosto poseda na postelji ali vstaja, da je noga v navpičnem položaju, ker se mu tako zaradi boljše prekrvitve bolečina zmanjša.

Seveda poznamo tudi akutno bolečino, ki se pojavi nenadoma, zaradi popolne zapore prizadete arterije (odvodnice). Vzrok je največkrat embolija, zamašitev arterije s krvnim strdkom, ki je priplaval s krvjo iz leve polovice srca. Redkejši vzrok je tromboza. Rešitev je samo takojšnji kirurški poseg.

Bralce moramo opozoriti, da niso vse bolečine, ki se pojavljajo med hojo v mečih ali stegnih, posledice periferne arterijske bolezni. Šele zdravniške preiskave pokažejo, če težave niso morda posledica mišične prizadetosti, skeletne ali živcne narave.

 Pri krajših zožitvah ali zaporah aterosklerotično naplastenih arterij je mogoče učinkovito vzpostaviti pretok krvi skozi prizadeti odsek z “balonskim širjenjem”, kot preprosto imenujemo perkutano transluminalno angioplastiko.

 

 

ZDRAVNIŠKI PREGLED

Zdravnik opazi mrzlo, stanjšano rdečkasto modrikasto kožo na nogi, slabo porašcenost, oslabele mišice, zadebeljene nohte, slabo tipne ali sploh netipne utripe na stegnu ali v podkolenski jamici ali ob notranjem gležnju in na hrbtišcu stopala. Objektivno potrdi bolezen z merjenjem gleženjskega pretočnega tlaka, s preverjanjem arterijskih tlakov na vsem spodnjem udu, z ultrazvočno preiskavo in po potrebi tudi z rentgenskim slikanjem žile po predhodnem vbrizganju kontrastne raztopine v arterijo (arteriografija). Preiskave niso boleče, samo arteriografija je povezana z vbadanjem.

ZDRAVLJENJE

Res je, da še nimamo zdravila, ki bi raztopilo ateroskleroticne obloge v arterijah. Zato je na prvem mestu preventiva pred aterosklerozo. Bolniki se morajo resno potruditi, da odstranijo dejavnike tveganja: popolnoma morajo prenehati kaditi, uspešno je treba zdraviti zvišan krvni tlak, zvišane mašcobe v krvi (holesterol), znižati krvni sladkor na normalo in sprejeti redno telesno dejavnost za dnevno obveznost.
Telesna dejavnost je seveda največkrat povezana s pravilno hojo. Treba je hoditi s pospešenim korakom, po valovitem terenu, primerno obut in oblečen. “Sprehod” naj traja dobro uro z obveznimi počitki. Ko bolnik prehodi dobre tri četrtine klavidkacijske razdalje, se mora ustaviti. Primer: če je bolnikova klavdikacijska razdalja npr. 300 m, se bolniki morajo ustaviti po 225 m in počivati eno do pet minut. Če bi nadaljevali hojo, ki zaradi preslabe prekrvitve mišic tvegali okvaro mišicnih viter, to pa bi naslednjega dne občutili z bolečino. Po počitku sprehod nadaljujejo, znova samo do treh četrtin klavdikacijske razdalje.
Morda bo za koga zgoraj opisani sprehod s počitki prezahteven – češ, potem moram nositi meter s seboj. Ne, klavdikacijsko razdaljo si izmerimo samo enkrat s štetjem korakov na predvideni sprehajalni poti. Kdor ima dolžino koraka 0,75 m (= 75 cm), bo za klavdikacijsko razdaljo 300 m moral napraviti 400 korakov, po izračunu 300 : 0,75 = 400.

Ponuja se vprašanje, ali je uporaba sobnega kolesa enakovredno nadomestilo za hojo. Včasih so vremenske razmere tako neprijazne, da sprehod skoraj onemogočajo. Z uporabo sobnega kolesa nekoliko bolj obremenjujemo stegenske mišice, s hojo pa bolj mišice v mečih. Razlika ni velika, zato je uporaba sobnega kolesa primerna za občasno nadomestilo hoje.

ZAKAJ PRAV HOJA?

Hoja pospešuje mišicno presnovo, ki je povezana s prekrvitvijo. Boljšo prekrvitev dosežemo samo z vzrastjo žilnih obvoznih poti, strokovno povedano – s kolateralami. Seveda teh ne smemo pričakovati prezgodaj. Zato bodo bolniki opazili, da se jim je klavdikacijska razdalja podaljšala šele po dobrih treh do šestih mesecih. Podaljšanje klavdikacijske razdalje pomeni zboljšano prekrvitev prizadetega spodnjega uda. In obratno: če bi se razdalja skrajšala, se je bolezen poslabšala.

ZDRAVILA

Ker učinkovitih zdravil proti ateroskleroticnim zožitvam ali celo zaporam še ni, skušamo preprečiti nastajanje krvnih strdkov (trombusov) z zdravili, ki zavirajo zlepljanje krvnih plošcic. Sem sodijo nizki odmerki Aspirina (100 do 300 mg), enako Baludona in Acisala, v zadnjem casu tudi Plavixa (75 mg) enkrat na dan. Veliko so pricakovali od pentoksifilina (pri nas pod tovarniškimi imeni Dartelin, Pentamon, Pentilin), vendar raziskovalci nad zdravilom niso bili preveč navdušeni. Nekateri zdravniki pa ga še svetujejo, ker naj bi vzdrževal kri manj žitko in bolj tekočo.
V zadnjih letih pričakujemo lepšo starost s pomočjo antioksidantov. To so snovi, ki nas varujejo pred napadalnimi prostimi radikali, ki se tvorijo v vsakem organizmu. Zato priporočajo ogroženim ljudem dodatek vitamina E v odmerku 100 do 300 mg na dan. Ta vitamin namreč sodi med najmočnejše antioksidante in naj bi zaviral nastajanje ateroskleroze.

KAJ PA DRUGI POSEGI?

Ker arterijo navadno zamaši krvni strdek, ga poskušajo raztopiti. Seveda je poizkus raztapljanja smiseln le, če je strdek še razmeroma svež. V žilo vkapljajo raztopino snovi, ki raztaplja krvne strdke.

Drugi način je, da zoženo arterijo razširijo z napihovanjem baloncka. Tudi tukaj velja pogoj, da zožitev ne sme biti daljša od 10 cm. V zoženo arterijo vpeljejo tanko vodilno žico, prek katere na zoženo mesto pripeljejo podolgovat balonček. Ko je balonček v ožini, ga z vbrizgavanjem fiziološke raztopine pod velikim tlakom napihnejo, in tako arterijo razširijo.

Tretja možnost je kirurška odstranitev krvnega strdka. Pred posegom je obvezna angiografija (arteriografija), da kirurg zareže na pravem mestu in s posebnim inštrumentom strdek odstrani.

Tudi četrti način je povezan z operacijo. Bolniku premostijo zožitev ali zaporo z obvodom, vsaditvijo njegove vene (dovodnice). Najprej kirurg odvzame del stegenske vene (lahko tudi nadlahtnične) in ga všije pred zaporo in za njo. Napravi torej obvozno pot, ki jo kratko imenujemo obvod ali bypass.

Zadnja, vendar najslabša rešitev je odstranitev spodnjega uda (amputacija). Kirurg glede na prekrvitev spodnjega uda napravi podkolensko ali celo nadkolensko amputacijo.
S prispevkom o periferni arterijski bolezni spodnjih udov smo želeli opozoriti bolnike, ki imajo znacilne težave pri hoji (klavdikacijo), da cim prej obišcejo zdravnika specialista angiologa, ki jim bo svetoval zdravljenje. S prispevkom pa smo želeli tudi potolažiti zaskrbljene, saj je danes odkrivanje in zdravljenje te bolezni bistveno izboljšano, zato je amputacija uda veliko redkejša, kot je bila nekoč.

doc. dr. Aleš Blinc, glavni urednik

KOMENTAR UREDNIKA

Članek prof. dr. Jeršeta opozarja na pravočasno odkrivanje in zdravljenje bolezni perifernih arterij. Bolezen je zelo pomembna, ker ni omejena le na ude, temveč je znanilec napredovale ateroksleroze. Bolnike z zaporami arterij na spodnji okončini zelo ogrožata srčni infarkt in možganska kap, tako da umirajo kar 2-3-krat pogosteje kot enako stare osebe brez periferne žilne bolezni. Na srečo je mogoče slabo napoved omiliti z bojem proti napredovanju in zapletom ateroksleroze, ki vključuje zdrav življenjski slog – za katerega ni nikoli prepozno – in uporabo ustreznih zdravil. Popolnoma je treba opustiti kajenje, uravnati raven krvnega holesterola v priporočeno območje (pri čemer je poleg diete pogosto treba poseči po zdravilih iz skupine statinov), postopoma uravnati krvni tlak v optimalno območje (s kombinacijo gibanja, zdrave prehrane in zdravil) in preveriti raven krvnega sladkorja (ki ga je treba optimalno uravnavati, če gre za sladkorno bolezen). Zelo pomembno je, da vsi bolniki z boleznijo žil redno jemljejo zdravila, ki zavirajo zlepljanje krvnih ploščic – trombocitov. Ta zdravila, med katerimi najpogosteje uporabljamo Aspirin, namreč zmanjšujejo tveganje, da se na ateroskleroticni žilni oblogi razvije krvni strdek, ki nenadoma zapre prej samo nekoliko zoženo žilo. Proti gangreni udov, srčnemu infarktu in možganski kapi se torej borimo na enak način! Velike intervencijske študije zadnjih let kažejo, da omenjeni zdravilni ukrepi pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo učinkovito zmanjšujejo pojavljanje žilnih zapletov in smrtnosti.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,403
19.03.2024 ob 02:01
296,659
18.03.2024 ob 19:10
112,964
18.03.2024 ob 22:33
Preberi več

Več novic

New Report

Close